Štev. 3. Ljubljana, 16. marca 1885. Tečaj III. il^v^aski čebelar m sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Izhaja enaki meneč enkrat in se poiilja udom brezplačno; neathim za t glil. HO kr. na leto. Innerati in priloge rar unijo ne. po najnižji ceni. — Lelnina za ude znana samo 1 gld. Obseg: Dr. Jnnoi Dzierdzon, katoliški župnik v Karlsmarktu v Šleziji. (Dalje.) — Po čem čebele eua drugo spoznaj». — Čebelarjev koledar za mesec april. — Marelice. — Sad-jerejčev koledar za mesec april. — NaSi dopisi. — Gospodarske raznoterosti. - Naročnina. — 111. Imenik — Inserat i. Dr. Janez Dzierdzon, katoliški župnik v Karlsmarktu v Slssiji. (Dalje.) Spomladi leta 1834. nastopil je Dzierdzon svoje službovanje in sicer narprvo za pet četrt leta kot vikar v Schalkowitzu, okrožje Oppeln. Mesca julija 1835. poklicali so ga za farnega oskrbnika v Karlsmarkt, kjer se je v kratkem času stalno naselil. Tukaj še dandanes trdni iu še čvrsti starček svojo prvo faro ali župnijo kot dušni pastir vrlo vodi in vlada, ter se lahko zadovoljno ozira na dolgo vrsto let, v katerih mu je Bog tako ohiluo blagoslovil sad iu delo njegovih rok. — V Karlsmarktu v župnijskem vrtu postavi si Dzierdzon precej čebelnjak, da bi tako lahko svoje delovanje na polju čebelarstva nadaljeval, ter dopolnil, kar se mu je v resnici in vsemu čebelarstvu na korist popolno posrečilo. Temu čebelnjaku je v obližji ktnalo sledil jeden čebelnjak druzemn. kajti potreba je bila. Število Dzier-dzonovih panjov se hitro množilo in naraščalo, tako da je za malo let prišlo na 360. Ko si je Dzierdzon naposled v različnih krajih postavil 12 čebelnjakov, v katere je nad 500 panjov naložil, pridali so mu njegovi bližnji prijatelji in čebelorejci in to po vsej pravici častni priimek ali naslov: Čebelarski vojvoda iz Karlsmark ta. Mesca februvarja v letu 1853. vpelje Dzierdzon laško čebelo v svoj čebelnjak. Posrečilo se mu je to pleme' pomnožiti ter po Nemčiji in vsej Evropi je razširiti. Njegov neutrujoni bistri um je kmalu izumil pogoji' in okolščine. vsled katerih se požlahtuenje kakega plemena doseči da, tako ima on sedaj požlahtnjeno laško čebelo in sieor tako lepo, krotko in pridno, kakoršnn se celo na Laškem težko dobi. ali pa je celo še dobiti ni mogoče. V začetku čebelaril je župnik Dzierdzon s lvristovim zatožnim ali raagacinskiin panjem. Po poskuševalnem potu izumil in iznašel je v resnici najbolj popolno čebelno stanovanje, izumil je panj s premakljivimi satniki, ki je dandanes povsod razširjen, iu kterega vsak umni čebelar, ki ga je enkrat poskusil, nikdar ne opusti, ker prepriča se, da mu taki panj več dobička dajo, kot pa stari panj. Spozuavši, kako pripravno in koristno je. če se posebno mladim ljudstvom da satovje, katerega tem ni treba delati, da Dzierdzon vsakemu oddelku ali omarici Kristovega panja narediti premakljive palčice, na katere je satove ali vsaj dele satov prilepil in pritrdil. ter tako slabotnim ljudstvom veliko dela prihranil. Zdajci zamogcl je. ko je bil Kristov založili panj v svoje posamezne oddolke ali omarici1 razdeljen, vsak sat na kviško vzdignivši iz panju vzeti, ter ga oglodati in potem ga ali nazaj postaviti ali ga drugemu panju v podporo dati. Ko pa Dzierdzon spozna, da prizdigovanje in izvzemauje satov od zgoraj ni posebno pripravno, si misli, da bi bilo bolj priličuo in lažje satove pri strani panju izvleči, napravi si omarice s premakljivimi stranskimi vratmi, iu da bi bolj trdni bili, preskrbi jih z nepremakljivimi podi. Palic več ne nalaga ua rob omarice, temveč napravi na notranji strani stranice ozke poličice, na katere obeša iu devlje satnike ali premakljive palčice. Kmalu naredi si Dzierdzon omarice, ki so bile krajše, zato pa nekoliko višje, ter jim nikdar več ne pušča zgoraj odpiralnega pokrova, temveč ga dobro pritrdi. Zdajci zamorc prav ua lahnem jeden sat za drugim iz panju vzeti iu zopet nazaj dejati. P a n j s premakljivimi s a 111 i k i j c bil i z n a j d e 11, in dokler se bo čc-belarilo. se bo in se tudi mora Dzierdzona ime zaradi te iznajdbe visoko slaviti iu nepozabljeno ostati. (Daljo prihodnjič.) -x- Po čem čebele ena drugo spoznajo. Gotovo zelo čudna in redka prikazen je, da se veliko tisuč čebel pod najvišjim vodstvom kraljice v jed nem panju skupaj živečih, kterih starost v poletnem času povprečno šest tednov ne presega, tako hitro med sabo spoznajo, da vsacega tujega vsiljenca. ki se po podobi, velikosti in barvi od domačih živalic v panju komaj razloči, precej pri žrelu že čuvaji zgrabijo, ter v boju za življenje in smrt pri žrelu iz panju vržejo. Pri tem strogem ravnanji so pa vendar tudi izjeme, ter se ne postopa z vsemi tujci tako ojstro. Te obsodbo izvzete so mlade čebelice, katere so prvi izlet naredile, da okolico in kraj svojega domu spoznajo in so domov vračajoč se zgrešile svojo hišo, svoj panj. Tem se prizanese zaradi neskušenosti. Dalje se še one čebele v tuj panj brez ovire sprejmejo, ki po dokončanem dnevnem delu dobro obložene vračajoč se k ponočnemu počitku v svoj dom. tega zgreše, ali pa vsled hudega vremena primorane pri sosedu prenočišča iščejo. To (prenočišče) tudi precej dobe, ker ne pridejo s praznimi rokami. Te, kakor tudi spredaj omenjene mlade pribegle čebelice ostanejo od tega trenutka v tem panju, in se prihodnji dan nič več na svoj pravi dom ne vrnejo. V tujem panju se sedaj vdomače že v malo dnevih, in ko bi jih čez nekaj dni doletela vrsta žrelo stražiti, bi se brezdvomno proti svojim pravim sastram, ki bi se s praznim želodcem v kaki zadregi zatekle v oni panj zavetja iskat, tako osorno obnašale, kot bi bile prave domačinke v do-tičnem panju. Osebnega znanja čebele med sabo pri tako ogromnem številu živalic, ki so udje jedne družine in so vrhu tega poletu redko kedaj vso ob istem času doma in kor delavke le malo časa živo, ne morejo imeti. Tudi barva v tej zadevi ne moro nič pripomoči, ker postavim čebele, kterim se je dala matica drugače bar-vanega plemena, otroke to nove matere, ki so drugačne barve prav nič ne sovražijo. Ne ostaje nam drugo sredstvo medsabojnega spoznanja, kot glas, čut iu duh. Dolgo časa se je v čebelarskih krogih trdilo, da se čebele med sabo po glasu poznajo iu razumejo iu da imajo neko geslo (besedo, glas), po katerem se udje jedne družine spoznajo. Seveda imajo čebele gotove glasove, s katerim svoje občutke razodevajo in po kalorih se tudi zunaj panju spoznajo. Tako zvabi močno sikajoč glas razdražene čebele, ki nas hoče izpred čebelnjaka ali panju pregnati, kmalo precejšnje število čebel iz sosednih panjov, ktere nas potem združene odpode: ravno tako vo roj s prijetnim iu veselim glasom tisoče svojih udov v malo trenutkih zbrati. Vsi ti glasovi, katerih človeško uho, čeravno lo malo občutljivo za tako nježne glasove, ve kakih :-><) našteti in razločiti, kaj pomenijo, so splošno šumenje ali glasenje čebel, nikoli pa uiso kako geslo, s katerim bi se posamezne družino razumevale. Drugi zopet menijo, da se čebele med sabo po občil tu spoznajo, ker se večkrat \idi, kako so s tipaluicami v panju tipajo, kakor da bi si hotele kaj povedati. Temu bi se sicer pritrdilo a le se spremembo, da so v tipalnicah tudi organi za voh ali duh, tako da potem ni čut, temveč le v tipalnicah se nahajoči voliovi živci posredniki meilsabojneg.1 spoznavanja čebel v panju. Co je pa voh edina vez, ki čebelino družino veže, mora gotovo v vsakem panju biti stvar, ki ondotnim prebivalcem nekaki posebni duh daje. Ona stvar je ne-ovrgljivo gotovo matica, ki v vodnem potovanji po satovih v panju vsem čebelam eden in tisti duh daje, kakor pravijo, da se to zgodi z izbrizganjem neke posebne line tekočine. 1'azvidiio je tedaj, da čebele, ki iz paše domov prihajajo, katerih panjev duh že več ni tako močan, in se od duha obletanih čebel že omami, brez posebnega truda v tuj panj pridejo. Ne samo polni želodec medu. temveč tudi splošni (nevtralni) duh je sredstvo, katero žrelo čuvajoče čebele premoti, da tujih čebel ne spoznajo. Ce postavim deneino čebele, katere so se vznemirjene v svojem panju medu najedle, pred žrelo druzega panju, in videli bomo, kako hitro domačinke onega panju prilete, jih odpode in iz pred panju pomečejo, čeravno imajo z medom napolnjene želodce; to daje nam spričevalo, da ne se sabo prinešena zaloga, temveč drug vzrok mora biti. ki čebelam vhod v tuj panj dovoljuje ali zabranjuje. Mlade čebele, katere vsak tuj panj rad sprejme, še niso tako navzete matičnega duha, s čirnur se tudi njih mladost potrjuje. Mladost tudi pri drugih stvareh uekoliko več prostosti vživa, zakaj bi pa pri čebelah tako no bilo? Zakaj neki bi čebele proti tujini mladicam trdo postopale? Čebele roparice, ki v tuj panj s tem namenom hodijo, da bi tamkaj med nabirale in ga domov nosile, se v začetku trdo zabranjujejo, da ne morejo v panj. če pa le nekaterikrat že v tuj panj pridejo, potem zamorejo brez posebne ovire vun in noter hoditi, nalezle so že nekoliko duha ondotno matice, in čuvaji, katerih vohovi organi so se že skoro gotovo kolikor toliko na duha roparic, ki vedno v obilnem številu prihajajo, navadili. 110 vedo več roparic od domačink razločevati. Tudi naslednja prikazen, ki je sama ob sobi čudna, se lahko po zgornjem trdilu razvidi. Čebele od rojov z oplemenjeno matico se nočejo med sabo združiti, kakor tudi z onimi od ncoplomenjenono. mod tem, ko so poslednjo brez posebnega klanja lahko skupaj spravijo, in matice so pusto v dvoboji svojo srečo poskusiti. 3 * Skoru gotovo je, da še ncoplcmitena matica nie ali le prav malo one tekočine i/, sebe spušča, da bi svoje čebele bolje zaznamovala. Daleč proč od čebelnjaka na polji na paši se pa ne brigajo ena za drugo ter za domovanje, kje ga katera ima. Tudi nevošljivosti ne poznajo, temveč po svojem natornem nagibu svojim potom mirno iu hitro delajo, da tako prirodino korist v dobro porabijo. Kakor stroge so doma proti tujcem, tako dobrosrčne in velikodušne so na paši. ko se ena drugi nabirajoč svojih zakladov radovoljuo izogne. Po dolgem zimskem spanji probudi se naposled priroda: v toplotnem pomladnem zraku buče in lete čebele. Zdajci se čebelarju prikaže veselje iu oh jednem dovolj dela. Vsi panjovi se morajo pregledati, slabi in brezmatični naj se združijo, onim z malo živeža naj se s krmenjem pomaga, panjovi naj se očcdijo in očistijo smeti in nesnage, pokvarjeno satovje naj se odstrani iz panju. Čeravno čebele ta mesec pridno lete in med prvih cvetic donašajo, se vendar ne sme pozabiti, da se izlega od dne do dne vedno množi, ter da se vedno več živeža potrebuje iu porabi. Aprilovo vreme je zelo nestanovitno iu različno; večkrat dežuje ali pomladni mraz pritisne, ter pouzroči počivanjc v panju, bučelam ne pusti leteti. Kako hitro je takrat mala zaloga živeža povžita! Ce v takih okolščinah čebelar ne skrbi za svoje ljubimke, se izlega obere (izsesa) iu panj se hitro bliža svojemu poginu. Revnim panjovoin naj se Se ob času, ko prvo sadno drevje cvete, s krmenjem pomaga. To pokladanje v potrebi naj se pa tako-le izvrši: Nekaj dni zaporedoma naj se pokladajo velike posodice raztopljenega, pa komaj tekočega sladkorja; na njem naj bodo priprave, da čebele ne potonijo. 1'aztopljeni sladkor se lahko tudi dene v kozarce trdo s platnom zavezane ter se poveznejo na vehe in toplo odenejo. Krmenje od zgoraj je bolje, nege od spodaj, posebno pomladi, ko čebele vseh satov do tal ne pokrivajo. Ce ima pa [tanj dovoljno zalogo živeža, ter naj hi s>; le k večjej delavnosti in k inočncj (obilnej) nastavi zalege spodbujal, naj se le premišljeno (špekulativno) krmi, da naj se mu le toliko hrane, vsak dan. vsak drugi ali tretji dan. kolikor se je k ohranitvi oživljene valilne delavnosti potrebuje. To naj se tako dolgo dela, dokler narava dovolj paše ne pripravi. Na vsak način se mora premišljeno pokladanje do treh tednov opravljati. Kdaj naj se ravno začne, Ii v začetku ali sredi aprila, je odvisno od vremena iu od rasti v prirodi. Poklada naj se zvečer precej, ko čebele nehajo leteti. Ta je naj bolj ugoden čas. Kakor je zgoraj rečeno, je pokladanje v potrebi od zgoraj naj bolj svetovati: špekulativno pokladanje je boljše od spodaj. Na ta način so čebele nekako primo-rane spodnji del satovja njih zimskega sedeža ogreti iu zalego navzdol razširili. Kaj ali s čim naj se krmi? Seveda je med s cvetnim prahom in vodo zmešan najboljša hrana. Kdor pa tega nima, naj pa, kakor Hilbert nasvetuje. raztopi Ü funte rumenega sladkorja v 2 funtih vode, pridene naj eno jajce, tri polno žlice lope pšenične moki' iu eno čašicu (skledico) topljenega mleka. Weygandt pa premišljenemu pokladauju takole zmes nasvetuje: Vzemi pol kile pšenične moke, doni jo v 7 litrov vode. ter prideni 2 kili sladkorja in kuhaj. --X Čebelarjev koledar za mesec 2i> da so narodi redka zmes. S tim krmi čebele vsak večer, a vselej zmes, katero misliš dejali v panjove, tako redko (tanko) naredi, da jo čebele lahko povžijejo. Ta zmes se dalje časa obdrži in se ne skisa, posebno potem ne, če se na vsak liter te mešanice pridene 1 gram prašne salicilne kisline, Ta krma ni draga, pa je mnogo poskušena. Prazen sat, ki je, deloma s pšenično moko, deloma pa z vodo napolnjen ter na solnčni kraj, kjer ni nič vetra, položen, dela začetnikom veliko zabavo, ko si čebele, katere si v začetku z nekoliko kapljicami medu tjekaj privabil, na njem hlačieo nabirajo, ter se za prostor pulijo in potem v naglici v panj lete. Kar se pa pomladnega izrezovanja tiče, naj se v času, ko vrba ali črešnja cvete, zgodi. Pri tem delu pa se mora na sledeče paziti: Pri obrezovanji slamnatih ali sploh panjov s trdnim izdelkom (satovjcm) naj se vsa trotova zalega odstrani; morebiti bodo čebele mesto njih naredile satovje za zalego delavk, posebno v pan-jovih z mlado matico. V panjovih se staro matico naj se pa to nikar ne zgodi, ker čebele bi zopet drugo satovje za trotovo zalego nastavilo in v to veliko medu zadelale in porabile. Taki prazni prostori se napolnijo z voskom, kateri se z lesenimi žebljički pritrdi. Vsi že stari, sivi. črni ali plesnjevi satovi naj se porežejo. Oni satovi z zalego naj se puste. Če le izrezuješ, delaj to ravnim potom. t. j. navpično in horicontaluo. Pri panjovih s premakljivim delom obrezovanje izostane, temveč, naj se prazni satovi, ki so za zalego delavk iu trotov odmeujeni, vzamejo iz panju, ter ob dobri paši zopet v panj denejo, kjer jih čebele hitro z medom napolnijo. Zdaj naj se denejo v izmetalnico, kjer se izpraznijo in prazni zopet v panj postavijo. Ko bi bil pa kateri panj veliko slabeji. kot drugi, naj se mu da sat s pokrilo zalego, katera so močnemu panju brez škode vzame. Brez potrebe naj se nikar nobeden panj ne razdeva v pregledovanje, kajti ravno v tem času se zalega lahko prehladi in panj pokvari; boljše je, da panj skupaj iu na toplem ostane. Marelice. (Konec.) Sedaj treba je misliti ua daljno odrejo požlahtnjenc marelice. Oblika ali podoba njena se ne more s kratkimi besedami povedati: v tej zadevi različne podučljive knjige in spisi obširno popisujejo iu nčo. vendar mora pa k tem poduku pripomoči še skušnja in poduk izvedenega vrtnarja, ker ravno obrezovanje, vsled katerega se pri marelici oblika in odreja doseči da, višjega poduka potrebuje. Kdor hoče zdrava marelična drevesa odrediti iu zdrava ohraniti, mora vsako pomlad vodene mladiko prejšnjega leta do '/a ali -/3 njih dolgosti odrezati, in sicer toliko bolj, kolikor tanjše so. ali manj. če so močnejše. Ako se to opusti, poganjajo ua kom-i veliko slabeje mladike, spodnja očesea ostanejo, kakoršua so in se tudi prihodnja lota nič ne ganejo v svojej rasti, kajti enkrat nerazvita očesea ostanejo nerazvita, kakor je to sploh pri koščičastem sadji. Drevo, ktero se ne obrezuje, če se obrezovanje tudi pozneje opusti, obsodi se pogiuu. Če se obrezovanje opusti, prideti razrast ali krona iu število korenin v razliko iu niste po svojih okolnostih v soglasji, kar se kmalu zapazi ua to!.u iu prikazanji smole, ter na enakih boleznih debla in vej. To vse pa k poginu veliko in veliko pripomore. Ako se mareličnn drevo vsako pomlad po zgoraj navedenem načinu obrezuje, doseže se lepa iu čvrsta krona, močne mladike, ki se manj obrezujejo, dobe slabeje prirastke, a slabotne, ki so se bolj ua kratko obrezale, poženejo močne prirastke: tako ostanejo veje vedno v ravnotežji, in drevo se ohrani dolgo čvrsto in zdravo. Za prva leta je tako obrezovanje neobhodno potrebno, pozneje se sme deloma, včasih tudi popolno opustiti. Mladike, katere so se za obrezovanje odbrale, naj se vedno nad listnastem očeseem odrežejo. kajti le tako oko je zmožno se \ vejo razrasti. Listnato oko je pa lahko samo sedeče, ali pa zraven cvetnega očesca, ali pa tudi \ sredi meti dvema sadonosnima očescema. Da se pa ne zmotimo, se z obrezovanjem projSqjeletnih mladik tako dolgo počaka, da pomladi zapazimo temnorudeče, polnookroglc sado-nosne popke, ter jih lahko razločimo od belorudečih ali zelenkastih listnatih popkov. Pri tem delu se pa ne smemo strašiti s tem, da z odrezanjem več cvetnih in sadnih popkov pokončamo mnogo sadov. S tem. da smo drevo obrezali, odinenili smo soku in moči drevesa pot k ostalim cvetom, ki potem veliko večje iu lepšo sadove prinesejo; pa ne samo to. večletna in vsestranska skušnja uči, da le taki cvetni popki sad nastavijo iu ga dozorc, ki stoje poleg ali med listnimi popki. Oni tleli mladik pa. ki so se odrezali, imajo pa edino le cvetna očesca, ki pa le redko kedaj sad ctozore, čeravno ga obilno nastavijo: vse popred odpade. Pri obrezovanji ni treba biti preveč usmiljen iu milostljiv. kar bo začetniku precej težko, ker se mu bo drevo smililo. Zdaj pa še nekoliko o zgodovini marelice. Razširjevanje mareličnega drevesa kaže nam sledeče: Viktor Hehn pravi \ svojem spisu : „Cul t ur pflanzen," daje marelica Prunus armoniaca L. v srednji Aziji doma. ter da je nekako v prvem stoletju po Kristusu prišla oil tod v Rim. (Tu pa se ne oziramo na drugo pleme marelice, ki se tudi vzroja, pa skoro brez-sočno sadje donaša, ter se Prunus Sibirien Pall, ali Prunus dasvcarpa Khrh. imenuje.) Luktil prinesel jo je kot „ar m oni ska jabolka" v Rim. Plinij pa jo je pomnožil z breskvami, ter ju imenoval „zgodnjo sadje:" praecoces. Ta hoseda seje za časa Dioklecijana spremenila v „pr aeeoqua," na (trškem so jo predelali v „prikokkion," Arabci pa v „berkuk" s členkom „al' berknk." Pozneje so to besedo ali ime na Spanjskem prevari Ii v „albericoi|ueu in „al v ar go que," na Laškem v „albicoeea," na Francoskem v „ab r i cot." Nemci pa so francosko besedo „abricot" spremenili v „Aprikose." \ sanskritu ni nobene besede za ta sad: v vsem izhodu navadno rabijo sirijsko besedo: „mišmiš." kar pomeni sati in posebno pa iz tega pripravljeno pasto. A. de Candolle pravi, da marelica v Armeniji in ua severnih ter južnih bregovih Kavkaza divje raste. C. Koch pa trdi, da je tam ni videl divje rasti, temveč le redko kje kultivirano. V Algieru se kultivirana in podivjana dobi; skoro popolno divja se dobi v oazah v Zgornjem Egiptu. Ascherschon pa pravi, tla se po vseh oazah libišče puščave dobi divja marelica; v dolini poleg Nila se popolno prerodi; v Arabiji je v tnaju že zrela, med tem v Kapu, kjer je ravno taka pomlad, še le v avgustu cvete. Ravno tako v Avstraliji. V Aziji se dobi pogosto v Kušmiru. v tej dolini ua južni strani pa divja, tako tudi v Yarkandn, v britiškem Tibetu, v luschanu (Mongolija), ua južnih bregovih Himalajo in v Kini. Pri Hctlohomu. Hoyrutu in Hcbronn so obilno vzreja. V Damasku so monda 20 vrst marelic koltivira. t Jo pa hočemo od ostale Evrope govoriti, moramo narpred Angleško omeniti, kamor so že Rimljani marelice zanesli. Zaradi sadu so jo ohilno vzrejali in sadili, pa vendar le redko — le ob zidovih — sad dozori. Na Irskem še bolj redko-kodaj dozori. Na Španjskem se prav pogosto nahaja v južni Arragoniji in Valcnciji. Na Francoskem povsod obrodi do Touraiuo, pri Parizu prav obilno cvete, le pomična slana jej veliko škoduje. Kar se drugih krajev tiče, naj bode to-le povedano: Pri Duuaji obrodi v Obordiiblingu, tudi na Golovcu, 400 metrov nad morjem. Dalje obrodi v sledečih krajih: Melk, Bruchsal, Seeheim, Frankobrod n. M., AVitzen-hausen, Darmstadt, Wallershausen itd. Celo na Vogclshcrgu in v Tannenfelsu na Donuorsbergu, 4f>0 metrov nad morjem. Tako obrodi še na več krajih nemške dežele. V Higi na Kosovskem marelico po zimi v jerhasih v kleti postavljajo: v Pe-Irogradu vsako leto pozebe. V južni iu srednji Švediji dozori sad v steklenih hišah. Blytt jiravi. da celo na Sognefiordu v zahodni Norvegiji pod (51° severne širjave v steklenih hišah dozori. Marelico so kaj raznovrstnih plemen: 3ft različnih marelic se po svetu iz-rejii in sadi. -x- Sadjerejčev koledar za mesec april. Sedaj je še ugoden čas za presajenje dreves, posebno po bolj mrzlih krajih, kjer še drevesa niso odprla svojih popkov. V drevesnici je ta mesec veliko dela. okopa vati je treba, kar se še prejšnji mesec ni okopalo. Ta mesec se še lahko cepi. Mladike ua požlahtnjenili divjakih odstranijo, ker te le sok, kateri naj bi cepičem v dobro bil, srkajo, ter tako ponzročijo, da se cepič ne prime in se osuši. V tem mescu se mora vse drevje v drevesnici in na vrtu očistiti gosenčnih zaleg, da se s tem od strani škoda, katero bi pozneje izlegle gosenice na drevji naredile. F. Naši dopisi. Iz St. Ruperta na Dolenjskem. V nedeljo 4. prosenca po božji službi je imela tukajšnja podružnica Čebelarskega in sadjarskega društva sejo in kmetijski poduk v šoli. — Ki» načelnik g. Anton Pavčič navzoče pozdravi, začne priporočati za ta letni čas zimsko ceplenje in razloži naj potrebniše točke o tej stroki in vnema poslušalce za to prekoristno, prepotrebno in lahko izvršljivo delo ter jih vzbuja k vstrajnosti. — Vzemimo si v zgled druge dežele, kako napredujejo v sadjarstvu, tako namreč spod in zgornje Avstrijska, Moravska itd., ki imajo velike gozdu podobne vrtove. Kako tudi lepa Češka dežela v sadjarstvu napreduje, razvidimo o tem. da so tam kantonske in drugo ceste ter pota obsajene se sadnim drevjem in popotnika mora razveseliti, ko vidi taki sadonosni drevored, ki ni samo za senco, ampak tudi za korist.- Naša sosedna zelena Štajerska je pretočeno leto tudi obilno novcev dobila za mali trud, ki ga je se sadjarstvom imela. Potem pride na dnevni red nekoliko najvažnejših sredstev v domačem zdravilstvu goveje živine in tudi pokončanje kmetijstvu škodljivih zelišč, posebno zelo razširjene „predenice," kar bodein pa drugokrat obelodanil, če se sme v predalih našega lista. (Prosimo, vsaj naš list tudi mnogo kmetovalcev bere, in jim bode prav prišlo. Ured.) Naj spregovorim tudi še nekoliko v „čoboloreji" iz naše rožne dolino; tako je bila nekdaj naša lepa šentruprska dolina imenovana. Pretočeno loto je bilo skoraj povsod slabo za čebelarje, tudi pri nas se je taka godila. Jaz som ji. precej prvo leto po mošnji dobil, pa ne obupam, imam upanje, da boljši časi pridejo. Sreča je okrogla, ki ne menije, katerega zadene, pa mu vsuje. Pri nas gospodari šo stari navadni panj, ne bode ga še kmalo napredovalni tekmec časa izpodrinil. V mojem so čebelice dobro začele, da jo bilo veselje videti, kar jim na misel pride in jo popihajo — kam V — Naši čobolorojoi nočejo dosti slišati od drugih panjev. Najbolj spretni ogovarjajo o tem. Naša podružnica je imela pretočeno loto iij udov. Premoženja ima z odra-čiinjcninii stroški 14 gld. 50 kr.. ki so v poštni hranilnici naloženi. Pregledal se je tudi račun in potrdil. Omenila se je tudi žalostna vest. da je morilka sveta zasadila svoje smrtišče v naše društvo iu pokosila nam uda iu svetovalca Ivana Trbančič. Umrl je 4. julija m. I. Kan j ki bil je čvrst in krepek mož, poštenjak v vseh rečeh, izvrsten čebelar in sadjerejec v našem kraju. 0 priznanji žalovanja so vsi navzoči vstali. Naj spava v miru čakajo prebudenja! Namesto njega jo bil jednoglasno izvoljen za svetovalca Ivan Kovačič iz Skrljcvcga, vrli sadjerejec. Sklenilo se je tudi da bode vsako zadnjo nedeljo v mescu v šoli poduk o čebcloroji in sadjarstvu. ter sploh kmetijstvu. K temu poduku so tudi neudje povabljeni. Zakličivši „Živijo!" našemu presvitlemu cesarju Pranju Josipu se seja in poduk konča. A. l\ h Borovnice. Nekaj za sadjercjce. Ker so čas požlahtovanja drevesce približuje, in ker morebiti ni še vsacemu sadjerejcu znano, katero da je najboljše drevesno mazilo (cepilni vosek), bodi si. da zamažomo rane drevesom, ali pa ga rabimo pri cepljenji, zatorej bo morebiti temu ali onemu ustreženo, ako priobčimo tu nävoil, kako da so napravlja cepilna smola. Raztopi se navadna črevljarska čista smola, katerej naj se primeša toliko špirita. da ta zmes ni premika ue progosta, n. pr. na l /.«/ smole dene se IG0 „ „