Peter Dajnko (Črešnjevci pri Gornji Radgoni, 1787–1873, Velika Nedelja), duhovnik, jezikoslovec in pisatelj, je najplodovitejši štajerski pisec Prešernove dobe. V slovensko slovstveno zgodovino se je zapisal predvsem s pisavo dajnčico, ki jo je predstavil v slovnici Lehrbuch der Windischen Sprache (1824), v kateri je oblikoval norme in predpise za vzhodnoštajerski knjižni jezik. V novi pisavi je napisal številna dela, v katerih se predstavlja kot prevajalec zahtevnih svetopisemskih besedil, kot pisec samostojnih proznih del ter sistematičen poljudno-strokovni učitelj. V njegovih delih so ohranjeni neprecenljivi zapisi vzhodnoštajerske slovenščine prve polovice 19. stoletja. So pomembno etnološko gradivo o tedanjem življenju na vasi ter vir za raziskovanje pokrajinskega obrednega jezika ter slovenske čebelarske terminologije. 

V zbirki so predstavljeni posamezni izvodi Dajnkovih del, pa tudi članki in nekatere študije, ki obravnavajo njegovo življenje in delo.