Štev. 1. Ljubljana, 16. januvarija 188G. Tečaj IV.
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
---- -:---M--
Izhaja rsaki mrsrr Kliknil in se pošilja iidani brezplačno; nendom za t gld. 30 kr. na leto. hurrati in priloge rafunijo se po najnižji ceni. — Letnina za ude znaša samo 1 gld.
OI>s<-k : Dragi čebelarji iu sadjerejci! — Čebelarjev«) zimsko življenje. — Deset glavnih pravil sadjereje. — Čebeloreje ua Kranjskem.— Raznoterosti. — Amerikanska sadna sušilnica. — Poziv. — Inserati.
f^s	Dragi čebelarji in sadjerejci!
eselo in srečno novo loto voščimo Vam danes, kajti prvikrat se vidimo v tem letu! Vsem želimo iu voščimo, da bi Bog v pričetem letu obilo blagoslovil delo, ter da bi konec leta vsi z lahko vestjo rekli: No, letos pa pač sinemo hvaležni biti za ohilc pridelke, katere smo prejeli in katerih si že več let želimo, posebno kar čebelarijo zadene I Hog daj, da bi se vsacemu čebelarju čebele, za katere se tolikanj trudi, prav močno namnožilo, da bi dobro brale, ter konec ajdove pale tako dobre in težke bile, da ne bi bilo treba čebelarju skrbeti, kje bo medu iskal, da prezimi le pičlo število panjov čebel, temveč, da bo vsak lahko veliko čebel črez žitno ohranil, ter poleg lega še mogel medu in voska prodati, da si tako stroške, ki jih jo pri čebelariji imel, poravna in še kak goldinarček na slran dene. Tudi sadjerejčev naj se božji blagoslov ne izogne, temveč naj se razlije na njih delo, da bo v jeseni vsak obilo sadja natresel in nabral, ter tako si s prodajo sadja denarjev pridobil, da ne bo njegov trud zastonj. Drevesca naj vsem dobro iu lepo rasto. da popred čas plodovitosti dospejo. — Vsem skupaj pa želimo dobro kupčijo, naj si že potem kdo kaj proda ali kupi, oba naj bosta zadovoljna. Skupno iu vzajemno, pa pametno in umno delajmo, in prepričani bomo. da naše delo ne bo zastonj. Le zaupanja v Boga in njegovo neskončno dobrotljivost ne opustimo in vse bo dobro! Bog daj!
Odbor.
v
Cebelarjevo zimsko življenje.
Kakor se čebele po njih hiševauji, njih notranjih uredbah v panju in po njih splošnim življenji od vseh družili živali bistveno razločujejo, tako se tudi čebelar kot posebno značajui človek, kolikor toliko, razlikuje od družili ljudi. V gorkem poletnem času se več, kakor vsak drugi kmetovalec na svoje delo ozira na svoje
ljubke Čebelice; on ima veliko skrb. če je vse v redu. Njega v poletnem času v prostih urah ni potreba iskati v družbi družili ljudi pri kaki igri. še manj pa po gostilnah. S tem pa ni rečeno, da on družbe ne mara. Ne tak pa čebelar ni! Njegov nagon do družbe ni tak. 011 le naj raje sedi pred čebelnjakom, ter se peča s čebelarskimi opravili. „Tamkaj pri čebelnjaku so oče," odgovoril Ti bode kdo izmed domačih, če boš po čebelarju vprašal. Hitel Ti bo šo pristavljati: „Naš oče so vsi navezani na njih čebele, vedno pred čebelnjakom stoje in gledajo, da bi so jim kaka čebela ne zgubila. K čebelnjaku stopite, tam jih boste dobili, vse za-vervane v njih čebele." Kaj misliš, kaj bo čebelar počel, ko Ti k njemu prideš? Da bi bil kaj nejevoljen, ni se Ti treba bati. Silno vesel Te bodo, in Ti bo brž začel kar sam. brez da bi ga kaj vprašal, pripovedovati, koliko rojev je tisti dan imel. ali pa sploh, kaj se mu jo danes dobro sponeslo. Tudi Ti 110 bo pozabil povedati. če se mu je kaka nezgoda pripetila. Popraskal se bo za ušesi in Ti bo, če je nesreče sam kriv bil. godrnjajo črez se pripovedoval, kaj napačnega se mit je zgodilo, ali kaj 11111 jo spodletelo. Ponudil Ti bode medu, čeravno ga jo morebiti sam kupil in ako ga tudi nisi poprosil zanj. Sprevidel boš, tla čebelar ne sovraži družbe, temveč ravno nasprotno, njemu je družba zelo všeč, seveda naj bolj pri čebelnjaku, kjer 011 nar rajše prebije njegov prosti čas.
Čebelarjeva želja po družbi pa ni samo po leti takošna. tudi po zimi on družbo ljubi. Kje pa češ v mrzlem zimskem času čebelarja iskati, kedar ji* prost, postavim v nedeljo popoludne. Povprašaj v takem času kako bolj čmerno ženo po možu. ki je čebelar; kaj misliš, kaj Ti bo odgovorila? Brž se bo malo pojozila, kakor take ženske znajo, potem pa Ti bo povedala in imenovala hišo, kjer je njen mož isti čas in bo pristavila: „Tam je tudi nek čebelar, vsaj ti muharji ne morejo eden brez druzega biti. Nikoli niso dosti zgovorjeni zarad njih čebel. Zinirom glave vkup tišče in se posvetujejo, kaj iu kako bo prihodnje leto: pa vsi skup nič 110 vedo. Tja stopite, toda če tobakar niste in če tobakovega dima no morete prenašati, gotovo ne boste mogli dalje časa tam ostati. Videli boste, kako vsak svojo četlro žuli in vleče, kot bi za stavo kadili. Tako so jim dim vali iz ust, kot bi vsak v ustih železnico imel. Dima je v stanici vse polno, kot bi za stavo kadili, da eden druzega komaj vidijo. Le tja pojdite, tamkaj jo! S temi besedami se bo poslovila in se zasukala na pragu, kamor Te je spremila, in bo izginila v vežo. To, kar je žena govorila, zdelo se Ti bo skoro nevrjetno. Nekaj že zna biti, da je ros, a tako pa vendar ni. kot je ona klepetala. Potrudi se in stopi v pokazano Ti hišo. Kdo jo tamkaj? Dva, trije ali pa tudi več mož, vsak ima pipico v ustih in ga počasi puhlja, ter se zraven prijazno pomenkova se sosedom, ki je tudi čebelar. Govor so suče poleg drugih stvari posebno o čebeloreji. Vstopivšega pozdravili Te bodo pričujoči ter Ti na vprašanje: „O čem se pogovarjate možje?" precej začeli pripovedovati o njih posvetovanji glede čebelarstva. Ce se boš dalje časa z njimi pogovarjal, čutil bodeš kmalo, da že vsi težko čakajo tople in ugodne pomladi, da bodo zopet mogli ukvarjati se s čebelami.
Tako si preganja pravi čebelar svoj zimski pa prosti čas. Kaj pa čebelar v zimskem času o delavnikih počne, kajti 011 ni pohajkovalec in ne trati časa po nepotrebnem V Poglejmo še tak dan k njemu, kaj on takrat robi?
Če pa v zimskem času mod tednom obiščemo čebelarja, dobili ga bomo doma v stanici, kjer ravno zbija novi panj, ali pa kakega starega poškodovanega popravlja. Sedaj, ko ima čas oskrbeti se z vso pripravo, da mu v poletnem času, ko
ima polog čebelarije So več druzoga dela, ne bo časa manjkalo, da ne bo Se takrat mislil in glodal, kjo iu kako da bi so one reči polotil, da bi jo popred Izvršil ter no bi z istim opravkom kakega roja ali kako drugo važno opravilo ne zamudil. Zapazil bodeš, kako veseli obraz bodo naredil, če se mu posreči narediti prav dober panj. Prav nasmehnil so bode, če je kako reč, postavim kako Čebelarsko orodje, kuje jo na kaki razstavi ali pa pri kakem sosedu videl, ponaredil, ali pa če se mu njegova reč ni Se boljše naredila, kot je pa una bila, katero je tamkaj videl
Oni čebelar pa, kateremu ni dano, da Iii sam mogel kaj tacega narediti, oni pa sedi pri mizi in bere kako čebelarsko knjigo ali pa kak čebelarsk časopis — katerih je pa seveda še malo med slovenskim ljudstvom. No, pa vsaj so tudi drugi narodi ne morejo preveč bahati z njimi, čeravno so nekoliko bogatejši od nas v tej zadevi. — Sem iu tja pogleda tudi k čebelnjaku, če mu ni kak sovražnik v škodo všol. Skrbno ogleduje, ako ni kakega sledu o tičih, ki bi hodili nadlegovat iu pokončevat njegove čebelice. Kakor hitro zapazi, da so so mu miši v čebelnjak vgnjezdile iu priteplo, hitro poskrbi za past, katero jim prav mehko nastavlja, dokler ni vseh polovil ali vsaj zapazil, da 11111 je ta nadležna žival nehala škodo delati ter da je zapustila kraj. kjer jo hoj na smrt napovedan. Dokler ni vse to v redu, čebelar nima mirnega spanja, tolikanj ga skrbi tlačijo in to tudi po pravici! Lepa hi bila ta, čebelar bi se celo leto trudil, po zimi pa hi prišle požrešno, sladkosnedo in pokončljive miši in hi mu tu, če bi 110 hilo drugače vso pokvarile.
To ogledavanje pa opravlja vse prav tiho in mirno v vodni skrbi, da Iii poei-vajočih čebel kaj 110 vznemiril. Drugače pa se smeji, kadar solnce lepo toplo sije. Veselo gloda, kako so na pol zaspane čebele prikažejo iz panju, kako se veselo igrajo in poskušajo letati, da ne Iii v dolgi zimi jim perutnice preveč zastale in neokretne postalo. To je za Čebelarja v zimskem času naj bolj vesela ura. Nič se ne zmeni, če ga prav sosedinja kroga, da so ji njegove čebele razobešeno perilo onesnažilo; misli si, mora že tako biti. — Se strahom ugleda panj, ki nič življenja ne pokaže. Hitro pa rahlo potrka 11a končnico, potem rahlo končnico odpre, boječ so, da bi mu panj od gladu ne poginil. Ko panj odpre, vidi, da se čebele trdno skupaj držo, veliko pa jih že 11a tleh leži. Urno vzame panj iz čebelnjaka in ostalo dobro zadela in ogrne ter z unim hiti v toplo izbo. Na njegovo veselje se ležeče čebele na tleli, ko so so ogrelo, začnejo gibati. K kepi postavi brž dva malo ogreta pa polna satova in postavi panj v temno izbo, ter bolj za tega skrbi ko za une, ki njegove pomoči ne potrebujejo.
V dolgih zimskih večerih se pa čebelar v družbi svoje družine, posebno otrok, pogovarja, kam bo končnice novih panjov dal malati in kaj bo 11a to ukazal 11a-malati in kaj na 11110. Pri tej izbiri pa tudi pazi, da bi so mu kaka podoba na njegovem panju ne podvojila, tla potom ve precej vsak panj po imenu razločiti, kar ima tudi prav. Ako mu pa okolščine 110 dopuščajo, da bi panjove kakemu malarju mogel v delo izročiti, pa večkrat tudi sam poskusi, kaj namalati, kar pa seveda ne izgotovi po mojstorsko. čeravno so to njemu samemu in njegovej družini dozdeva. A drugi pa, ki si tudi kaj tacega 110 upa napraviti, ker morebiti ni nič v šolo hodil in tudi ni nikoli kaj tacega poskušal. pravi svojemu sinku: ..ložek, boš pa ti, ki znaš že številko pisati, kakor si se jih v šoli učil, na končnice napisal; pa prav veliko in debele boš naredil, da so bodo že od daleč vidile. Pa glej, da boš lepo naredil, da jih bom smol gospodu učitelju pokazati, kadar k meni pred čebelnjak pridejo družbo delat! Ali si slišal?" So pa še drugi čebelarji, ki si v
1*
lakih slučajih vodo pomagati. Ti pa rečejo otrokom, naj jim prinesejo podobice, da jih bodo na končnice uapopali. Otroci z veseljem hite po podobico. Ko jih vsi prinosejo. odberejo oče že bolj nesnažne, ali pa take. ki niso posebno drage iu lepe, iu jih odločijo: „Sv. Jurja botno na to končnico djali. sv. Jožeta pa na to. ker je bolj majhenoga panju, ga bo pa potem, ko roj noter \sadim. Jožek imel. Tudi Francek in Janezek bosta vsak enga dobila. Ko odrasteta: sedaj sta še premajhna." Kdo li bode popisal veselje nedolžnih otročičev, katerim je skrbni oče take lepe obljube zagotovil? (iotovo bi sedaj rad vsak naj lepšo podobico dal na panj pritisniti, čeravno bi tudi popred očetu tega ne odrekel; le milo bi gledal, kako bi oče njegovo tolikanj priljubljeno reč. 11111 tako rekoč vzeli in bi jo 011 nič več imel v zbirki njegovih podobic.
Tako ima čebelar tudi po zimi dovolj dela, ako ga le opravljati hoče. •le pa tudi veliko ljudi, ki čebele imajo, pa \ vseh teh skrbeh iu delih nič ne vodo, ali pa se jim ne ljubi vedeti; taki so lo posestniki čebel, a priimku iu imenu „čebelar" se pa morejo odpovedati, ker to v resnici niso.
Na ta način opisano je bolj na kratko čobelarjovo zimsko življenje, dalo bi se še bolj obširno opisati, a za zdaj naj bo toliko dovolj!	/■'. Jeglju.
Deset glavnih pravil sadjereje.
Kdor se hoče se sadjerejo pečati iu to delo pridno ter umno uadeljevati z namenom, do dobrega vspeha priti, ravna naj se po teh pravilih:
1. Ce hočeš sadna drevesa saditi ali sadni vrt napraviti, pripravi odločeno zemljo v ta namen: po mokrem iu močvirnem svetu napravi drenaže, t. j. pokrite rove. po katerih se preobilna voda. ki je \ onem svetu, odtaka: če je svet kame-nit, poberi bolj debele kamene, gnoji in obdeluj dobro oni del zemlje, prodno drevesa tja vsadiš. Najbolj koristne vrste sadja so črešnjo. hruške, jablane in češplje. Najbolj donašajoči so pa jablane iu češplje. ndheri pa od teh vrst tisto, ki so posknšene, da jim podnebje tiste okolice vgaja, ter da na takem svetu in takoj legi dobro rastejo in obrodi1. Ne sadi preveč različno sadje; zadovolji se z malo vrstami. a te naj bodo poskušene. Mlada drevesca, katera tja vsaditi misliš, kupi le v dobri sadjerejski šoli. če nimaš sam drevesnice, izberi vedno drevesca le najboljša iu najlepša, kajti taka so vedno najcenejša. čeravno so takrat najdražja, pa toliko lepše rastejo iu popred obrode. Co drevesca za tvojo potrebo ne moreš dobiti iz kake drevesnice in si jih prisiljen kupiti od kupčevalcev na trgu, varuj se takih, ki so v gozda rastln. kajti taka imajo malo korenin iu so proti solncu iu mrazu zelo občutljiva. Dobro sadno drevesce naj iina veliko malih koreninic, zdravo, močno, ravno in k večjem 1-60—1-70 m visoko deblo, dobro razraščoui vrh. ter še frišno, brez mahu in k večjem šest let staro naj bo.
•1. Poleg dobrega iu zdravega debelca je dobra vsarlitev glavna stvar. Drevesa se lahko v jeseni ali pa pomladi sade; jesen je ugodnejša. Ce bodeš pomladi sadil, skoplji jame že v jeseni ali po zimi iu de vaj izkopano zemljo poleg jame, zato, da ista prst in dno jame dobro premrzne. Vsaka jama naj bo 1. m do 1-50 m široka in kakor je svet pol metra ali malo več globoka, to se pravi: kolikor slabeji je. svet, toliko bolj plitva naj bo jama, kolikor boljši je svet. toliko glohokojšc kopiji. Drevesca, katera precej vsadjti uc moreš, pnkoplji \ zemljo pa (a|ro globoko, da so
korenine vsaj 30 cm por) zemljo in jih pridno polivaj, če so suha. Kako 4 do 8 lednov. prodno bodeš drevesa sadil, zasuj izkopane jame do 2 tretjini z izkopano zemljo, da se ta dobro vleže, pred no sadiš. Pri saditvi mladih drevesee obrezi z oslrim nožem le korenine malo, da so poškodovani deli odstrane. Vse rezi naj bodo navzdol obrnjene. Drevesco ne postavi na pregloboko in ne preplitvo, temveč na nasuto prst, pa ravno tako, kakor je v drevesnici stalo, posuj njegove korenine z dobro in reditno prstjo, nasuj take prsi i nekaj okoli debelca in naredi konec korenin okrogli jarek, da so voda notri lovi. Vsakemu drevescu dodaj na južni strani ravni iu močni kolee, katerega moraš pa popred vsaditi, ko drevesee, in priveži drevesee k kolu z vrhovo trto v podobi osmice (8), jedno zanjko okoli kola in drugo okoli drevesca; narpopred priveži mehko, potem pa pritrdi. Prst nad koreninam pokrij z gnojem, da se /.boljša iu daljo časa vlažnost pridržuje ter tako prst rahlo ohrani in pospešuje rast korenin.
•i. Drevesie no sadi pretesno, kajti vsako drevesce hoče potrebni prostor imeti. Ud drevesa do drevesa naj bo v vrstah in mod vrstami pri jabljanah, hruškah in črešnjah 8 do 12 m. pri čošpljah pa !'• do H m. Ce si napravljaš novi sadni vrt. storiš naj boljo, da med vrstami mod dve drevesi z visokimi debli v sadiš drevo z na pni visokim deblom ali pa sploh kak pritlikovec; dobre so celo visoke višnje in češplje vsako vrsto. Na ta način dosežeš zgodaj in gotovi dohodek, in predno na polvisoko debelim drevesa, pritlikovci ali visoki koščičarji, ki lo, malo čaša (lö do ■■>'• let) sad donašajo, nehajo roditi in so izkopati morajo, dospejo že visoko debelua drevesa do rodovitnosti. S tem vmes sajenjem so drevesca manj vetru in nevihti izpostavljena.
4. Ne sadi mladega drevesca tja, kjer je popred stalo iu rastlo staro drevo, kajti mlado drevesce na tem mestu ne bode dobilo potrebne hrane za svojo rast, tedaj bode slabo rastlo in le prav slabo obrodilo. Ce pa le ni drugače, da more na isto mesto priti mlado drevesce, naj so izkoplje vsaj l1/» do 2 m široka in 51) do 80 cm globoka jama in ta naj so vsa ali vsaj na pol napolni z dobro iu z neiz-sosano zemljo.
T». Vrh koščičarjev obrezi precej, ko drevesce sadiš, a vrh pečkoveev še le črez leto, ko je drevo na istem mestu rastlo. Obrezovanje vrha. da svitlo podobo dobi, je pri visokih drevesih lo v prvih lotih potrebno. .Mlademu drevescu ne vzemi preveč lesa ua enkrat: ako ne razumeš, kako se drevesce dobro obreže, pusti drevesce kakemu drugemu vrtnarju iu sadjerejcu obrezali, davno veje pri močno rastočih drevesih obreži do 2 tretjini, pri onih, ki le srednje rastejo, do polovico, iu pri slabo rastočih lo ono tretjino ali prav nič nazaj. Odreže so vedno nad vun-kaj stoječim, dobro kazajočim lesnim popkom pa vedno lo z nožem. Stransko vejice se nikoli popolno ne odrožejo. temveč prvi dve leti vselej do polovice okrajšajo. Co moraš mlada drevesca sam na lep vrh pripravljati, delaj tako. da spodnje vejo v visokosti moža pričnejo. Ce je pa svet zelo viseč znaš prav lahko drevesa z na pol visoko rastjo vporahiti iu vrh že 90 cm do l m nad zemljo pričeti: taka drevesca se hitro izraščajo. bolje ohrodo iu lepši sadove obrode, ki so lahko obe-rejo. kar pri namiznem sadju večjo veljavo ima.
i». Skrb za odgojitev takih drevesee ti mora vodno velika biti, kajti ta se sama plačuje. Da so tako na polji vsajeno drevesce pri oranji ali vožnji kaj ne poškoduje, zahij okoli drevesca tri kolo, katere pri vrhu s pribitimi deskami utrdi. Po zimi obvaruj drevesa pred zajci s tem, tla drevesa vsaj i1/« »« visoko poviješ se
n
slamo, ali pa okoli nataknei gosto trnja in družili bodečih vej ali pa jih tako visoko namazi s pripravno mažo. Prostor okoli drovesa naj so vsako leto vsaj trikrat okoplje, da plevel preveč 110 začne rasti in da prst vedno rahla ostane. Ostrgaj deblo s kako strguljo ali s kako ižičasto (drateno) krtačo, čo so mah na njem prikaže, da so za njim kaki škodljivi mrčesi 110 zanose. Varuj drevesca škodljivih gosenic in požrešnih hroščev, da so ti preveč no zaplode.
Odstrani vse suho in pregoste ena drugo dotikajoče so vojo. z ostro žago pa prav pri deblu ali veji; poglodi potom rano z ostrim nožem in jo zamaži z drevesnim ali cepilnim voskom. Drevesni vosek ali mazilo so najlažjo iu najceneje pripravi, če se ila. živega apna in kravjeka enaki deli pomešajo. To mazilo jo tudi dobro varstvo pred oglodanjem zajca. Ako toga mazila v jeseni mesca novembra nimaš pri rokah, pa drevesca kar se samim apnom pobeli, kajti to je dobro sredstvo, s katerim so zabrani vsako vgnjezdonjo škodljivih mrčosov po razpokiiuah v koži. Tudi mah ne raste, če je drevo z apnom namazano. Z apnom uamaži tudi že odrastla drevesa, pri katerih so ni bati, da bi jim zajec mogel škodovati, s tem preženeš škodljive žuželke, katere se rade v tako razpokline zalijejo iu notri jajčioa vležejo, 'iz teh se namreč izvale črvički, ki potem za drevesno kožo pro-rijejo in notri rijejo som in tja. ter s tem drevesu močno škodujejo.
7. Drevesa izsrkajo iz tal veliko hranilne tvarine. ter se morajo z gnojenjem ali nadomestenjem dobre zemlje nadomestiti. Vsa drevesa, mlada in stara, potrebujejo gnojenja in so zato zelo hvaležna. Vsakovrstnim drevesom, bodi si pečkov-cem, koščičarjem ali orehom, se lahko vso leto gnoji; nar boljši čas za to pa jo od novembra do februarja. Gnojiti se pa ne sme pri deblu, tomvoč pori vrhom ali krono črez in črez. V ta namen naj se okrog in okrog narede luknje, v katero naj se vliva tekoči gnoj (gnojnica). Drevesom, ki po travi rastejo, se nikoli ne more dosti pognojiti. ker vedno pomanjkanje trpe, kajti trava jim veliko rodilnih snovi odvzame.
S. Če z vrstami sadja, ki ga 11a vrtu imaš, nisi zadovoljen, precepi jih pomladi z drugimi vrstami, s takimi, ki vos, da ti bodo bolj ugajalo in boljši ter obilnejši sad donašale. kot dosedanje. Preeepljeno drevo douaša v treh do štirih letih zopet obilo sadu. Posebno pa cepi 11a višnje in češplje, mirabele itd.
9.	Stara drevesa začno že pojemati, nič več toliko sadu ne donašajo, te potrebujejo poleg gnojenja tudi pomladenja. po prikrajšanji vej in vrhov, da zopet mladi les dobe. V ta namen prikrajšaj v jeseni ali po zimi vojo do polovice ali do ene tretjine, črez leto in dan, ko so veje že mladike pognale, odberejo naj se one, katere so v to naj bolj priležne. Oni konci starih vej, naj so tesno pri novi mladiki odžagajo in rane naj se z drevesnim voskom zamažejo.
10.	Če odpadke in ocepke sadu tvoji živini polagaš, ali zmečkaš v pripravo kisa, ali če to zmečkano sadje odmeniš v žganje sadnih pijač, da 11a ta načiu v sadju nahajajoče mrčes pokončaš, da se ne more dalje ploditi, če se sadom pri tresenji ali obiranji varno ravnaš, storiš vse [10 zgoraj omenjenih točkah, imel boš veselje nad tvojim drevjem ter zadovoljen z dohodki, ki jih boš od sadu tvojega sadnega drevja in od sadu — tvojih rok — prejel.
k
Oebeloreja na Kranjskem.
Vzemimo ktcrikoli časnik v roko, bodi si že političen ali strokovnjaški, povsod brali bomo o napredkih; le če vzamemo kak kmetijski časopis brali bomo o tožbah, da kmetijski stan vedno peša. Kaj Ii je tema vzrok? Večkrat že posvetovali so se možje in povpraševali, kje tiči ona tnora, ki skoz iu skoz pošteni kmetiški stan tako tlači. Navedli so mnogo vzrokov, med katerim pa žganje prvo mesto zastopa. Odkar se je ta — kuga — meil ljudstvo tako zalrosila, od tistega časa čuti se vedno pojemaujc pri kmetijstvu. Kakor kmetijstvo, tako je bila tudi čebelarija v nevarnosti, da pogine. Poprašajino kakega starega moža, ki je bil svoje dni čebelar, in ima morebiti še dandanes nekaj korit čebel, ako ga moči in okolščine niso tolikanj zapustile, da je bil prisiljen čebelarijo popustiti, kako je bilo s čebelarstvom za časa njegovih mladih let. Povedal nam bo, da je bilo takrat, ko je on dorastel. ljudstvo vse drugače vneto za čebele, kot je pa dandanes. Naštel bode preeej čebelarje, ki so se v onem času poleg druzcga dela ukvarjali s čcbelorejo. Iz njegovega naštetja raz videl i bomo. da je bilo v onem času mnogo več čebelarjev, kot pa jih je dandanes. Prepričali se bomo, da je čebelbreja bila pred leti veliko bolj razširjena, kot je pa dandanes, čeravno seje tudi na tem polji v novejšem času veliko novih reči izumelo, kar k umni čebeloreji veliko pripomore. I)aje pa čebeloreja vedno bolj pojemala in sicer do pred kakimi desetimi leti, iskati je treba vzroka. Ni potreba dolgo premišljevati, vzrokov imamo kmalo dovolj in še preveč, ter prav važnih. Kdo je pa prejšnja leta čebelaril? Kmet in malokdo drugi ko kmet. No, če se je kmet v prejšnjih letih s čebelo ukvarjal, zakaj se pa še dandanes ne, vsaj svet še dandanes ravno tako stoji, kot je pred sto leti? Da. res je! Svet se ni nikamor prekopicnil in tudi ne toliko predrugačil. a drugo je, kar se je predrugačilo in prekopienilo, to so — prebivalci njegovi. Ljudje na svetu iu njih čudni nagoni, ti so tisti, ki so staro barvo izgubili in se vsi predrugačili. Dobro bi bilo. ko bi ta spreobrnitev ljudstva bila vedno le na dobro stran, a kaj ko je človeška volja bolj k hudim, kakor k dobrim nagnena. Ta k slabem nagnjena volja izpridila je ljudstvo tako, da ko bi oni ranjci, ki so pred kakimi 30 leti zapustili to solzno dolino, zopet med nas prišli, preeej si želeli zopet v njih dosedanji počitek se vrniti. Pomislimo malo, kaka plačila so posli nekedaj imeli in kakošna imajo sedaj, zraven tega pa še, kako pridni so včasih bili, kako je pa dandanes: če jim gospodar ni vedno za petami, se pa nič ne podela ne. Kako zamore tedaj gospodar take brezvestne delavce samo pustiti, da bi zamogel sam pri čebelah vsaj najpotrebniše opraviti. Ne kaže 11111 druzcga. ko čebele pustiti. ter sam se pridno dela poprijeti, da si tako, če je količkaj mogoče, vsaj enega posla ali sploh delavca prihrani. .Delati mora pridno, da, ko pride čas, delavce plačati, more kaj v roko vzeti. Dragi in brezvestni delavci in najemniki, ti so že precej pouzročili, da je čebeloreja začela pojemati.
Ozrimo se še nekoliko dalje in opazujmo sedanje ljudstvo. Pregovor pravi: „Jabolko ne pade daleč od debla", a ta pregovor se pri sedanjem ljudstvu ue more popolno potrditi. Nekdanji ljudje bili so pridni, varčni in za vsako dobro reč vneti: kakšni so sedaj ? Vsi drugačni so, kakor njih predniki, namesto pridnosti pasejo lenobo in le pohajkovanje jim je ljubo. Stari ljudje so prosti čas le v dobre namene obračali, dandanes so pa ravno narobe godi. Kje dobiš kakega odraslega mla-denča, da bo v nedeljo popoludne doma ali pri sosedu sedel kjer tak bi se pogovarjal z modrimi in skušenimi možmi, da bi pozneje tudi sam tak postal? Malo jih je in
le redki so taki! Ko bi v takem zbora modrih mož se pilo žganje in igralo, ter svoj težko (ali prav za prav lahko) prislužcni denar zapravljalo, tja bi jili že vleklo, drugače se pa take družbe skrbno ogibajo. t'e človek nima veselja k delu, je vse zastonj. V prejšnjih časih so se fantje /. možmi vred zbirali ua gotovih krajih, ter imeli pametne pogovore, radi so si v ta namen odmenili prostor pri čebelnjaku, da so se tam pomenkovali to iu ono reč. I/, takih shodov iu pogovorov prišli so vselej pametni in veseli domov, a iz lakih shodov, kot jih mlado ljudstvo dandanes ima, pride vsak tak družuik ves okužen domov iu doma ne ve, kakšno nerodnost hi vganjal, da hi se še bolj neotesanega pokazal. Na takih napačnih shodili zgubi človek vse veselje do dela. Ce mu potrebno delo ne diši. kaj pa bi mu bilo prosio-voljno delo, kot je čebeloreja muri? Hvaležen je, da je prost, da zamore k svoji druhali. Lenoba je začetek vseh hudobij. Ta pregovor se pa lahko bolj potrdi. Tedaj tudi lenoba, zapravljivost in prevelika nagnjenost do družbe odvračajo ljudi od čebeloreje. Seveda da se tega izogibajo, ker. ko bi se s čebelami pečali, videli bi, kako je čebela pridna in varčna, ona sovraži postopanje. Učili hi se od nje več lepih čednosti, a te mladini ljudem niso mar. Kako li se bo mladi človek vkvar-jal z nepotrebnim delom, če še ukazano iu zelo potrebno delo komaj iu še to bolj površno opravi. To bi mu bilo zelo odveč in nestrpno. S čebelorejo pa tudi ni opravljeno, da bi jeden čebele v panju postavil v čebelnjak in jih tamkaj prepusti 1 božjej previdnosti, treba je nekoliko delati, bodi si že tako ali tako! (Dalj. prih.)
Raznoterosti.
Veteran ali dosluženi starec med panjovi. V čebelnjaku nad-učitelja g. Ivana Schöasner-ja v Hartmannsgrflnu se nahaja čebelni panj, ki bo 29. junija t. 1. obhajal lahko svoj SO. rojstveni dan. Ta je 20. junija 180(5 izletel kot roj takratnemu posestniku Petru Sehössucr-ju v Schauhii okraj Luditz. Leta 1844. imel je Peter SehSssner od tega roja 550 naslednikov, katere je on, ker je tisto leto umrl. svojim osmim otrokom izročil iu razdelil. Starca dobil je na posebno zahtevanjc in prošnjo njegov sin .lože Schiissner, takratni učitelj v Ciabkornu. L. 1873. umrje Jože Schiissner in izroči starčka svojemu sinu Ivanu Schössner-ju, nadučitelju v Hartmannsgrflnu. Ta ga, kar se tiče ljudstva iu zaloge medu, posebno varuje iu čuva, ter ga kot posebno dragocenost časti. Omenjeno naj bo, da je ta panj leta 1847. poslednjikrat rojil in da njegovih naslednikov nobeden več ne živi.
Kako se z meri visokost drevesa. Marsikdo hi rad zmeril ali zvedel, kako visoko je to ali ono drevo, pa ne ve si pomagati. To zvediti, je prav lehko in priprosto sredstvo. Vzemi palico kakoršne koli dolgosti. Vtakni jo v zemljo, ter zmeri, koliko je iz zemlje moli. S to dolgostjo naredi okrog palice krog. Kedar bo solnce sijalo, pazi, kadar bo paličina senca segla ravno do kroga, veš, da je senca tako dolga, kakor je palica nad zemljo. Oh istem času zmeri tudi drevesno senco in dobil boš visokost drevesa, kajti senca drevesa je. takrat ravno tako dolga, kakor je drevo visoko.
-M-
Prilofja k S1.1. „Slovenski čebelar in sadjerejec" zu L 188G.
Amerikanska sadna sušilnica.
Sestavil, risal in popisni Gustav Pire.
Vzlio temu, da imamo pri nas na Kranjskem še malo sidnuga drevja, vendar nli dobrih letinah slišimo pritožbe gospodarjev, da svojega sadja ne morejo po primerni coni v denar spraviti, tor tarnajo, tla sadjarstvo ne prinaša onega dobička, kakor se. sploh zatrjuje. Pritožbo si» za sedaj večinoma neopravičene, kajti pravilno shranjeni) in dobro zimsko sadje ima pri nas vedno še visoko ceno. a če naše sadjarstvo čez leta povzdignemo, skrbeti moramo uže sedaj, da hodemo ob času pripravljeni. veliko množico pridelanega sadja po primerni ceni v denar spraviti. Najboljša iu najložja poraba sadja je prodaja svežega sadja. <)b posebno dobrih letinah ali pa vsled druzih merodajnih razmer je pa dostokrat skoraj nemogoče sveže sadje primerno dragu prodati; takrat pa sadjar mora skušali po drugem potu sadje v denar spraviti. Ta pot je ohranjevanje (konserviranje) sadja. Sadje zainoremo na tri načine ohraniti; prvi način je. vkuhanje sadja v sladkorni vodi (napra vljanje kompota), drugi način je prevlaka sadja s sladkorjevo skorjo (kanditovanje sadja) in tretji način je pa sušenje sadja. Izmed treh načinov sadje ohraniti je /.a navadnega sadjarja le zadnji način važen. Sušenje sadja je uže staro in tudi pri nas na Kranjskem je že od nekdaj v navadi. Kakovost našega sušenega sadja je malo vredna, vsaj pa ves pridelek tudi le doma porabimo. Hočemo pa li enkrat s sušenim sadjem izvan dežele kupčevati ter z drugimi sadjarskimi deželami tekmovati, moramo drugače sadje sušiti.
O sušilnicah (pajštili). v katerih dim pride do sadja, uiti govoriti nečem, ako je dobiti še kje kako tako sušilnico, boljše jo je precej podreti. Boljše sušilnice, ki brez dima suše. kakor jih pogosto uže na Kranjskem nahajamo, so sicer primerne za sušenje češpelj in češenj, a za drugo sadje nikakor ne. Te vrste sušilnic razven mnogih napak jako počasi suše ter porabijo mnogo kuriva.
Ni še mnogo let od tega. od kar prebrisani Amerikanci uvažajo v Evropo sušeno sadje, ki skuhano ravno tako izgleda in je enacega okusa kakor sveže kuhano sadje. Amerikanci so tudi v tej stroki razumno postopali, uatvdili so si sušilnice, katere narejajo izdelke, koji evropejskiin sadjarjem dobiček spred nosa jcinljö. In vendar se nam ni treba li.iti amerikauske konkurence, ker poznamo amerikauski način sadje sušiti, treba je le posnemati. Iii kako priprosta je ta amerikanska iznajdba? Amerikanci so rekli: Da se sadje sveže ne ohrani, da prične gnojiti, vzrok je velika množica vode. ki se v njem nahaja. Toraj ven z vodo! A v navadnih sušilnicah sadje ne izgubi samo vode. sadje se v njih tudi bistveno predrugači: vsled velike vročine voda vre, sadje se kuha, sladkor se zge itd., z eno besedo izdelek navadnih sušilnic je malo vreden, za kupčijo sploh nezadosten. Amerikanci skušali so napraviti sušilnico, v kateri se s sadjem nič druzega ne zgodi, kakor da se iz njega voda izhlapi. To prizadevanje se jim je prav dobro posrečilo. S pomočjo amerikauske sušilnice zainoremo izdelovati najlepše in najokusnejše sušeno sadje, zraven tega je delo hitro iu ceneje, ker sušilnica manj stane, in veliko manj kuriva potrebuje. kakor navadne našo sušilnice. V naslednjem popišem tako sušilnico, na slednji strani pa pridenem njeno podobo. Omeniti mi je, da sem imel priliko videti mnogo različnih ainerikauskili sušilnic v delu, a da si- mi sama na sebi nobena ni prav
primerna zdela za naše razmere. Iz tega vzroka soslavil sem sam na podlagi po--izvedel» in izkušenj amerikansko sušilnico, ki bode zadostovala našim slovenskim sadjarjem. Ako bi se pa kdo natančneje bolel podučiti o različnih sistemih aineri-kanskih sušilnic, radovoljno mu naznanim potrebno vire.
Način sušenja pri amerikuuskih sadnih sušilnicah obstoji v tem, da damo skozi sušilnico hitro pihati vroči sapi. katera sadji izhlapi vodo ter jo v podobi hlapa hitro kvišku v zrak odnese med tem, ko vedno novo vročo-suha sapa v sušilnico pristopa.
Podobe na tej strani lista predstavljajo tako sušilnico. Večja podoba ua sredi je dovršena sušilnica, pripravljena za delo, risana, kakor so očesu pokaže od zunaj. Pridjaua merila ua lovi strani predstavljata meter, to jo, meter v naravi je v podobah tako velik mišljen kol merila kažeta. Večje merilo ima so ve da veljavo le za sprednjo stran srednje podobe, kor drugi doli so perspektivičuo risani, manjšo merilo velja za mali podobi.
.Sušilnica obstoji i/, dveh glavnih dolov; i/, peči in iz sušilnega oboja (l)ftrr-schacht.) Običajno sostavo peči sem jaz bistveno spremenil iri lo iz važnih vzrokov. I »usedaj delali so za amcrikanske sušilnice izključljivo le visoke želežne peči v podobi okroglega slopa, kakor so peči v sobah. Taki peči pa celo sušilnico močno podražijo, ker zarad njih mora biti sušilnica višja, vzame več prostora ter zunaj b-ga je še treba narediti pripravo, katera toploto enakomerno po površji cele lese razprostira. Pri teh vrstah peči. kakor sem jo jaz priredel, ni najti teh neprilik. Peč je tako nizka, da je prva lesa uže 14 dem. nad tlamL
Peč je tako-le sestavljena: Iz zidu. ki je iz opeke izdelan ter debel, kakor je opeka široka, narejen je plajšč peči. Ta plajšč gre izprva navpično iz tal, više gori pa (glej podobo na desni strani) se skupaj skrči iu ima le toliko odprtine, kolikor ima ena lesa površine. V tem plajšu je šole prava priprava za napravljanje toplote. Ta priprava obstoji iz kurišča, ki je iz železa lito ter iz ploščevinastih cevi. ki s stvorjeno toploto zračno sapo grejejo, ter dim iz sušilnice vodijo.
Iz litega železa narejeno kurišče gleda na svojem sprednjem dolu iz zidanega p lajša, ima izsekano plošo (rošt) za pepel in prostor, kamor pepel pada. Sploh jo sprednji del kurišča, kakor pri navadni železni peči ter ima tudi primerna vralica. To kurišče je dolgo kake % cele peči in je na zadnjem koncu tako prirejeno, da je mogoče natakniti ploščevinasto cev, ki ima v premeru okoli 2f> centimetrov. Ta ploščevinasta cev razdeli se blizu plajša nasproti kurišča na dve strani, katerih vsaka gre ob zidu nazaj proti kurišču ter se pri kurišču dvigueli ter gresti vstrično nad kuriščem nazaj, kjer se pri steni združite zopet v eno cev, ki gre skozi zid iu se zunaj plajša dvigne v zrak kakor navadni dimnik. Zarad dobrega vlaka je treba dimnik precej visoko izpeljati. Tla peči so z opeko tlakami, pod tlakom pa prihaja skoz tri odprtine (glej srednjo podobo), mrzli zrak pod vroče kurišče in cevi in sicer tako, da vsaka taka odprtina vodi zrak pod tlakom ter ga zopet skozi tri odprtine (glej desno podobo) razdeljenega izpušča pod kurišče iu cevi.
Nad pečjo je drugi glavni obstojni del sušilnice sušilni oboj. Oboj obstoji iz stajah, dveh kvadratnih okvirov, sušilnih les. vzdvigovalne priprave in če je treba tudi iz strehe z dušnikom.
Omenjeni stajalo obstoji iz čveterih v tla zabitih lesenih stebrov, kateri so tako-le postavljeni (črni čveterokoti pomenijo stebre):
Na te stebre pridejo poprečni bruni se stebrom enakega lesa, kateri so tako postavljeni (glej srednjo in desno podobo), da se naredi čveterooglata cnakostrana (kvadratična) odprtina, ki je tako velika kakor zgornja odprtina peči ali pa, kakor je notranja širjava okvirov in les.
Na tem stajalu leži čveterovoglat okvir, katerega notranja širjava je, kakor poprej povedano, enaka odprtini peči. Okvir je najboljši narediti iz desk trdega lesa, ki so vsaj 5 centim. debele. Okvir pa je po priliki pol metra visok.
Na okviru ležijo lese. Lese, kojili zamore biti več ali manj, so enakega notranjega površja, kakor okvirova odprtina. Narejene so iz mehkega lesa ter 15 centimetrov visoke. Dva krajnika lesnega okvira imata ua vsakem konci ušesi, ki služite za vzdigovanje les, kakor je razvidno iz srednje podobe. Dno lese mora bili iz žičaste mreže, ki je narejena iz pocinjene žice (dratu). Taka mreža kupi se naj bolje uže izdelana. Mreža ne sme biti pribita zunaj okvira, ampak znotraj. Lese. kakor vse drugo, morajo biti izdelane iz odločno suhega lesa, natančno izdelane, da druga drugo krijejo, v voglih pa trdno skupaj zbile. Priporočal bi vogle z železom okovati.
Na vrh les postaviti je enak okvir, kakor spodaj. Na vrlini okvir, če je treba in če hočemo, pride streha z oddušuikoin, o čemur pozneje še govorim.
Da celemu sušilnemu oboju damo primerno trdnoto ter da zamoremo na sušilnico priklopiti vzdigovaluo pripravo, treba je še pot stebrov, ki so prilično po 5 centimetrov debeli in po 15 centimetrov široki. Stebre nam je tako visoke napraviti, kakor sta, oba okvira in vse lese skupaj. Po dva stebra pritrdimo na stran les. kjer je kurišče, dva pa na nasprotno stran. Stobro pritrdimo v poprečne bruno
slajala, koder jili dobro zagojzdimo. Eden od druzcga naj bodeta tako oddaljena, da delila stran okvira, oziroma löse natančno v 3 dele. Peti steber pritrdimo pa ravno tako v sredo ua levi strani (katere v podobi ni videti). .Spodnji in zgornji okvir pritrditi je treba z vijaki (šrauli) na to stebre, in sicer tako, da jih je mogoče po potrebi tudi proč vzeli. Spodnji okvir mora biti pritisnen trdo k svoji podlagi, zgornji pa vendar toliko na lese, da jo moč vsako posamezno Ičso lahko ven potegniti.
Važna jc vzdigovalna priprava pri vsaki ainerikanski sušilnici. Ravno tako kakor se mi je zdelo potrebno za naše razmere posebno peč prirediti, izumil sem tudi kolikor mogoče priprosto vzdigovalno pripravo, kojo zamorejo napraviti tudi naši domači vaški rokodelci.	(Dalje prihodnjič.)
--—x-
I® o % i v
kranjskim sadjarjem oziroma ohSinam, ki so pri volji napraviti si amerikanskn sadno sušilnico.
S povzdigo našega domačega sadjarstva treba je ob enem preskrbeti tudi umno razpcčavauje sadja. Izmed raznih načinov sadje razpečavati je prodaja sušenega sadja najbolj važna. „Vaše sušeno sadje je v svoji kakovosti še daleč nazaj za tacim sadjem družili naprednih dežel, zato smatra podpisani glavni odbor za svojo dolžnost tudi v tej zadevi pripomoči do boljšega in umnejšega postopanja.
Z dovoljenjem vis. c. kr. kmetijskega ministerstva iz dne 17. decembra 1885. št. 15732/2077, razglašuje toraj podpisani odbor ta poziv z namenom, da se blagovolijo oglasiti do 1. marca 188(5 pri podpisanem odboru vsi oni sadjarji, oziroma občine, kateri, oziroma katere bi bile pri volji napraviti si najpozneje do 1. sept. 1886 amerikansko sadno sušilnico, kakor je popisana v 1. listu „Novic- iz leta 1886, ali pa v 2. listu „Kmetovalca" iz ravno tega leta.
Iz vrste oglašenccv izbral bode potem podpisani glavni odbor, uvaževajoč sadjarske razmere posameznih oglašenccv, sadjarja, kojemu bode glavni odbor priznal državno subvencijo v znesku 100 gld. ter mu na njegovo zahtevo pomagal z djanjem in svetom pri sostavi sušilnice.
Oglasila poslati je do 1. marca 1886 podpisanemu glavnemu odboru.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe.
V Ljubljani 1. januvarja 1886.
Karol baron lVtirzbach.
predsednik,
G a star Pire.
tajnik.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janoz Modic, društveni predsednik.
Lutnina „Cubciankvga iu M.ljcii'jakiiga .iruStrn /.A Kmujako-. — Natiauila Klein in Kovač v LJubljani.
ßsp*- Brez te varstvene znamko, postavno zavarovane, ima se lo zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(VArslven.1 znamk*).
Cvet zoper trganje,
po dr. Jlaličii.
jo odločno najboljšo zdravilo '/.oper yrotin tor rerniathem. trganje po udih, bolečine r križi ler iireih, olrklino, otrpnete ude in kite i. t. (L, tnalo časa če se rabi. pa mine popoluem trganje, kar dokazujo obilno zalival. Zahteva naj so sani» neert toper trganje po dr. Valien" »raren stoječim znamenjem; 1 Steklenica SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kiielj, hripavost, rrutokal. prsne in fluent bolečine; 1.1 stekl. o ti kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljeno (Dorsch^ jetrno olje,
najboljše vrsto, izborno zopor bramore, pljučniro. koine ivpnslke in besgarne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna ustna voda,
najboljše za ohranenje ooi ter nolmegu mesu in takoj odpravi xinrudljira supn iz ust. 1 steklenica SO Isr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
no smele bi se v nijednem gospod ins tvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pr; »«basanji čloreškegu telesa. glarobtiln, otrpnenih uilili. slinienem ielodeu, jetrnih'in okishiih boleznih. V škatljab n SI kr.: joden zavoj s i» škatljami I gl. S kr. Itazpošiljava se ii»jiiiHiij jeden zavoj.
Naročila iz dežele vrša sc takoj.
Lekarna Trnköczy-ja
zraven rotovža na Mestiieni trgu v Ii.jiibl.jani.
f'

®§

Devet metluli j.
BUDIMSKI
ÄKÖCZY
st'ULd.ezi.ec g:reiičice,
katero so analizovali in označili deželna akademija v Kudimpešti, profesor dr. Stölzl v Monakovoiu. profesor dr. Ilardy v Parizu iu profesor dr. Tieli-borne v Londonu, priporočajo profesor dr. <»ebhardt v Budimpešti, Primarius dr. Maimssi v Trstu, profesor dr. Zelssel na Dumtji in drugo medicinski- kapacitete zaradi njegove bogate vsebine litiiiona: posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnib organov iu -/.apretji vode ter se pred 'vsemi znanimi greučiuami posebno izredno priporoča.
Dobiva se po vneli lekarnah iu prodajaluicah mineralnih voda, vedno ua novo natočena. Prosi se, «la se zahteva izreeno Kiulimska ltiiköcx}'.
Lasiniki bratje Lozer v Budapešti.