St «t. 4. Ljubljana, 15. aprila 1884. Tečaj II. SUve&eki čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Izhaja vmki meter. enkrat in *<• pošilja mlom brezplačna; neudom za 1 ghl. HO kr. na leto. huerati in priloge raranijn nt po najnižji ceni. — Lelnina za ude znaia tamo 1 gld. OliscR: Anton JanSu. — Gospodarji, še je čas! — Panj z na stran potiskajočimi satniki ali listorni panj, tudi Albertijev panj imenovan. — Priloga denašnji številki. — Program čebelarske in sadjerejske razstave v Lescah. — Naši dopisi.— Gospodarske raznoterosti. — Listnica vredniStea. — III. Imenik. — Inscrati. Anton Janša, slavni kranjski čebelar. (Dalje.) Svetin cesarica dovolila jo na omenjeno knjezevo spomenico, naj dobiva Janša za čcbelarenje na Dunaji po milosti na leto onih 3(50 gld.. ki mu jih je bila po posebni milosti dovolila užo poprej in namenila tudi za njegovo potovanje po Tali-janskem, dokler je bil še pri slikarski akademiji, a zdaj jih je prenesla na „čebelarskega učitelja dunajskega", ki 11111 je bilo toraj ostati na Dunaji. Vrh tega jo ukrenila družba, da mu hoče plačo za nekoliko poboljšati iz svojega. Hotela je pa tudi nabirati zanj prilogov po občinah: a preblagi cesarici ni bilo po godu. da bi se nadlegovali kmetski ljudje kolikaj zaradi čebelarskega pouka. A. Janša bil je s tem zadovoljen ter rekel, da ne zahteva trdne plače. Potlej se je pa. prevdarivši dobro vse okolnosti, vendar premislil, kakor kaže sledeče: 22. marca 1. 1770. pozvan je bil v sejo gospodarske družbe ter tam zaslišan, kjer mu je bilo povedano, da mu je ista plača, katera mu je po ceaaričini milosti še dovoljena na dve loti. tako tudi poboljšek od družbe, in sicer samo zato, ker družba veruje v njegovo čebelarsko znanje. Dalo se mu je vse to na znanje, da bi ne čebelaril samo zase ali pa za družbo, ampak da bi skrbel brez prikrivanja za čebelarski pouk. Družba rekla mu je dalje, da naj. ako mu ni kaj po volji, kar naravnost pove, da so ve družba potem ravnati. Na (o je A. Janša razložil na drobno vse svoje ros silo važne premišljajo. Rekel jo: Vidim, da so mi posvetiti popolnoma čebelarstvu ali slikarstvu, če si nočem očitati, da zanemarjam to ali ono; vidim pa. da občinstvu koristim več s čebelarskim poukom, nego s slikarstvom. Vendar pa povem, da so bile moje okolnosti po cesaričini milosti pri slikarstvu tako vgodne, ila som pri slikarstvu dobil na loto po 800 gld.. pa tudi več. Ako ki se pa pečal samo s čebelarstvom, zelo Iii se mi pomanjšali dohodki, zaostal Iii v slikarski umetnosti iu nazadnje hi utegnil ostati tudi — brez kruha. Drago voljo prepuščam pa razsodbi najvišjim poveljem. Vsled tega preskromnega odgovora A. Janša prosila je gospodarska družba svetlo cesarico brez zamude, naj blagovoli družbenemu čebelar j ii dodelili plačo ,.ua vse žive dni". Cesarica dovolila to prošnjo in A. Janša dobival je prihodnje po (Mit) gld. plače starega denarja. (Daljo prihodnjič). -k- Gospodarji, še je čas! (Spisal Janez Unit a). Nobeden čas v letu nij za sadjerejca in sploh za kmeta tako zlat, kakor ravno pomladanski čas. Zala spomlad vsakemu gospodarju, ki ima le kaj svoje zemlje z lepo donečim glasom, glasno na uho pravi: Dragi moj! vsadi vsaj pet drevesc na prazen prostor, ki ga vidiš okoli hiši' zapuščenega brez vsega kiuča ležali. Marsikateri gospodar vpraša: kam pa hočem vsaditi sadno drevje? — Odgovor je kratek in za vsacega jasen. — Povsod, kjerkoli je prazen košček zemlje: pri hišah, kraj potov in cest, ob krajeli travnikov, okoli cerkev, vsaj se ve da od zida naj bode drevo toliko oddaljeno da ne zamaka zida; tudi na pokopališčih hi se črešnje, marelice in pritlikovci jako lepo pristali. — Ako je zemljišče, kjer hočeš sadno drevje saditi ravno, je vse eno, kjerkoli izbereš kraj za saditev; ako je pa zemljišče bro-govito. pa je treba pomniti to. da sadje na robeh, ki so proti severu obrnjeni, naj bolje vspeva. Kako«pa to? — Zato, ker je ravno na robeh prememba vročine iu mraza najmanja in sadje ne pozebe lahko; — ker pozneje cvete, in nij se treba bati, da bi slana cvetje posmodila. Drugo dobro pa je, ker tako zemljišče o času velike suše naj dalje vlago ohrani, kar je za sadni vrt o času suše velike koristi. — Kar pa zemlje sploh tiče, je za sadno drevje liajbolja dobra, gnojna ilovica, liajslaheja pa je močvirna in peščata zemlja. — Razumna glava in pridna roka zna tudi tu pomagati in močvirno in peščato zemljo za sadni vrt pripraviti. Močvirno, ako jo osuši z odvodnimi rovi in jarki in podzemeljskimi prekopi, po katerih se odvečna voda odceja. Peščata zemlja pa se zboljša, ako na njo navozimo ilovice; kamnita pa, ako se kamen, vsaj veliki odstrani in se napelje rodovitne zemlje, ki se najlaže nakoplje pri germovju ali pa na obronkih gozdov. Kar se tiče vrste, potrebuje jabolko rodovitno, samo malo vlažno zemlje. Hruška, ona je pa že trša in prenaša večo vlažnost, kakor jablana. — Kedaj naj se sadno drevje presaja, ali v jeseni, ali spomladi, o tem sadjerejci niso še jednaeih misel. — Nekateri pravijo, da jo bolje presajati v jeseni, drugi pa. da je boljo spomladi, vsaki pa podpira svoje mnenje z važnimi razlogi, na katere so treba ozirati. Ako je jesen dolgo Časa lepa, tako, da je že listje odpadlo in sok v drevesu že nehal pretakati so. takrat je pri ugodnem vremenu dobro presajati drevesca. Pa zakaj: Včasih nastane spomlad nenadoma. Co je sneg pod drevjem, le mali vzvišeni prostor okoli debla je brez snega, pa ako pride gorak jug iu malo sobice prigreje, pa je že začelo drevo živeti. Ko se pa sok v drevesu omehča, potem se drevesce nerado prime in slabeje raste. — Sadno ilrcvjo presajali nij tako lahko, kakor Iii kodo mislil. Treba jo pazljivosti in točnosti, kakor pri vsakem drugem natančnem delu, ako hočemo, da nam bodo šlo dobro in srečno izpodrok. — Večkrat se dogodi, da izkoplje« jamo, kakor klobuk veliko, vtakneš v njo drevesce na koreninah vse ranjeno in bolno, nasuješ nanj srpe. drobne in debele, ki je nekoliko z mrtvo zemljo pomešana, s peto prav trdo okoli dcbclca potlačiš, potem se pa še čudiš, da se je drevesce posušilo, da slabo raste, in izrečeš svojo modro sodbo, ki se navadno tako pogosto sliši iz ust našega kmeta: „Naša zemlja nij za sadje, nij pa nij"; vsaj sem že nekaj nakupil pred frančiškani v Ljubljani, pa vse se mi zapored posuši, ne vem kakov „šment" je to, zmirom sadim, pa nij druzega videti, kakor dve z mahom na debelo poraščeni tepki, ki so jih še ranjki oče vcepili, in jedna jablana, ki jo bolj podobna kakim starim strohnjeniiu visokem, kakor pa jablani. Zdaj naj pa še kedo trdi, da na tej zemlji hoče kaj /.rasti. — Neznanje in zanikrnost v sadjereji sta ona dva sovražnika, ki sla vzrok, da imamo mi Slovenci še toliko praznili prostorov, kjer bi se zamogcl dičiti prekrasen saden vrt, ki bi kmetu, ako Iti samo nekoliko pazljivosti nanj obrnil, za davke obrodil. — Pred vsem je treba drevesce iz cepivnega vrtiča pametno izkopati. Korenine iu koreninice razširile so so tako, kakor veje, včasih pa šo na šireje; zato treba, kader boš drevesce izkopaval, nekoliko dalje zastaviti. Toliko daleč začni kopati, iu sicer počasi, na rahlo iu pazljivo, da koreninic sesalk ne raniš ali odtrgaš, kopiji toliko časa, dokler se drevesce samo z rušo vred ne izvali, nikakor pa je ne smeš s silo rovati. ker nikoli se bolj ne poškodujejo koreninice sesalke, kakor s silnim ruvanjem. Ako je treba kako koreninico odstraniti, odreži jo z ostrim nožem; nikakor pa je ne smeš odsekati z motiko ali lopato, ker jo lahko razkolješ in zelo poškoduješ s tem glavno korenino. — Ako presajaš drevesca v jeseni, izkopaj vsaj Id dni prej jamo; ako pa presajaš spomladi, pa izkopaj jamo v jeseni, da se bode zemlja zrahljala in se hrane iz zraka navzela. Jama mora biti 4 v dobri, rahli zemlji na vrtih naj manje 3 čevlje široka. 2 čevlja pa globoka. Spomladi, ko nastanejo prvi lepi dnevi, čas je picsajati. Potrebna pa sta dva človeka. Jeden naj drži drevesce navpik. drugi pa naj vsipa boljšo zemljo pazno okoli korenin. — Ko si vso zemljo že vsul v jamo, daj jo rahlo pritlačiti. Ako si pa slabo zemljo pri izkopavanji jame dobil, zboljšaj jo z «mojem mešancem. Sploh pa pazi, da boš vselej boljšo zemljo spodaj h koreninam djal. slabšo pa na vrh. «'rez teden ali IU dni, ko se je zemlja vlegla, daj drevescu kolec. — Hruške, jabolka in črešnje sade se 7 m do 9 m. ako je pa dobra zemlja, tudi '.i m do 1(1 m narazen: pa boljše je da se držiš prve številke. Kostanj iu orehi naj se sade 1(» m do 11 m narazen; češplje, slive, breskve in marelice naj se sade 2'/» do ;» metre narazen. —öd sosedove meje naj drevje vsaj 5 metrov oddaljeno bode, veče bližine kakor 4 metre naj nikdar nima. Tudi zamoreš med veči medprostor vsailiti pritlikovce, ako hočeš. Ako jim postrežeš dobro, bodo ti obilno povrnili. — Ako dobiš drevesca iz oddaljenega kraja, ki so po potu zvenela, ali ako si daljo časa na solncu stoječa kupil, zakopaj jim korenine v zemljo in polivaj jih skrbno z vodo vsaki dan dvakrat, najbolje jih je polivati z nekoliko mlačnimi pomijami, kakor skušnja uči, iu v nekoliko dnevih bodo vživela. (Konec i>rih.) Panj z na stran potiskaj očimi satniki ali listovni panj, tudi Albertijev panj imenovan. Odkar jo Dzierzon izumel premakljive satniko, poskušal je /.o marsikdo, kako bi se mogel Dzierzonov panj prenarediti ali še. /.boljšali. Taki poskusi niso liili vselej brez vspelia. Dobilo se je sem in tja kaj dobrega, večkrat pa se jo posku-ševalcu sreča odtegnila, in delo bilo jo slabo poplačano, ('d vseli strani se je poskušalo. Veliko takih poskuševaleev jo bilo zadovoljnih, če so mogli panju uuaiijo podobo prenarediti; drugi zopet, da so panjev notranji del tako uredili, da so jo dal razstaviti in deliti, med tem, ko je unanja podoba celotna ostala. Se drugi so skušali panj tako prenarediti, da so njegovi notranji in unanji dol da razdeliti. Vse te prenaredbe pa imajo zopet svojo dobro in tudi slabo stran. Poglavitno pri tem je. da se dobro ohrani in slabo odstrani. Ako tako vse na tanko oglodamo iu premislimo, dobili bomo tri reči, na katere je pri izdelovanji panjev treba paziti, iu te so: 1. Panj naj lu» tako narejen, da bo vspcli in napredek bučel neprestano podpiral in pospeševal in bil bučelam dobro zimsko stanovanje. 2. Panj naj bo tak, da bo čebelar lahko hitro iu brez ovire, ter potrate časa svoja dela izvrševal. kajti čas je zlato. ;5. Pri izdelovanji panja naj so čebelarjeve podnebne, osobne in nošne zadeve v poštev privzamejo. Vsem tem točkam primeren panj izumil je A. Alberti na Avstrijskem. Njegov panj v zadevi s prvo točko nobenemu drugemu ne zaostaja, z drugo točko jih veliko prekosi, in ako se s tretjo primerja, bo komaj kak drugi bolj pripraven, kot ravno njegov. Ta panj naj bode tudi malo opisan, k temu pomaga dodana podoba. Podoba nam kaže omaro, ki je zelo Dziorzonovomu dvojčeku podobna in katere notranji prostor dvojčekovega ne presega. Razloček je ta. da se k dvojčekovem notranjem prostoru le od strani in k Albert i jem panju oil zadne strani pride. Spredaj narejeni ste luknjici za izlotanje čebel. Sprednica ali sprednja končnica je dobro pritrjena in se ne da premikovati ali celo proč jemati. Pridejana podoba kaže zadnjo stran, ki ima dvojna vrata, in ako se vrata odpro, se satniki po strani lahko iz panja vzamejo in nazaj potisnejo. Zato se ta panj imenuje: panj z na stran poti-skajočimi satniki. Lehko bi se tudi imenoval listovni panj, ker se njegovi satniki dajo kot listi v bukvah pregledovati. Na desni vidi se satovje z okvirčki razpostavljeno, kar skozi vdejano okno lahko zapazimo. Okvirji ali satniki imajo velikost nemških normalnih polokvirjev, a zgoraj nimajo podaljšano stranice za obešanje, tudi nimajo nikakoršne priprave, postavim žebljev. da se eden k drugemu ne pritisnejo. Dva polokvirčka se eden na druzega postavita. V levem prostoru se vidi najpred jeden dvojni satnik in zraven v znožju jeden dovršen in dodelan polsatnik. Ta polsatnik iu vsi drugi spodnje vrste so na treh železnih palčicah, ki od ene stranic« do druge držo. Da se pa satniki vendar ne morejo jeden k drugemu nagibati, napravljenih je. S po 2-5 mm debelih in 3'5 cm dolgih brezglavnih žebljičkov, kateri so v štirih vrstah na prednici, tako tudi na oknih nabiti, kakor se vidi pri a. h, c, d. Nabiti morajo biti prav natančno, tako da po dva in dva naredita zob. Da se pa žeblji bolj pravilno in natanko zabijajo, naj se napravi lesena mera. ('c so žeblji pravilno zabiti, se okvirji ne dotikajo sprednje končnice, tudi okna ne, temveč povsod ostaja po 0 mm prostora. Ko se, okno zapre, se spodnji žebljički pri e v nalašč zato pri- pravljeno luknjico porinejo, ter se žeblji na oknih tako v ravnajo, da pridejo v prostor nuni satniki, okno se pritisne in z zapahom pritrdi. Na to so za pro še zunanja vrata, kakor kaže podoba na desni, se vidi, kakšna so. Tako je zaprt ves panj. Ta panj da se tudi z natančno zapirajočo deščico predeliti. kakor kdo hoče. Vsak sat v panju se lahko, kot pri drugih panjovih s premakljivimi satniki izvleče in pregleda, samo sosedna satnika se malo odmakneta. .Mnogo villi se že skozi okna, tedaj ni treba za vsako malenkost satnikov vuukaj jemati. Kar pa je še največe vrednosti pri teh panjevih, je to, da bučele po vseh prostorih med satovi do vsake vlažnosti lehko pridejo. Po zimi, ko hud mraz pritiska, denejo se med okna in duri blazinice iz podmetka (vate). Potlovenil ./. Jrglif. Priloga denašnji številki so štiri vrste hrušk in štiri vrste jabelk vse skupaj na dveh listih in sicer: Hruške. 1. Hovišenka (Himmelfahrtsbirne) spada k maslenkami. Ta hruška je izvrstna za mizo. Meso ima belo. nekoliko rumeno bliščeče, jako fino in sočnato, sredina ni kaSčnata, ampak razstopljiva, okus ima po sladkorju. Dozori koncem avgusta ali začetkom septembra ter se zdrži 14 dni. Drevo zraste visoko ter je zelo rodovitno. Mraz mu škoduje. ± Si k ska (Six's Butterbirne) je zimska maslenka. katera v nekaterih krajih izvrstno rodi. Okus ima ta hruška jako lin in sladkornast. Podobe je ta hruška *) Ta članek smo vzeli iz „Deutsche illustrirtc Bienciizeitung", katero zdaja svetovno znani čebelar Gravenhorst, ravno od tam prejeli smo tudi podobo panja. Bukvama 0. A. Schwetschke u. Solin v llraunsclnreipi dopošilja omenjeni list za 'J gld. 40 kr. na leto, novim naročnikom se dopoiljo do zdaj izšlih (5 suopičev. nekako čudne, navadno je vsa balasta. Ko/o ima vedno zeleno. Dozori začetkom novembra ter vzdrži še meseca decembra. ;>. BI ii men bach ka (Blumenbachs Butterbirne)spada k zimskim maslcnkam. Meso ima belo, sosnato. po cimetu dišeče in jako sladko, liano je rumene brez vse rudečice na solnčnati strani. Dozori meseca novembra ter se vzdrži štiri tedne. Drevo je jako rodovitno, toda samo ^ dobri in gorki zemlji, v slabi ostane sail le droban: tudi prostost ji ne ugaja, veliko bolj omejeni gosti vrti. 4. 11 a ril e n p on t k a (llardinpout's Wintor-Butterbirne) je ena najboljših in naj tinejših zimskih maslenk. Dozori še le meseca decembra ter se zdrži do meseca februvarja \ dobri zemlji bogato rodi. •lubclka. 1. Hawthorden spada k ploščakom (Plattiipfcl) ter daje jako veliki iu lepi sad. meso pa ni zelo okusno. Dozori začetkom oktobru in se vzdrži do decembra. 2. Žolti Ribaril (Oelber Bihurd) spada k golobičarjem. Daje izvrstno zimsko sadje ter dobro rodi \ peščeni zemlji. H. Beneta Baumanova je nek rudeči kosmač. ki dozori še le meseca decembra ter dobro rodi v mrzlih krajih. 4. Angleški Rambur je le ua videz dober in jako lep, posebno ua mizi; meso pa ni okusno. Sicer je rodoviten. Program čebelarske in sadjerejske razstave v Lescah, . katera se bode pričela 17. avgusta ter bode trajala do 24. avgusta t. I. I. Nedelja 17. avgusta. Pozdrav došlih gostov. Ob It), uri otvorenje razstave na „Krištofu vem" vrtu poleg železniške postaje. Ob 12. uri skupni obed pri „Krištofu", potem pogovori in posvetovanje o društvenih stvareh. Volitev dveh odsekov za premiranje. Potem izlet ua Bled, ker bodo ta večer jezero razsvetljeno o priliki rojstnega dne našega presvitlega cesarja. Od 18. do 2;>. avgustu bode razstava obiskovalcem odprta. Vstopnina znaša 20 kr. za'osobo. Udje, kise kot taki izkažejo, so vstopnine prosti. IT. Nedelja 24. avgusta. Dopoldne ob lt). uri izvršitev premiranja; potem izžrebanje v ta namen nakupljenih razstavnih stvari. Ob 12. uri skupni obed. potem izlet v Brez nie o, kjer se bode vzidala plošča v rojstno hišo prvega kranjskega čebelarja Anton •lanšu. Potem vrnitev v Lesce in konec razstave. Darila ali premije obstale bodo v medaljah e. kr. ministerstva kmetijstva, v častnih diplomah društvenih, kakor tudi darilih v denarji. Razstaviti se zamore vse, kar spada v to stroko ne le samo iz kranjsko dežele, ampak tudi iz drugih dežela. Naznanila za razstavo naj se pošiljajo do konca julija na „ predsed niši v o čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko ua Jesenicah (Gorenjsko)/ Naši dopisi. h Koxtanjuvice. Gospodu dopisniku i z Borovnice povedati hočem nekoliko iz mojih skušenj v „špičiniši" ali „rovki". .Mojc mnenje je lo, da je ta rovka navadna miš. Rovka je žužkojcdka ter ni v stanu drugače priti v panj, kakor skozi izletnico, če jo ta po neprevidnosti čebelarja previsoka. Ker rovka panja nikdar tu* pregloda, jej je laliko vhod v panj zabraniti. Pri nas imajo gospodarji lončene črepiniee, s katerimi zapirajo izletniee tako, da čebelam ne primanjkuje nikdar svežega zraka. Nikakor ni mogoče, da Iii rovka pri tako zaprtem panju pozimi vanj prišla, poleti pa uže tako ne gre. U rovki sem pa tole opazoval, torej naj povem: Nekega dne sedeč v čebelnjaku začni srni škrobljaujc mej dvema panjema. Pogledam kaj jo ter zapazim rovko, ki si je prizadevala nekaj z nožico doseči, do česar pa zaradi panjev ni mogla priti, .laz odmaknjeni nekoliko panj ter zagledani ua onem mestu kakih H) mešičkov, v katerih so bilo zabubane ličinke satnega mola. Rovka je sicer pri premikanji panja pobegnila, a zopet se vrnila ter vse iste ličinke naglo po-lirustala. ha bi se prepričal, kaj bi počela rovka s čebelami, priložil sem na isto mesto mrtvili čebel iu trotov, a rovka se jih ui dotaknila. L. Ahmm. Iz St. Jiuperta na Dolenjskem. V nedeljo 10. marca imeli smo tukajšnji udje „čebelarskega in sadjerejskega društva" popoldne po službi božji v naši ljudski šoli svoje prvo zborovanje. Pozdravil je navzoče ude v lepem govoru naš vrli domorodec g. .1 o sip H rear. Potem je razložil g. nadučitelj Anton Pavčič navzočim pravila ter jim raztolmačil namen tega prekoristnega društva. Potem se je volil odbor poddružničin. Predsednikom, kateri je tudi tajnik in blagajnik. voljen je bil g. Anton Pavčič, odbornikom pa gospodje: .Josip Brear, Pranj o S tek lasa in Ivan Urbančič, vsi trije posestniki. Društvu pristopili so še listi dan štirje posestniki. Po dokončanem zborovanji rekli smo še marsikatero v „Skedljevi gostilni" pri dolenjski kapljici, (i. A. Pavčič opisal je pri tej priliki navzočim umrlega g. župnika L. Pintarja na Hrezuici in njegove zasluge za sadjerejo ua Gorenjskem. Toiiko poročam Vam na kratko, prihodnjič torej več. kajti, kakor se kaže imajo ljudje za društvo veselje ter upam. da jih bodo kinalo več pristopilo. —t*. Gospodarske raznoterosti. Tistim gospodom udom, ki so se zaradi drevesc na nas obrnili in mogoče niso bili po volji postrežem, naznanjamo, da ima društvo sedaj vže svojo drevesnico v Radoljci. katero je vzelo v najem od g. Homan a. ha li a šn j i številki pridjana sta dva lista podob. Vsiin gospodom naročnikom pa ne moremo žalibog obeli poslati, ker smo jih iz Dunaja premalo dobili. Listnica uredništva. J. K. kalian v K.: Lopa hvala, da slo nam zdravi. — G. A. P. v Št. 1!. Hvala I — ti. A. v Kostanjevici: Konec prihodnjič. Na zdravje! — G. J. na Dovjem: Prosimo zopet kaj! lil. Imenik p. n. gg. udov našemu društvu, kateri so vplačali letnim» za I. 1S84. Frane Prosom, posest, v Za brez nie i; Jožo Klinar. posest, na Jesenicah; Jože Novak, posestnik na Jami: Franc Soklič. posest, v Lomu; Avgust M alej, posest, na Fužinah: Anton Vrančič. učitelj v Metliki; Miha Nranoe, mlinar na Jesenicah; M. Ambrožič, mlinar v Št. Petru: Jakoli Valončič, mlinar \ Stružniku; Anton Tavčar, župnik na Kaki: (iregor Jenko. luž. oskrbnik. Bolapcč; Ivan Burtl. učitelj v Grahovem ('/« 1.): Anton Žagar, trgovec na Brodil na Kulpi; Lovni Moncingor, župnik na Golem: Matija Gerzin, župn. oskrb. v Banjiloki; Anton Maier, nadučitelj na Jesenicah; Janez Gblak. župnik v Borovnici; Lorene Krištolič. župnik \ Kovorji; Franc Rihar. župnik \ Planini; Jakob Pretnar, liadučitolj v Srertnjivasi bohinjski: Franc Brulee. /upnik na Dolini: Andraž Veržič. zeljär \ Smolincih (Stajarsko); Blaž Kakar. posestnik v Žirovnici; Simon Knallič. posestnik \ Do-slovčah: Anton Žumer. čobelokupec na Javorniku; Janez ('op. posestnik v Mostah; Jernej Poklukar. posestnik v lirabčeh: Peter Kežek, župnik \ Staromtergu pri Poljanah: J. Dralka. c. k. okrajni glavar v Kadoljci; Jernej Jarc. župnik v Dolu: Martin Pernzzi. Lipe pod Ljubljano; Jožef Mesner, nadučitelj v Komendi; Janez Gams, posestnik v Loki; Valentin Golar, krčmar na Svetji; Blaž Silur, posestnik na Verbi; Anton Ales, dekan v Semiču: Josip IVtrič. c. k. okrajni tajnik v Kerškem; Vekoslav Janeš. posestnik v Kerškem: Valentin Treven. trgovec v Idriji: Jožef Prezča. župnik v Pečali: Mat. Absec, posestnik v Hotiču; Janez Valant, posestnik v Novivasi: Jernej Janša, posestnik vMoistrani; Jože (»lifčič. posestnik v Žapužah; Anton Arko. posestnik v Ribnici; Alojzij Žitnik, posestnik na Grosupljem; J. Auser. učitelj na Koli. Beli; Baloh Jurij, posestnik v Mostah; J. Bulovc, trgovec v Kadoljci: J. Dežnian. posestnik v Liponci; Matija Ferjan, posestnik naSeli pri Bledu. Sledeči pri poddru&nici v Št. Rupertu na Dolenjskem: Josip Brcar, posestnik v Kamnah; Franjo Odlazek, cerkovnik v Št. Rupertu; Franjo Steklasa, posestnik v Prelesji; Franjo Grčar. posestnik v Kamnah; Ivan l"r-bančič, posestnik v Brinji; Ivan Zore, posestnik v Brinji: Ivan Kovačič. posestnik v Skrljevem; Ivan Pavlin, posestnik v Skrljovom: Ivan Boh mlajši, zasebnik v Veseli gori; Jože Breznikar. posestnik na Bregu; Jože Jaki, posestnik v Dragi; Anton Mausar, posestnik v Praprečah; Jože Golob, posestnik v Domu; dr. Ivan Škedl v Št. Rupertu; Franjo Fenca, župan, posestnik in usnjar v Mokronogu; Franjo Pavlin, trgovec v Št. Rupertu; Anton Bedene, trgovec v St. Rupertu; Franjo TJršič, posestnik v Št. Rupertu; Jože Lokar, posestnik v Dragi; Anton Pavčič, nadučitelj v Št. Rupertu (I. Imenik), vkup 2t) udov. Dalje prihodnjič. List se naročil je in pristop k društvu naznanja pri g. Modic-u na Jesenicah i Gorenjsko), in pri g. O. Ho manu v Kadoljci. Kateremu {£. naročniku ali udu pa list ne doide do konca vsaccga meseca, naj ga reklamira pod naslovom: Na ekspedicijo Slov. čebelarja in sadjerejea na Jesenicah (Gorenjsko). Take reklamacije v neprilep-Ijenem zavitku so poštnine proste. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik. Lastnina .(''cbelarakcga ln aa