Sirv. O,
Ljubljana, 16. junija 1886. Tečaj IT,
čebelar i» sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
---H--
Izhaja vsaki mrsee enkrat in se polilja lulam brezplačno; neadom za 1 gld. SO kr. na leto. Inserati in priloge raeunijo »e. po najnižji ceni. — Lelnina za ude znaša samo 1 gld.
Olisc^: V letih, v ktcrih imajo čebele dobro paäo, gnjiloba sama ob sebi zgine. — Roji. — Precepljenje dreves. — Kako se om-mogla in zanemarjena drevesa zopet okrepčajo. — Naši dopisi. — 1. Imenik. — Inserati.
V letih, v kterih imajo čebele dobro pašo, gnjiloba sama ob
sebi zgine.
Gnjiloba, strah in trepet čebelarju! V resnici je žalostno poslušati čebelarja, ko pripoveduje, kako mu je gnjiloba vse čebele pomorila, da sedaj njegov čebelnjak, kije popred poln bil, prazen stoji; pa to še ni vse, njegov čebelnjak, čeravno prazen (brez čebel), je še vedno strah drugim čebelnjakom. Kako in na kakošen način? Gnjiloba je, kakor goveja kuga, nalezljiva in hitro razširjajoča se bolezen. Iz jednega panju se zanese v druzega in tretjega v kratkem času, pa v vse panjovc dotičnega čebelnjaka. Ivo je gnjiloba že vse panjovc ali drugače rečeno ves čebelnjak obvladala ter vsem čebelam počasi pogin naznanila, razširi se iz tega čebelnjaka na bližnjega iu od tega zopet na druzega, tako da vsi čebelnjaki v istej okolici tej strašni morilki zapadejo. Ce se goveja kuga prikaže, hitro je gosposka na nogah, ker jej v to narejene postave velevajo, brez milosti obkoli in zavarje hišo ali vas, ter ne pusti ne živine in ne ljudi v zavarovani kraj, ker znala bi se bolezen še bolj razširiti. Gosposka veleva vso bolno iu zdravo živino poklati ter zakopati, da bi se tako bolezen z živino vred zakopala in odstranila. Kaj pa gosposka stori, če se pri čebelah gnjiloba prikaže? Nič! Vsaj tudi ne more in no sme, ker še nima nobenih postav zato, in kakor mislim, da jej o tej zadevi nikoli ne pride nič na uho. To vse pa zato, ker je čebela še tako malo čislana in se nikdo ne zmeni, da bi se njena varnost bolj zagotovila. V nekaterih drugih deželah že imajo postave, katere čebelam dostojno varnost dajejo. V tej zadevi se nemško cesarstvo nar bolj odlikuje. Ondi že imajo čebelarske postave, ki denašnji čebelariji ugajajo. Pri nas je pa io še opušeno. Sčasoma znamo dobiti tudi nekoliko paragrafov, ki bodo varnost čebelino varovali. Hog daj, da bi to kmalo bilo! Toda težko bode popred kaj. dokler se čebelarji no dvignemo ter ne zahtevamo take postave.*)
*) Tako je pri vsakej postavi, če nikogar ni. da bi jo zahteval, tudi nikogar ni, da bi jo napravil.	Ured.
Zoper gnjilobo jo Slov. čebelar in sadjerejoe /e v vlanskom tečaju štev. It) str. SI. naznanil novo pa zelo priprosto sredstvo. To sredstvo pa ni nie druzega, kakor če se v majhnem žakoljcu obesi nekoliko kafro v panj. Tu se pusti nekoliko ilni. To zdravilo naznanja g. 1). Osipow iz Madikovkas-a.
Da pa gnjiloba (pokažena prav za prav prehlajena zalega) cd) letih /. dobro pašo sama zgine, o tem trdi čebelar Deniilcr ter se opira na sledeče poskuse:
1.	Leta 1880. se jo v treh čebelnjakih \ tukajšnji okolici prikazala gujiloba. Tri leta zdravil som jaz to bolezen po Hilbertovi metodi, odstranil sem več pa njo v ter som imel vedno vso tukajšnje panjove v očeh, oskrboval sem jih sam. V poletji 1882. pa sem so prepričal, da je gujiloba popolnoma zginila. Ker jo bila v mescih maj. juni in juli dobra paša, so bili vsi panjovi v najboljšem stanu. V lotili 1880. iu 1881. je pa bil vos ozdravljevalui poskus brez uspeha.
2.	Leta 1881. pokazala se je v bližnjih vaseh gujiloba iu to le v nekaterih panjovih. Na pravilno ozdravljovanjo tu ni bilo misliti, ker nobeden čebelarjev o kaki nevarnosti ni hotel voditi ali misliti. Panjove so svojimi priljubljenimi čebelami prepustili so samim sebi: toda glej, v poletji 1SS2. tudi v teli krajih ni bilo več sledu o gujilobi. in panjovi, ki so popred bili že na kraju pogina, bili so dobri in čvrsti, kakor drugi, obilo ljudstva in precej medu so imeli.
3.	Pomladi lota 1884. divjala jo po dveh dolinah tukajšnje okolice gujiloba. Tamošnji učitelj, izvrsten čebelar, imel je opraviti po vseh čebelnjakih, zdravil je po Gravenhorstovem načinu, s karholino kislino iu že konec poletja istega lota je bila bolezen odpravljena iu ozdravljeni so bili vsi panjovi.
4.	Dne 10. januarja 1884. dobi zgoraj ime	ku nekoga mlinarja jeden sam panj, a ta je bil tako od gnjilobo zdelan, da jo daleč okrog okuženi smrad razširjal; vrhu toga je bil pa še slab (malo ljudstva) iu len. Učitelj svetuje mlinarju naj panj pokonča, a mlinar toga ni storil, temveč je čebele prepustil uemilej osodi. Xc malo zavzel se je učitelj, ko ga mlinar pomladi leta 188Ö. povabi, uaj pride gledat, kako veselo tisti panj leti in bere. Se bolj začudil se je pa, ko je videl, kako so bile vse čebele zdrave. Tudi v zgoraj omenjenih dveh dolinah jo gujiloba pri vseh panjovih, bodi si nove ali staro vrste popolnoma prešla, čeravno je bilo več kot polovico panjov brez vsake postrežbo in ozdravljanja. To zgodilo se je tudi isti čas.
Poletje iu jesen leta 1884. ste bili v tukajšnjih krajih posebno dobri za pašo in sicer tako. da so panjovi zgor omenjenega učitelja, ki so spomladi imeli gnjilobo v sebi, še tisto leto veJiko izmetanoga medu nanesli.
V	vseh zgoraj navedenih slučajih, bodi si. da so bile čebele v zdravnikovem oskrbovanji, ali pa same sebi prepuščene, so vsi panjovi ob istem času okrevali, iu sicer vselej in vsled dobre in dolgo trajoče paše. Iz tega moramo sklepati, da se čebele samo sredstev poprimejo to hudo razgrajajoče) kužno bolezen odgnati iu premagati, in to učinilno samosvoje sredstvo ni nič druzega nego mravljiua kislina ali čebelni strup.
V	slabih brezpašnih letih se čebelna marljivost zelo zelo zmanjša. Ker v takem času no oslabijo vsled dela, tudi manj uživajo in vsled tega tudi malo mrav-Ijino kisline narejajo. Smradljivi duh zalegino bolezni (kugo, gujilobe) pa primora iu prisili čebele k še večjej nedelavnosti, ter jim odvzame vso vesolje, da bi svoje stanovanje vedno čedilc iu snažno imele. Ce v tacem slučaju ne nastopi prav dobra in obilna paša, da bi zaspane in Ione čebele k večjej delavnosti spodbudila, je panj
13316018
vkljub vsem vabljivim zdravilom, kakor so: timian, kafra, salicil, helenin, borhidrin iu kakor so z bosedo in pisavo slavljona in hvaljena zdravila imenujejo, gotovo zgubljen, Se ne pred, pa pozneje.
Drugače je če naenkrat dobra paša nastane. Zdajci opazujrno življenje v notranjem prostoru taccga panju. Kako hitro in skrbno vse sem in tja hiti, kako piskrice napolnjujejo, kako zdaj vse z veseljem dela.
Pridnim čebelam se sedaj nič več ne studijo gnjijoča telesa umrle zalege; nič več se jih ne ogibajo in ne boje; vun morajo, ker prostora primanjkuje. Onesnažene celico so v malo urah vse lepo osnaženo in prazne, in namesto smrdečega smradu vejo sedaj lepi in prijetni medeni in voščeni duh po panj i, od katerega se pa močni in ostri duh mravljiue kislino lahko spozna. Kolikor več medu se použijc iu v panj shrani ter od celice do celice prenese, toliko več mravljine kisline se porabi, in toliko popred zgine gnjiloba. Panj je rešen.
Uspešno ozdravljenje gnjilobnega panju je vsled tega lev letu z dobro pašo mogoče in sicer brez vsakega vmesvtikanja se čebela r j e v e g a.
(Jo se ta smoter ali cilj tudi v letih se slabo pašo po umetnem in neprene-hajočem krmen j i iu po dopuščenji velikega izdelovanja satovja doseže, bode še le prihodnjost učila. Namesto pridevka karboline ali salicilnc kisline bi jaz hrani rajše prideval naravno čcbclno zdravilno sredstvo — mravljino kislino — v majhnih škatljicah ali posodah. Mravljiua kislina dobi se v vsakej prodajalnici dišav na prodaj.
Tako piše čebelar Dcnnler iz Knzheim-a v Elzaciji. On se opira na poskušnje. Poskušnja je pa vedno boljša, kakor pa poduk iz knjige. Narboljše bi bilo, če bi se nikdar iu v nobenem čebelnjaku ta kužna bolezen ne prikazala in vedno bila dobra leta, da se čebelarji mogli zopet malo okožiti!	čebelar.
Roji.
Zda v u o že spoznali so ljudje veliko korist, katero čebelarija kmetijstvu donaša. zaradi tega imenovali so jo tudi „poezijo kmetijstva." Z neko posebno ljubeznijo in veseljem imenujemo čebelarji rojenje poezijo čebelarstva. Kako nemirno bije srce čebelarjevo, če mu znana in priljubljena godba na uho doui, kadar namreč roj izleti iz panju. Seveda nekatero leto čaka od due do dne, od tedna do tedna, pa skoro vedno zastonj na to prijetno godbo; roji so popolnoma izostali. Če pa vendar hočemo število naših panjov pomnožiti, in če je panj polu medu in ima dovolj ljudstva, si lahko pomagamo, naredimo si umetne roje. Kavno tako, kakor se rastline na naravni ali umetni način po semeni in mladikah pomnožuje, se lahko tudi čebelna ljudstva po naravnem in umetnem načinu z roji pomnožc.
Potem takem razločujemo:
a) umetni roj,
h) naravni ali natu mi roj.
V naslednjem mi bodi dovoljeno sledeče'tri točke malo bolj natanko ogledati iu premisliti:
I. Naravni in umetni roj sploli.
II.	Kateri teh dveh rojev je narboljši?
III.	Oskrbovanje rojev v posebnem ozirn.
I. Naravni in umetni roj sploh.
Kor je bilo o umetni pomnožitvi /.c večkrat govorjenje v tem listu, in ker iniiijo skoro vsi letošnji gg. naročniki tudi prejšnje letnike, ne bom o tej zadevi obširno pisal temveč bolj mimogrede ob kratkem omenil.
1.	Umetna pomnožitev panjev se lahko izvrši pri starih paujovib, t. j. lakih z nepremakljivim delom iu ravno tako tudi pri novih paujovib s premakljivim delom. Pri prvih (starih) panjovih se umetni roj dobi, če se matica s polovico ljudstva izpiha in prežene v drug panj. Pomniti pa je pri tem, da se to zamero izvršili le pri močnih in takih panjovih, ki že matične piskrico nastavljene, založeno ali pa še celo pokrite imajo. Sicer so to tudi lahko zgodi pri panjovih brez matičnih celic, toda tak panj mora imeti še le izležena jajca iz katerih si ostalo čebelo novo matico izvale; pa predolgo nič ni. zato tega ne nasvetujein nikomur. Tudi nevarno je tako postopanje, ker čebelo vselej tudi ne izležejo matice, temveč kar kaka čebela začne jajčeca leči, iz česar so druzega ne izleže, kakor ničvredni, piškavi trotje.
2.	Pri panjovih s premakljivim delom se roji na različne načine delajo, o čemur je Slov. čebelar in sadjerejec že som iu tja kaj omenil in povedal. Narbolj navadni način pri tem je, da se satniki drug za drugim ogledajo. Tisti na katerem je takrat matica dene se v drugi panj in temu prideno so še jeden ali dva salu z zalego, drugi pa prazni. JMatiea v tem panju nadaljuje svoje delo, zato se pa mora tudi polovica čebel v ta panj dejati. Ostalo čebele v starem panju si iz mlade zalege zvale novo, mlado matico, okrog katere se potem veselo zbirajo, ter so ra-dujejo, da so dobile zopet pravega gospodarja v panj. Narejeni ali umetni roj pa tudi dobro dela, če je paša dobra in je je dovolj. Drugače pa je ob času slabe paše. takrat treba je lačnim rojem pomagati, drugače vse pogine. Je še več družili bolj nenavadnih in bolj umetnih načinov, katerih pa tukaj ne bom našteval.
Naravne roje imenujemo čebele iu matico, ki se v množini prostovoljno iz kakega panju od ljudstva ločijo, da si novo bivališče poiščejo. Ce hoče kak panj, po svojem nagonu gnan, rojiti, začne priprave k izvalit vi mlade matice, in sicer s tem, da nastavi matične piskrice. Ko so piskrici ali prav za prav vložena matica v piskricu že do gotove mere dozorila, poda se stara matica z jednim delom čebel iz panju.
Tako nastal je	a) prvič.
Počasi godnijo se mlade kraljice v piskricih in ker njih celice niso bile istočasno nastavljene, ne prilezejo vse ob istem času na dan, temveč le počasi jeduo za drugo, najgodnejša narpopred. Prodno pa kraljica iz celice prileze in prodno pokrovček predore, trka na pokrovec in votlo doneče šumi, kakor da bi hotla prašati, če ima že kako nasprotnico pripravljeno, ('e ni nikukoršnega odgovora, upa si pokazati se na dan, ter se pomeša med čebele. Kmalo probudi se druga in tretja matica v njenem piskricu, ter razširja svoj votlo doneči glas, ona kvaka. Glas zato tako votlo doni ker prihaja iz zaprte celice. Kadar se šo zaprta matica oglasi, precej ji prvoizvoljena matica z ostrim glasom odgovori, pravimo da poje: tfl, til. Ta glas ali odgovor je njeno napovedovanje vojske mladi šo zaprtej matici, katera si vsled tega strahu ne upa iz piskrica in če čebele nočejo več rojiti, zapade smrti, izvoljena matica jo umori; včasih jo pa čebele varujejo in jo v piskricu hranijo. Z e izvoljena matica pa vse eno nima miru. som in tja se podi iu naposled se tako razsrdi, da z jednim delom čebel iz panju pobegne.
Dobili smo	h) drugiča.
Večkrat porabijo nekatere zaprte matiee ta i/.li't iu ropot ter tudi izlete, zalo ima nekateri drugič več matic, katere pa potlej razun prvo izvaljcue pomori.
Dnlje imamo šo	c) pevca,
kateri pa nastane, čo se stara matica izgubi, iu panj postane brezmatičen iu si v izvalitev novo malico nastavi več celic in roji. Ta roj je prav za prav drugič.
d) Devičnik
je pa pri nas /.c bolj redek, posebno ob slabili letih, ter nastane, če jo prvič svoj panj popolno dodelal iu je se svojo rodovitno matico še jednokral rojil.
(i)iiljo prihodnjič.)
-v.--
Precepljenje dreves.
Velikokrat se zgodi, da kupi kdo od neznano roko drevo, ki Iii mit imelo roditi liiij/.lahtiicjši sad. A knzneje, ko začenja drevesce roditi, spozna, da jo kupil za žlahtno — divje drevo.
Nekatera drevesa začnejo še le v 15. ali celo 2t>. letu roditi iu še takrat zelö malo; druga ženejo v les in rodijo kmalo, kakor smo že pri pomladenji omenili. Zopet ne ugaja povsod zemlja in podnebje in nekatero drevo dozori vsled tega prehitro, drugo prepočasi. Sploh ni tudi vsak sad. ki ga dobimo v naših krajih, za tergovino primeren.
V teh in enačili slučajih si sadjorejec lehko s tem pomaga, da drevo precepi, kar stori, da drevo kasneje ali bolj zgodaj rodi, da postane sad žlahtnejši in da so d rože prodaja.
Glavna stvar pri vsakem precepljenji mora biti ta, da se drevesa le s cepiči enake muževnosti precopijo. Velika napaka je, ako se precepljenje le tako redko-krat vpotrebuje, in da so rabijo, kedar so sploh precepljujo. cepiči, katerih niuževnost e različna od muževnosti drevesa.
Najboljši čas za precepljenje jo od početka marca do sredino maja. Pred preecpljenjom so morajo drevesu veje okrajšati, prav tako kakor pri pomladenji. 1'azlikujc se precepljenje od pomladenja samo v tem, da se za precepljenje rabijo samo dve- ali triletno veje, ki naj se tako okrajšajo, da so spodnje nekoliko daljšo, nogo zgornje; s tem dobimo lopo piramidalno obliko. Okrajšati pa so smejo le ono veje, katere hočemo cepiti: vso drugo naj ostanejo neobrezane, da se prehod od starega verba v novi le počasi od leta do leta vorši. Prihodnja tri lota se odstranijo zaporedoma tudi ostale veje, tako da imamo po treh lotih nov verh, obstoječ le iz precepljenih vej. Naj se pazi tudi na to, da se ne precopijo vso veje v oni spomladi, nego delo naj se doverši v dveh ali treh letih, vsako loto polovico ali tretjino. Preden se cepi, naj so na odrezanih vejah rane ponovijo, kajti na take so cepiči raje primejo; se ve da se morajo potom z novega z voskom zamazati.
Za precepljenje so najboljši načini: cepljenje v žleb, pod kožo iu cepljenje v sklad. Cepiči se morajo popred pripraviti, posebno pa dobro shraniti, da ne poženejo, da imajo šo speča očesa. Da se cepiči bolje in ložoj primejo, dobro je, kakor pri hruškah, češnjah iu češplah, da jih z mahom ovijemo. Drugo leto so okrajšajo tudi nove mladike, kasneje pa oskerbujejo, kakor vsa druga drevesa. Um. *adj.
Kako se onemogla in zanemarjena drevesa zopet okrepčajo.
Bolezen potlači človeka; prej zdrav in S verst. postane sedaj otožen: glava mu sili v tla. roke so mu nadležne, tudi nogo: nič prav mu ni. Trebnje iskali zdravnika iu zdravila. — Tudi drevo onemore, nič ve? ne rodi prav, sad Se celo popolnoma zaostane. Kaj storiti? Je-li drevo bolno? — Taka je! Kaj je pa krivo 110-rodovitnosti? Velikokrat naša trda nebvaležnost, ki ne privošči drevesu, kar mu gre, da zamore našim tirjatvam vstroči. Naša zanikernost mu ugrabi rodovitnost, katero edino večkrat pri odgojenji drevesa uporabljamo. Zemlja, v kateri se solzi in stoka drevo, nema gnoja; drevo ne more rasti, no more so razvijati. Večkrat tudi skopamo drevesu, kedar ga sadimo, žo mertvaško jamo, ker ga stavimo pregloboko. Naleze so drevo vslod toga bolezni, vidoma hira iu hira, dokler pogine. Tedaj nikar saditi drevesa pregloboko, kajti (o jim je zelo škodljivo.
Paziti moramo dalje na to, da se vorli v porvih letih primeroma okrajšujc, da so z drevja stara koža pošterže. Ako tega ne storimo, dobi vorh nepravilno rast. počne hitro roditi, zato pa tudi hitro opeša.
Knako škodljivo je tudi, ako pustimo drevesu staro inertvo skorjo, pod katero gnjezdijo merčesi, ki so pravi drevožorci. Lo dobro osna žen o drevo bo zamoglo tudi dolgo časa roditi. Vendar ne smemo pa toliko kože ostergati, da bi drevesu škodovalo.
Ceterti vzrok tiči v tem, da so rane in zarezi 110 zamažejo z voskom, vsled tega nastane velikokrat bolezen trohnobe.
Peti vzrok nahajamo velikokrat v zemlji sami, posebno v njeni globočini, ako ima preveč kremenika, ali, ako je podlaga, v kateri so koronike širijo, preveč kamnita ali pa tudi močvirna. V pervem slučaji zamoremo pomagali z gnojenjem, v drugem pa ako nepotrebno vodo odpeljemo. Krivo je včasih tudi podnebje, ki 110 ugaja drevesu, drevo ostane nerodovitno; najbolje storimo, da tako drevo precepimo, kakor smo omenili pri precepljenji.
Lahko bodemo pa tudi norodovituost odstranili, ako to dejansko izpeljemo, kar smo prej deloma po nemarnosti zamudili — namreč da drevo dobro in umno oksrbujento.	Um. mulj.
-X-
Naši dopisi.
Kostanjevica 'J. rožnika. Dolgo že niste dobili nikakoršnega sporočila od tod. Podoba je, kakor da bi v našem okraji ne bilo niti sadjerejcev niti čebelarjev več. No, pa čebelarjev še ne manjka, le prvih je malo premalo. Vsi skupaj pa premalo berejo, a še manj pišejo.
Dovolite g. vreduik, da Vam najprej o naših ljubih čebelicah kaj povem. Kratko bi moral reči, da je leto 188U. pri nas tudi za čebele osodepolno. Zima, ki jo bila, kakor povsod, nenavadno dolga, jih je mnogo pomorila; še skoraj več pa jih je pobrala spomlad, in to, prentili mesec maj. V maju jo imel marsikdo več inrličev, ko po zimi. Nekdo mi jo pravil, da 11111 jo spomladansko mrzlo vreme pobralo IG panjev. .Meni jih pomrlo sicer ni nič, a manjkalo pa tudi ni veliko, ko bi se vreme ne bilo zboljšalo. Čudo pa tudi ni, če imajo tukajšni čebelarji po toliko mrličev; saj ne storijo večinoma za čebele nič. Mnogo jih jo, ki jih niti ne
odenejo. Morili Scheie iu jim med pobrati, to šo znajo, za drugo mora pa le dobri liog skrbeti. Koliko škode bi so čebelarji lahko obvarovali, ko bi se dali le količkaj podučiti. Ali o poduku noče nihče nič slišati. — Pretočeno jesen sem moral nekaj panjev razdreti, da sem si za silo napravil pitanca. Iz vsih razdrtih panjev sem čebele spravil, ter jih porazdelil po plemenjakih. Moji sosedje čebelarji so mi prerokovali, da bom imel vsled tega ravnanja spomladi same mrliče. Pa bilo je drugače. Prepričal sem se, da so panjovi, kterim sem v jeseni največ čebel dal, imeli spomladi, ko sem jih pregledoval, največ medu; slabo čebelni, pa so največ povžUi. Vzrok temu, da so močni panji manj medu porabili, ko slabeji, je gotovo iskati le v večji toplini, ki so jo čebele delale.
Posebno dobro so se čebele obnesle g. Aloj. Gačn v čebelnjaku, kakoršnega jo 1884. leta pri Vas v razstavi videl. Ker se čebelnjak jako dobro zapre, enako, kaki omari, mora biti to čebelam jako vgodno. Gosp. Gačeve čebele niso po zimi skoraj nič medu porabile: ni mu jih bilo treba uiti* enkrat pitali spomladi.
Rojev nimamo prav dosti, da-si so čebele jako medene. Tudi sem letos opazil, da se drugi roji ne držijo starega reda. da bi začele matice 8. dan po L. roji peti; ampak pojejo še le 12. ali li). dan.
Sadja bo zopet še precej, posebno češpelj; ker niso šle v rožičke. Črešnjo so dobro obrodile in so zdaj zrele. Grozdje, kar ga ni mraz vzel, že cvete. Toča nas je tudi že obiskala, le da ni na široko zadela. Suša je napravila veliko škode pri krmi. Trave in detelje so silno slabe.	l. A.
Od Postojne, diu' 14. juniju. Čebelar rad prvo dopise pogleda, kako je s čebelorejo til ali tam. Le žal, da so dopisi redki postali, kajti v zadnjim listu ni ga dopisa razun enega. Vzrok temu je menda letošnja huda zima, in mrzla spomlad, kajti mnogim čebelarjem je ves pogum do čebel odvzela, ker jim je polovico, nok-terim tudi še več panjov pobrala. Meni hvala Hogu, oziroma mojim čebelicam, je zima precej prizanesla, od 55 plemenjakov sta mi le dva za grižo odmrla. Do 17. maja je bilo zelo mrzlo iu deževno vreme, o najboljšim češnjevim cvetju ni bilo mogoče čebelam iz panja na pašo; iu že je začelo nekterim panjem živeža primanjkovati, kar nenadoma in ravno o pravem času, nastopi 20. maja vsled mrzlih noči in dnevne vročino (posebno po leskovim perju) medena rosa, iu je bila do 4. junija.
Panjovi so si hitro opomogli in težki postali, inočau panj je na dan do 2 stara funta nabral. Rojiti so začele 31. maja in so mi do danes 23 rojev dale. Akoravno je za rojenje že pozno, vendar upamo, da bodo še dobro rojile.
J. Sajccic.
Iz Dovjega. K sklepu zadnjega dopisa obljubil sem nekoliko oceniti nove panjovc, to je take s premakljivimi satniki. Tu tedaj nekoliko vrstic o tem, potem pa še nekoliko o naših čebelah v letošnji spomladi.
Neizrečeno veliko veselje je bilo, ko je slavni Dzierdzon izuinel panj s premakljivimi satniki. Veliko slave mu je bilo pete in še se mu poje; od vseh strani prihajajo mu odlikovanja. Poleg že iinečilt petih svetinj in križcev dobil je letos še od laškega kralja šesto odlikovanje. To je žc nekaj. A pregovor pravi: Nikar ne hvali dneva pred večerom. Skoro ista je s panjovi, ki imajo premakljive satnike. Kakor vsaka druga iznajdba, imajo ti panjovi svojo dobro in svojo slabo stran. Dobra je ta, da se pri teh panjovih lahko pregleda, če ima panj matico, če je že izprašena lahko se naredi umetni roj. Čebelar, ki take panjovc ima, lahko slabejim
pomaga. O dobri paši jim pri napravljanji novega satovja lahko zdatno pomaga, če jim že popolno dodolan a prazen sat v salniku da. Čebelam ni potreba satovja delati. Na ta način se čebele k večjej pridnosti spodbujajo.
Poleg le dobre strani ima pa tak panj (udi nekaj slabili lastnosti. V starem, še sploh navadnem panju se molj ni tako zaredil. kol. se v novem. Tu mu je vse ložje, ker jo več kotov in zatišja, kamor se moljevi črvički lahko zapredejo in zabubijo. Ce pa molj v panju svoje stanovanje nastavi, napove tako rekoč čebelam vojsko. Počasi začne navadno od zad, prazno (ne oil čebel obsedeno) satovje po-končevati in votliti. Tako svoje delo vedno nadaljuje, ter čebele k sprednjem koneu goni, dokler jih popolno iz panju ue prežene. Posebno pri slabotnih panjovih se to rado zgodi. Pustimo molja in oglejmo si še drugo napako, katere ima novi panj. Jaz iz lastne skušnje lahko rečem iu kar tudi umni in skušcui čebelarji trdijo, da namreč ti novi panjovi niso posebno dobri za p rezini o vanje. Prehladni so, zato se čebele lahko prehlade iu zhole, kar pa rado čebele popolno vniči. In ker so ti panjovi mnogo predragi, jih jaz iz lastno skušnje nikomur 110 nasvetu jeni. Se več bi se dalo o tem govoriti, pa uaj še za prihodnjič kaj ostane.
Tako slabe letine naši čebelarji že /.davno ue pomnijo, kakor jo letos. Čebele slabe, rojev še nič, kaj bo? Obupati ne smemo; bolelo nas bo, pa ne moremo pomagati. liatl bi malo slišal, kako je v drugih krajih s čebelami, pa so nobeden no oglasi. Ne vem, li vse spi, spanje pravičnega ali bolje rečeno spanje zaspanega iu lenega. Oglasite se z dopisi, da bomo mi Gorenjci vedeli, kako jo po drugih krajih s čebelami in kako rojijo.	,/. Jegijis.
1. Im o ii i k
p. n. gg. druitvenikov za l. 1881 J.
Lorenc Bus v St. Vidu,
Martin Zarnik, učitelj v Ternovim,
Anton Lenassi v Planini,
Anton Kovšca v Planini,
Bralno društvo v Poljanah.
Janez Brenee, kaplan v Starim trgu,
Josip Poklukar. kaplan v Vačah,
Matija Gerzin, duh. v Banjiloki,
Franc Kastelic, pos. Hudolfovo,
Fran Grebenec, Vel. Lašiče,
Dr. J. Mencinger v Krškem,
Martin Sajovic v Olšeuk,
Janez Kuralt v Ivranji,
Lorenz Krištolič, župnik v Kovorji,
Anton Sgur, župnik v Ložkem potoku.
Anton Lepušič v Beljaku,
J. Mesar, župnik v Boh. Bistrici,
Lorenc Mali na Brodu, Fran Cebular, dekan na Opčinnh, Ignacij Koren, kaplan v Toplicah, Janez Mihelič v Sodeveah, Mat. Jeklar v Bledu, Josip Zuidaršič v Dobropolji, Janez Tomšič, živinozdravuik v Ilirski Bistrici,
Martin Potočnik, učitelj na Sori, Florjan Zorko, župan v Družinski vasi, Luka Knific, nadučitelj na Trati, Blaž Justin, župnik v Cernimverhu, Josip Baktelj, nadučitelj v Bibnici, Janez Potočnik, župnik v Brezovcu, Gregor Jensko, fuž. oskrbnik, Bolapeč, Mihael Kotnik, duhoven v Vogljah, Ivan Bautan, nadučitelj, Dragatuš.
(Ilaljc prihodnjič.)
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janoz Modie, društveni predsednik.
Laatnlna „Ccbdarakcga in »•Ijarcjaluiga drultva za Kraujako". — Null.milu Kluln In Kovač v I.JublJanl.
Pl'ilof/a /■' št. O. „Slovanski Čebelar in sadjerejec" za l. 1886.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima «e to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
{h:
v
■Ji,
»3 >:
m
I
f
H
i s

«t
(ts?
@
Cvet zoper trganje,
po «Ir. .Ilalirii.
je odločno najboljše zdravilu zoper protin ter revmalfoem, try nuje po udih, balerine r krizi ler Uveih, oteklino, otrpnete ude, ill kite i. t. d., malo časa če no rabi. pa mine popolnem trganje, l;ar dokazuje obilno zalival, /aliti-va naj se samo „n-e/ zoper trganje po dr. Jlutičn" z zruren stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboreu zoper kašelj, hripavnst, rrulntiot. prsne in p/učne bolečine; (Vnr>trmin inainka). 1 s teki. Uli lir. Koristnejši nego vsi v trgovin: se nahajajoči soki in sirupi.
Pomuhljeno (Dorsch) jetrno olje,
najlioljSe vrste, izborilo zoper tramore, pljučnico, koine izpiistke in hezyarne otekline. 1 steklenica ti O kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohrauciijo zob ter zobnegu mesu iu takoj odpravi smradtjiro sapo iz ust. 1 steklenica SO kr.
Kričistilne krogliice, c. kr. nriv.,
ne smele hi so v iiijediiem gospodinstvu pogrešati iu so se uže tisočkrat sijajno osve-dofiile pri *abasanji članskega telesa. ylurahotu, otrpnenih udih . skairnrm želodcu, jetrnih in ubistnih boleznih, v škatljah u 31 kr.; jeden zavoj s ti škatljami I gl. .» kr. ■{»'/.pošiljava s« najmanj ieiieu /.avoj.
Naročila iz dežele vrše se takoj.
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rolo v/.a na Jlrsl ii«'iii trgu v l..jul»l.jaiii. ■
% X X X X X X X x X X x X ;>: X X, X X X X X X X X X
.'K
'v
Pif.
äftöczy
BUDIMSKA	Priporoča se kot iz-
vrstno čistilo vedno prijetnega upliva in no neprijetnega ukusa.
S"x ® ^ c C St.	Dobiva, so po vseh
Špecerijskih prodajalnicah iu prodajalnicah mineralnih vodil, kakor tndi v skoraj vseh lekarnah in drognerijah, vedno na novo natočena.
Lisiiiiki: bratje Loser v Budapešti.
MM.

¥ ttataMraiei

KLEIN in KOVAČU
(EGER) v Ljubljani. Špitalsks ulice št. 5,
»o al al ein knjige v saldgi ter ua prodaj:
De/elui zakoni in iiku/.i deželnega poglavarstva oziroma deželne vlado od lota ltSTi'J. do Ha 1ST!)., veljavni za vojvodino Kranjsko. V pol platnu vezane 1 gld. M) kr. — IV slovenskem iu n&nškcm jezici. — 1'rvi nadaljevalni zvezek od leta 1880. do lela 1881., velja •ll» kr. — Drugi nadaljevalni zvezek od leta 1882. do leta UNS."S. velja :lt> kr. — Tretji nadaljevalni zvezek od leta 1884. do leta 188!>. velja 10,
Slunk («loteiiskiiii županom. kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. — Spisal Anton Olobočnik. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. — Cena 1 gld.
l.eil Inrieii tur Genieiiidovorstolier in ihren (ieir.hiifteu des selliststiindigen und übertragenen Wirkungskreises. Vom k. k. Ilezirks-liauptmann Anton Globočnik. — Cena 80 kr.
Olii-iiiski reit (zakon) vojvodine Kranjske s potrebnimi dodatki in s pridanim zakonom ol> odredbinah (taksah) občinskih. —-(V slovenskem in nemškem jezici) - Drugi natis. — Cena lil) kr.
SIavblnski reit (zakon) vojvodine Kranjske s 25. oktobra 1875. (V slovenskem in nemškem jezici.) — Cena .'Ml kr.
Deželni zakoniki za vojvodino Kranjsko. — Posamezne pole po 4 kr.	_
Izbrane nüroiliie srlisk«' pesni z dodatkom iz smrti Smail-kp- Geugiča. S srbsko slovnico, slovanskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo. Priredil Janko Pa j k. — Drugi pomnoženi natis. — Cena 40 kr.
Itazlieiie tiskovine, potrebne c. kr. o k ra j n i m o bi ast v o m,
sodiščem, županstvom itd.
Nadalje priporočani" svojo dobro uredjeno, z najnovejšimi in najlepšimi črkami bogato oskrbljeno tiskarnieo, ki je v stanu vsa naročila prav hitro in po najbolj uizkej ceni izvrševati. Tiskarnica se priporoča posebno za literarna dela, brošure, časopise, cirkulare, povabila, jedilne liste, vizit-karte. mrtvaške liste, obrazce (formulare), fakture, vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle. etikete itd.
Zavitki za pisma in uradna pismu (dokumente) st' dobodo po ceni.
liSE" Lična urna pisma (Lehrbriefe) po IS kr. "39E3