Štev. 7. Ljubljana, meseca julija 1888. Tečaj TI.
Sl^T^&ski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko,
s«' Netležem na .Jt>s(mi(!ali, (Goronjslioi. -•♦<>♦• --
Izhaja vsaki mesec enkrat in se pošilja mlnui brezplačno; nendom sa 1 gld. 30 kr. na leto. Initerali in jirilnge računijo se po najnilji ceni. — Letu inn za ude znaša sama 1 gld. Xartti-ajr sc /iri /trcilsctliiišlrn nti Jcscnirah.
nliM'sr: * *•! koti ima mri I «vojn liarvo in li t.-i ksij vpliva na njegove lastnosti ? (Kune».) —Nore skušnjo pri nilgoji »minili dreves. — I)r/.avna stolna ra/.stava. — Sadni razstavi v Ljttli-Ijatli in na llitnaji. — Naš dopis.
Od kod ima mod svojo barvo in li ta kaj vpliva na njegove
lastnosti?
(Konce.)
Med dobiva svojo barvo, vsaj pn mojem mnenji, od eteričnih olj, ki od cvetja z nektarjem v med prehajajo. Ta eterična olja so pa tudi izviri prijetnega duha, kakoršnegn imajo le cvetice in na teh nabran med. Ta eterična olja so tudi razne barvo, od svitlo-rumone začenši do tcmuo-scnčuate. Ona imajo lastnost, tla pri dotiki zraka iu pri večjej toploti oksidirajo (okislijo), temnejša postanejo iu se v smolnato snovi izpreincuc. To je tedaj nekak vzrok, zakaj je med pridobljen pri rastočem vzdigovanji solnca ua horizontu temnejše barre.
S tem se pojasni stvar, tla ima travniški med (ua travniku nabran), ki se ruineniinu medu prišteva, toliko močnejši duh in tako razločen okus, iu to vedno bolj. kolikor bolj temen je. Ta duh in okus travniškega medu sta prav lastna, iu so ne moreta umetno ponarediti, ker sta ta dva podatek mnogoštevilnih eteričnih olj, ki se v različnih cvetličnih vrstah nahajajo. Vsak drug med, ki je le ua eni vrsti rastlin ali pa na prav visoko ležečih planinskih krajih nabran, ima poleg svetlejše barve, tudi slabijši, včasih celo zgubijoč se okusiti zraven še nekak poseben duh. ki izvira od eiliuo ali vsaj v večini zastopano cvetico. Ta duh jo onemu dotične cvetice popolnoma podoben. Meti nabran na turški detelji, ajdi. ogršici i. tir. se po duhu prav lahko razloči, iu so da tudi umetno ponarediti, •laz sodim, tla je to zelo negotov napredek iu korak, ako se rabi izmetaluica v to, tla se med po raznovrstnih cveticah razloči. Prišlo bo do tega, tla bodo umeten med napravljali, ter rekli, ta mod je na tej cvetki nabran, itui liaunej. Opazovalo se je tudi, tla je med na višavi nabran bolj ({robnega zrnja (tla v manjših koscih kristalizira), je bolj moki podoben, in tla gleile sladkobe pojema. Splošno pravilo
je. tla kaka snov v toliko debelejšem zrnu kristalizira. kolikor bolj zgoščena je njena raztalitev. Ce tedaj med. v visokih planinskih krajih ualirau v drohnejšom zrni kamlira. je to znamenje, ila je ta med manj zgoščen, t. j. manj sladak.
Tisti, ki med za medene kolače iu druge pokarijo vporaldjajo. so to že davno vedeli, zalo so vedno rajše jemali temni med. nogo svetlejšega, kajti uui jim je dajal več sladkohe nego ta. tedaj so z njim tudi več odvrnili.
Jaz sem dobil enkrat od jednega nar večjih čebelarjev v Italiji, i/, okolice Ankone. medeno pokušnjo. Ta med je bilslepivno (bliščeče) bel. kakor razpuščcua svinjska maščoba je bil videti, ki je bil tako drobnega zrna. da je bil komaj spoznati, okus je pa imel podoben bolamlskeiuu sirupu. Pokažem ga tedaj pri nekem zborovanji čebelarjev, pa niti jeden ni hotel pripoznati. da je to pravi naravni med. kakoršuega čebele nanašajo. Vendar pa je I■ i 1 pravi med. nabran ua nekej cvetici, katero v Italiji .Sulla" imenujejo. Tudi ta slučaj se z mojim zgoraj povedanim stavkom ujema. Med je bil drobnega zrna popolnoma bel. malo sladak in je imel duh po holaudskcm sirupu. Izviral je od jedne same rastlino, tedaj svetel, neprijetnega okusa, in tudi neprijetnega dnini. Pavno ta med je dobil na razstavi v Milanu zlato svetinjo in prvo darilo. Tako tedaj je različen okus.
Vpraša se pa sedaj le še. ali *e more glede barve medu na njegovo dobroto iu sploh druge njegove lastnosti sklepati ali ne V
Po povedanem podaje barva nekako ilovolenjo, da se sme glede ntcdovc barve na gotove lastnosti sklepati in trditi. Medina barva je po mojem mnenji odvisna od eteričnih olj. katera v sebi ima. Ta pa so z ozirom na barvo in duh v navskrižnem razmerji se svetlobo iu gorkoto. v kakoršnej so rastline, ua katerih je 1 * i I med nabran. Parva, okus. duh iu velikost zrna usnjenega medu pojema z višavo nabiranja, se številom cvetic, ua katerih se med nabira iu z višavo solnca na horizontu ob času cvetja.
Ce je med temen, je navadno prav obilo sladak, ima oster okus in duh. ter vpliva glede zdravilne moči. katera se mu prilastuje, v naj večjej meri. Temni med obseza tudi največ dušcevih snovi, katere se pri razgret ji zgoste in kol pene. n. pr. pri napravljanji medice, odpravijo. Jelkov in smrekov med se skazujeta posebno se svojo vsebino ilušca. Tak med se sme tedaj jetičniin posebno pripo-ročevati. Temni med kaudira v debelem zrnu iu je navadno nabran na naravnih travnikih.
Kolikor svetleji je med, toliko drobuejšo ji* njegovo zrno pri ustrditvi. Je slabejšega okusa in duha. včasih neprijetnega iu izvira navadno le od ene ali le ml maloštevilnih rastlinskih vrst. Drobno zruje se doseže tudi s leni. da se med zredči. ali pa, da se pri kristalizovauji z mešanjem ali tolčenjem moti.
Ljudstvo sploh ue ljubi medu različne barve, duha. okusa, kakoršuega dandanes z izmetalnico pridobivajo. Takim umetnim pridelkom ne zaupa, ker je liil popred le jeden med znan. iu ta je bil travniški med, čegar barva se je gibala med rumeno in rujavo. Pokušcvalci pa nasprotno večkrat ljubijo slab ali pa kak poseben duh, toda le belega medu. iu sicer zato, ker je nekaj posebnega iu novega. Temu se pa jaz ne čudim, saj ima vsak človek mul drugo rečjo veselje.
Kdo ima tedaj pravico o tem soditi, prepuščam razumu, ali bolje, okusu vsakteroga. Tega pa nikakor ne potrdim, iu je tudi krivično, da bi jedua dveh
-• •< öl »♦ •-
vrst mrilii. ki ste nepokvarjeni. tedaj ud čebel nabrani iu od čebelarjev na enaki način pridobljeni, bila prve vrste in boljša, druga pa Iu druge iu slabšu vrste; ker je le reč. ki je od okusa odvisna.	Bimen-ZeUnng.
--k-
Nove skušnje pri odgoji sadnih dreves.
(II. L. Külin-Ilixdorf.)
Posestniku sadjurejsku šole more na tem ležeče biti, da: 1. prod ko mogoče močna, zdrava drevesca z obilo koreninami izrodi, iu to je za sadjerejo veliko vredno, kajli od dveh enako močnih drevesce naj so vedno le mlajše vzame; i. ila se prostori sadjerejskih šol istočasno izpraznijo, iu sicer zaradi toga, ker so pri i/.kopauji nekaterih drevesec listi, ki ostanejo ua njih koreninah tako poškodujejo. da v rasti zastajajo, in da močne in divno rastoče divjake dobimo. <M več strani se trdi. da so poč k o od sadežev, ki so ua divjakih zrastli. najboljši za to: toda skušnja je pokazala, da temu ni tako. ker divjaki, ki zrastejo iz peček ml jabolčnih in liruševih lesnik nimajo nobene dobre lastnosti, še rastejo nemočno.
Pri ogledovanji sadjerejske šole kraljeve virtemberške kmetijske akademije Hohenheim, kjer sem pretočeno poletje bil. dopadlo mi je na prvi pogled, ko sem videl enakomerno močno rast vseli visokih debel, ta so bila, bodi si. li močno ali slabo rastoče vrste, tako enaka, kakoršnih še nikjer nisem videl. Prosil sein gospoda uradnika, ki to reč vodi. namreč vrtnega nadzornika Sehtile, naj mi razloži njegov način take odgoje, iu ta mi je prav radovoljno ustregel, ter mi sledeče povedal: „Jaz ne rabim za setev nikakoršnih peček od divjakovega sadu, temveč one od požlahtnjenih vrst, ki v vsakem predalu jcžice po dve popolno razviti pečki narode, kajti le popolno dorastene počke dajo divim rastoče divjake. Vrste, od katerih najrajši- počke jemljem, so: zimska-zlata parinena. Wellington, rodeče ledeno jabolk", gasdonkski kosmač. in hruške: Soli-bruška. divja jajčnica. divjak iz Muišeka. Divjaki se po njih moči razdele in tako nasade. N'a divno rastoče divjake cepim slabo rastoče cepiče, na srednje rastoče take. ki le srednje močno poganjajo, iu ua slabo rastoče stavim pa take cepiče, ki hitro iu močno poganjajo, in na ta način dobim enako močne odgonke vseli vrst. kar se Vam tako čudno dozdeva".
In mož je imel po izkazu njegove sadjereje popolnoma prav.
Zadnja razstava \ Meissen-u podala mi je priložnost, nov in prav izvrsten način odgoje visoko delielnib dreves spoznali in se naučiti. Tega je razstavil gosp. Hrngga. vodja sadjerejske iu vrtnarsko šole v Routzcn-u.
Ta presadi svoje pečkovee kmalo. ko se počke razpočijo. ua vsak način pa takr al. dokler imajo |o samo še |M-čkiui peresi, na dobro pripravljeno, rahlo, močno-giiojno zemljo v oddaljenosti od 15x20 • pusti jih dobro oskrbovati, t. j. prav pogosto polijati iu okopati iu s tem si izrodi tako močne divjake, ila so že v avgustu (tedaj v prvem letu) sposobni za cepljenje z očescem iu jih pusti tudi cepiti. Prihodnjo pomlad so ta z očescem cepljena drevesca do nekolikega ostanka nad cepljenim mestom odrožejo iu mladi odgonki se k tem ostankom privožejo.
V prihodnjem oktobru se tako eno leto požlahtnjeiia drevescu presade od 50 X 05 cm vsaksebi iu v -i letih so sposobna za prodajanje.
Prednosti tega načina so:
• ** 5 i **'
1. Korenina krona poslane vsled zeliščinega odščipanja iu poznejšega presajanja zelo obširna iu razražčena, poznejša rast delila močnejša;
pozlatitucuja se pri mladih sočualih divjakih prav izvrstno prijemljejo; skupna rast pride že v drugem letu skoro edino le žlahtnemu odgouku k dobrem, med tem ko se do sedaj prvi dve ali tri leta le samo divjak razvija, ki se pa po cepljenji odreže:
4.	nasadit ve v sadjerejski šoli niso htkujičasto iu pomanjkljive;
5.	se ceneje pridobiva, ker pri tem se prihrani zemlja, dva ali vsaj eno leto časa pri izreji. ter razmerje, ki je za plodonosuost sadjerejsko šolo velike važnosti.
-X-
C. Irr. psmslsšks d.r-u.čt-ve.
Avstrij skiin sadj arjem!
V proslavo vladarske štiridesetletnice našega premilostnega gospoda in cesarja
FRANA JOSIPA I.
priredimo letošnjo jesen na Dunaji veliko občno avstrijsko državno sadno razstavo,
katera burle v zvezi s sadnim semnjem in /. niejnamdno kunkurencijo s sadnimi sušilnicami.
Prevzvišeni brat cesarjev, nadvojvoda Karol L u do vi k, prevzel je pokroviteljstvo te razstave.
Pokazati hočemo s to razstavo, na kateri bodo zastopana vsa kraljestva iu dežele drage Avstrije naše, kako važno je sadjarstvo za kmetijstvo avstrijsko; dokazati hočemo, da ta panoga kmetijstva zavzema uajodličuejše mesto v deželni kulturi, in da je njeno pospeševanje kar naravnost domoljubna dolžnost.
Zatorej ravnamo po zmislu in duhu presvetlega gospoda iu cesarja našega, ako pokažemo domoljubje svoje s tem, da se oziramo ua gospodarstvo narodov avstrijskih ter ta narodni praznik tako priredimo, da bode na korist avstrijskemu sadjarstvu in v prospeh narodne blaginje.
Sredi dunajskega mesta bodemo 29. septembra otvorili veliko občno avstrijsko državno sadno razstavo, katera bodo tako osnovana, da bodo od nje imeli vsi dobiček. Imela pa bode nastopne oddelke:
I. A. Sveže sadje, urejeno po vrstah.
Da bode razstava praktične koristi, določili smo, da ne sme nihče razstaviti več nego 15 vrst enega sadnega plemena, ki je za gotovo lego, za gotovo zemljo iu za gotovo porabo. Ako ima kedo razne take razmere, more se udeležiti pri raznih skupinah. Vsakokrat pa tekmuje posameznik največ le s 15. vrstami tako, da more vsled tega vsak kmet tekmovati z največo graščino.
Z malimi skupinami najboljšega sadja bodemo pa pridobili tudi to. da bodo razvidnost in red pri sadnem izbiranji.
f. B. Dalje pripravljamo sadni semenj, katerega se lahko udeleže vsi avstrijski sadjarji in trgovci. Kazznanili smo po svetu poročilo: Na Dunaji se bodo
scšli vsi avstrijski sadjarji, ki imajo na prodaj sadje. Pridite in kupite! Stopile ž njimi v zvezo in izpoznajte sadne vire. od katerih morete neposredno dobivati iu kupovati!
Na ta semenj ui treba prinesti veliko množice, vsake vrste, katere je v deželi dovolj za kupčijo, zadostuje po on zaboj ali sodček. To so potem vzorci, na katerih podlogi jo moči prodati zaloge, ki so doma.
//. Vsi izdelki sadni, kar jih je v Avstriji: posušeno, vkuhauo, kaudi-ilovauo sadje iu praženo sadje, mošt, jagodovee, slivovka, saditi likerji itd., z eno besedo vse, kar se da narediti iz sadja.
Vabimo obrtnike iu gospodarje, kateri sušijo sadje ali iz njega delajo mošt, pa tudi vse pridne gospodinje, katere umno vkuliavajo sadje, da se udeleže razstave.
I If. Povabili smo tudi vse iabrikaute sušilnih aparatov, da razstavijo svoje sušilnice vsakovrstnih sistemov od največe do najmanjše iu ob enem pokažejo. kako delajo ti aparati, ter da se med seboj kosajo, kateri vztnore več. Vsak. ki misli kupiti sušilnico, veliko ali majhno, mogel bode tu opazovati, izkušati in izbirati. Kaj pomeni sušilnica, to je dandanes jasno vsakemu sadjarju. Ona je najboljše varstvo za mnoga leta povsod tam. kjer je sadna letina dobra, pa nizke sadne cene, da sadja skoraj ui izvesti. Ona je tudi sredstvo, s katerim se marsikateri kmetijski pridelek obrani, in tako korist kmetijskega pridelovanja poveča. Sušenje zelonjadi je dandanes doguana reč; posušena zelenjad je za mornarico, za vojsko, za vsako gospodinjstvo. To so reči. ki morajo zanimati vsakega kmetovalca.
Ne zamudite te mejnarodue konkurencije s sušilnicami, to zahteva vaša korist.
Z ozirom ua veliki pomen sušilnic, zaukazal je presvetli cesar kovati za ta oddelek dvojne velike zlate svetinje s svojo podobo in z napisom: „Mejnarodna koukureneija s sušilnicami na Duuaji 18NN". Pa tudi njegova ekselencija gospod kmetijski minister je modro poskrbel z denarno iu moralno podporo za ta pre-važni oddelek razstavni. Poleg cesarskih svetinj bodo namreč tudi državna darila po DH><> in 500 gld. Dalje bodo srebrne državne svetinje, katerim bodo dodejaua državna darila po 500 gld.. 250 gld. iid.
Udeležitev bode brezdvotnno velikanska, iu gotovo bodemo dosegli uspeh, ki ga želimo.
P r i,j n v e.
Obrok prijave: Do 1. avgusta je prijaviti, koliko kodo želi prostora, do 15. avgusta pa podatke za katalog.
Predmete za mejnarodne skupine je prijavljati oredtijemit odboru pod naslovom: ..K. k. iisterr. Pomologen-Verein, l.eecliwald. Graz." Prijavne pole se dobivajo ravno tam.
Predmete za skupine, katerih se morejo udeležiti le avstrijski razstavniki. prijaviti je pri deželnih komisijah, katere tudi dajejo prijavne pole.
Te komisije so:
za Kranjsko: ,0. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani." „ Spodnji S t ajar: „ Cesarje vič Kudolfovo sadjarsko društvo." „ Goriško: „0. kr. kmetijsko društvo v Gorici." ,, Dalmacijo: .('. kr. namostništvo v Zadru."
„ Istro: „Deželni odbornik gospod dr. Ivan Gancioni v Poročit (Parenzo.)"
Vse podrobnosti jo zvcditi ludi iz velikega programa, katerega je dobiti pri deželnih komisijah, ki tmli dajejo odgovore ua \sa vprašanja.
Nnjcniščiiin /a prostor.
/a skupino I. u) t. j. /.a sadno razstavo ui plačali uajeniščinc. Za skupino II h) (sadni se m o nji jo plačati za vsak motor poslopja. I>i jo 4 metre globoko. 10 gld.
Pred razstavo mora biti prazen hodnik za obiskovalce razstave. Za skupino III. (sadni izdelki) je plačati za □meter 10 gld. Za skupino V. (konkurencija s sušilnicami) ji- plačati z ozirnm na visokost, in sicer:
za 2 nadstropji visoko zidanje (16 m. visoko))	gld.
„ 1	. B (7-5 .	' S t!| J	4il „
„ pritlično	„ (Tj _ . i	->ii _
Opomniti je. da je ta prostor le ö metrov širok, ter morajo dolgi aparati vsled tega hiti postavljeni po širokosti. K prostoru jo priračunjcii ludi prostor, ki je potreben za streženje.
Na prostem ne bode smel nihče postaviti aparata. Za skupino IV. (drevesnični pridelki) ni plačati najeinščiiio. Za skupino VI. (stroji iu orodji) je plačati za vsak meter 10 gld. (Prostor je 4 metre globok.)
Postavljanje in dopoŠiljan jo.
Sušilnice je moči pričeti postavljati ob začetku septembra meseca. Stroje in sušilnice je postaviti v pravem času, najkasneje pa do 36. septembra.
27. septembra se bode razpolagalo z nezastavljeniin prostorom. Sveže sadje iu sadne izdelke zbirajo iu pošiljajo deželne komisije: te komisije bodo dajale natančna pojasnila o vsem tem.
Vse razstavne predmete je pošiljati pod naslovom: . Reichs-Obst ausstell mig iu Wien, ('cntralbahiihof." Poslane reči morajo biti fratikovaue iu pošiljatelj mora uže pri oddaji plačati vse pristojbine.
Znižanje vozarine iu carine.
Za vse razstavne predmete bodeta izdatno znižani vozarina in carina: dotična določila se bodo prijavila v pravem času — Vsekakor dobodo gg. razstavuiki tiskane certifikate iu naslove.
Znižano cono za vožnjo po železnici
dobodo tudi člani kongresa iu spremljevalci razstavnih predmetov; priredili se bodo tudi posebni železniški vlaki, ki bodo od vseh strani vozili po znižani ceni.
Podrobnosti.
zlasti določila o priznanjih in darilih, brati je v srluviicin proirrauiu. katerega jo dobiti pri podpisauci ali pa pri deželni komisiji.
Društveno pmlNCiliiištv».
1'rviiiiicstnik :
Henrik grof Attems.
Loechwald. (i raz. Juli 1888.
—55 ***— Sadni razstavi v Ljubljani in na Dunaj i.
Sadjarstvo ji* [Histalo tuli važna panoga kmetijstva, (la so 110 sme prav nič zamujali, kar l>i jo utegnilo pospeševati. K pospešnim srodstvom štejemo razstavo. Letošnjo jeson bodemo imeli veliko državno sadno razstavo na Dnnaji in deželno sadno razstavo \ Ljubljani. Niti |ioklieani krogi uiti posamezni sadjarji 110 sun-jo teli prilik zamuditi, ampak naj se okoristijo razstav. Državna sadna razstava ua Diinaji liodo imela nalogo pokazati, kakšno jo sadjarstvo po Avstriji, koliko je napredovalo, iu kaj vzmoremo glede sadno kupčijo nasproti inozemstvu, (ilavui namen bode torej razstavi, da pokaže kupcem našo sadne pridelke ter da jih vabi k nam na sadno kupčijo. To je gotovo toli važno, da Slovenci ne smemo zamuditi to prilike, da si pridobodemo sadnih kupcev. Državna sadna razstava bode pa prirojena po posebnih načelih, vsled katerih ni tako lahko udeležiti seje posameznikom. zato je prevzela vso reč naša kmetijska družba sama. Na tej razstavi, ki hode. kakor je \ današnjem listu spredaj povedano, od 29. septembra do 7. oktobra 1.1.. bodo pa najbolj važno zimsko sadje, iu sicer jabolka iu hruške. l'o programu so pa smejo razstaviti lo zbirko, ki obsezajo največ po 15 vrst jabolk ali hrušek. ki dobro uspevajo na kakem posebnem kraji, v posebnih razmerah, v posebni zemlji iu ki so dobre ali za gospodarsko ali kupčijsko porabo. Zbirka mora biti vsa dobra za visokodchchio ali pa za pritlično drevje. Pri vsaki zbirki se moro razstaviti tudi manj nego 15 vrat. Kmetijska družba torej nujno pozivlje vse sadjarje in tiste, ki se zanimajo za sadjarstvo, da se prijavijo, če morejo tako zbirko prirediti. Nikakor ni treba, dajo dotičnik sam posestnik. To zbirke se nekako tako-le sestavljajo: Na pr. Nekdo živi v vetrnem kraji vlažne, ilovnate zemlje ter pozna sadje tega kraja ali pa so mu vsaj zuaui dobri sadjarji. Ta poišče iu zbere 15 ali ludi manj jabolčnih ali hruševih vrst. katere so znano uže mnogo let, da dobro uspevajo ua visokodebehiom drevji v vlažni zemlji iu v vetrni legi. Kdo drug more narediti tako zbirko za drugo razmere ali pa za pritlično drevje. Kdor ne pozna pomološkili imen. naznani mg domača imena. Izmišljevati se nihče ne sme poštenost in resnica sla prva pogoja. Kdor hoče torej 11a korist naši lepi domovini prevzeti ta posel, naj so nemudoma zglasi pri kmetijski družbi v Ljubljani ustno ali pismeno. Pove naj. za kake razmero bode naredil zbirko iu iz koliko vrst. Stroške bode plačala družba.
Oglasiti se je do I. avgusta t. I. lino vsakega razstavnika bode pri razstavi na njegovi zbirki označeno, ter bode deležen odlikovanja. Torej na delo! Nihče naj so ne zanaša ua drugega, iu dežela bode gotovo častno zastopana. Posebno prosimo gg. duhovnike in učitelje, naj se ganejo in delajo.
Deželna sadna razstava v Ljubljani pa bodo imela najbolj poučili o raznih sadnih vrstah, kako se pri nas izponašajo. iu katero bodoino v prihodnjo priporočali. Te razstavo se bode udeležili vsakemu zavednemu sadjarju kranjskemu. Kmetijska družba bode pa ob 0110111 skrbela, da bode videti na razstavi stroje iu pripravo, potrebno za 11111110 in napredno sadjarstvo. Tudi šolskim vrtom bo dana prilika pokazali uspehe svojo. Programe deželno razstave, ki bodo sredi oktobra meseca, objavimo še \ pravom času.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Naš dopis.
Dolenji Zono» pri ilirski Biatriri. Blago rod ni gospod umlnik! V že dolgo ui vrli „Čebelar in Sadjeroe" iz našega kraja prinesel uoboiiega dopisa, pa še moj Vam ne I »o nit* veselega, vsaj za čebelarstvo ne, povedal.
Leta 188(5. ste se Gorenjci jako hvalili, da je bilo bogato leto, a mi Notranjci pa smo se večinoma (ravno tako tudi bližnja Cičarija) prav kislo držali, kerčebele bile so lehko in vsaki 4 starci so dali le po en roj, to je ua vsake 4 plemen jako bil je komaj po eu roj. Suša jih jo bila jako oslabila.
litini pa jo bila tu prav dobro letina, tako da so bilo čebele še precej, prav obilo hrane so si za zimo preskrbele; pa vsaj so si tudi morale dobro zalogo preskrbeti, ker je bila huda in dolga zima. Zaloga je bila pripravljena, a kaj. ker nikogar ui bilo, da Iii jo bil rabil, kajti že jesensko deževje uničilo je polovico čebel iu potem ste še zima in neugodna pomlad veliko ljudstva ugonobilo, tako da so celo pomlad zalego ven trgale, ker je niso mogle ogrevali iu hraniti iu jo še zdaj trgajo.
Letos jim je maja meseca suša. koja je vse rastlinje v rasti popolno vstavila, tako da je bila po nekaterih trdih tleli trava tako majhna, kakor bi lo bil le mesce sušeč silno nagajal. Sv. Medard nam je pa prinesel vsak dan dež. tako da sedaj ludi jako slabo stoje, lieči moram, da še nikdar ne pomnim tako slabega. Sram me je povedati, da se mi je od :>•"» starih prezimljeiiih panjev vničilo 5, tri som oddal, toraj od 27 starcev imam do danes le — 7 (reci: sedem rojev). Pa kaki so ti roji. ravno taki so. kakor prav slabi drugiči ali tretjiči ali pa čet rtiči. Majhni in slabotni so, da je le kaj. Tako pritožujejo se mi vsi čebelarji našega kraja. Vzrok temu je tudi ta. ker čebele v onih urah. ko sobice gorko posije začnejo iz panju vreti, tu predigravajo, mlado pa se tiče letati, a ker so vso slabe, popadajo pred čebelnjakom ua tla iu sicer toliko, da jih je včasih kar celo šklopcc vkup. Te večinoma vse kar ua tleli ostanejo i n dež, ki tako pogosto prihaja, raztepejih v tla iu s tem roje prav občutljivo zmanjša. Sv. Marjeta je Iu. iu roji so proč, kaj bo za naprej? Ob nje bomo!
Sadje še precej lepo kaže, ako ne bodo zdaj vsled obilo moče vse doli popadalo.
Črešenj so letos v „Brkinih" posebno veliko imeli. Satno vasica Jancževo Brdo je vzela za nje več kod tisoč fbrintov. Lepo je to!
Prilike nisem imel. zahvaliti se Vam za vlatii poslane cepiče, koji prav izvrstno rastejo in so se vsi dobro prijeli: prisrčno se Vam za njo zahvaljujem tedaj danes!
Ali bode letos razstava sadja v Ljubljani? V nekaterih listih je bilo citati, a določnega se nič ne ve. JJobro bi bilo, da bi bila ob jednem tudi čebelarska razstava iu da bi se udje našega društva na določen dan sešli iu o raznih čebelarskih in sadjerejskili zadevah pogovorili. *)	Nudoslao lUcpau.
*) I'redsedniStvo je vprašalo o tem pii slav. e. kr. kim-tijski •Iru/.lii v l<jul>Ijani. in je dobilo odgovor, da lio razstava v Ljubljani in na Iinnaji. več o tem doliite v današnjem listu. l»:i Id pa liila še čebelarska razstava, je pa si. e. kr. kmet. družim •idgnvnrilu, da tu ni- more liiii, ker ima darila in drugo le /a sadjarsko razstavo odmenjeno. Nasvelovala pa je, na j se naše društvo v skupini vdeleii sadjarske razstave. To Id bilo ludi dolini. Ako je tu našim driištvenikmu prav, naj si- pri predsedništvu oglase. — 'Malo v prihodnji številki.	Ural.
Udgovonii urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik. Lastnina „Ctluiar^ti-ga iu .-a'lji.-njsltugii društvu x:i Kr-uij-.kv." — Nnlisiiilii Kli'ili ill Kovafi v l.jiiMjiini.