16.11.2017
Vrnitev vznemerljive enciklopedije
V NUK se je vrnila dragocena zgodnje novoveška naravoslovna enciklopedija. Iz Ljubljane je bila skupaj s celotno knjižnico grofov Auerspergov odpeljana po potresu leta 1895, letos pa smo jo ponovno odkupili s pomočjo sponzorjev, donatorjev in pokroviteljev. Knjiga zaokrožuje zbirko Aldrovandijevih del iz zbirke Wolfa Engelberta Auersperga (1610–1673), ki so po različnih spletih okoliščin vendarle ostale na slovenskih tleh oziroma v NUK. Auerspergovim enciklopedijam rib, parkljastih štirinožcev, živorodnih štirinožcev s prsti, kač in zmajev ter preostalih brezkrvnih živali, ki so v predhodnico NUK, licejsko knjižnico domnevno prišle kot dar rodbine, se tako pridružuje »Zgodovina nenaravnih bitij, s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali«. Vseh šest knjig vsebuje tudi lastniški vpis kranjskega deželnega glavarja Wolfa Engelberta grofa Auersperga.
28.9.2017
Pesmarica slovenskih pesmi
V NUK smo prejeli dragoceno darilo. Gre za droben zvezčič, kamor je med drugo svetovno vojno v delovnem taborišču Schwäbisch Gmünd v Nemčiji komaj šestnajstletna Justina Marolt (kasneje poročena Kolman) zapisovala slovenske pesmi. Cela družina je bila zelo glasbeno nadarjena, prepevalo se je vsak dan, dokler so bili doma, v taborišču pa je bilo javno slovensko prepevanje prepovedano. Gre tudi za zapise do zdaj še nepoznanih pesmi, zato ima knjižica res veliko vrednost.
2.8.2017
Otrok s sončnico
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval najo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Srečko Kosovel
Fotografija: Fran Krašovec
7.7.2017
Pasijonski doneski
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo, v kraju njegovega nastanka pa že dvanajst let izhaja publikacija Pasijonski doneski. Prinaša stara in nova spoznanja o bogatem slovenskem pasijonskem izročilu, z vpisom Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pa vedno bolj posega tudi v mednarodni prostor.
29.6.2017
Knjige na roké nekdaj so pisali, dokler niso v Mainzu tiski nastali
"Luč dneva tukaj marsikaj ugleda,
kar zmore žep vsakega soseda.
Knjige na roké nekdaj so pisali,
dokler niso v Mainzu tiski nastali."
(Ständebuch / Knjiga poklicev, 1568)


20.6.2017
Črna umetnost v barvah
Vabimo vas na razstavo skritih zakladov Črna umetnost v barvah.

Tehnična novost, cenejše in hitreje dostopno znanje, nova tržna uspešnica in korenita družbena sprememba. Vse to lahko pripišemo prihodu tiskane knjige, prihodu prvotiskov. Mojstrovin, ki so posebne tudi zaradi knjižnih slikarjev, ki so vanje vnašali izvirne stvaritve in okrasje ali barvali natisnjene ilustracije.

V to pomembno obdobje zgodovine vas bomo popeljali z razstavo naslikanih in natisnjenih podob v naših prvotiskih: v knjižno slikarsko umetnost druge polovice 15. stoletja. Za pokušino si lahko ogledate kako so potekale zadnje priprave.

25.4.2017
Prvi maj
Prvi maj
Priromal je v déžel zaželeni dan,
Naznánila nam ga je zora ognjena,
Pozdravila vsa ga narava vzbujena,
In solnce se vspelo čez hrib in ravan;
Vse stvarstvo pod nebom vzdramljeno iz spanja...

Odlomek iz:

21.3.2017
Svetovni dan poezije
Danes, na svetovni dan poezije, se je v okviru Europeana.eu začela nova kampanja z imenom #AllezLiterature. V prihajajočem mesecu bo družabna omrežja preplavila poezija celega sveta. Moč poezije bo pokazala na njeno zabavnost, raznolikost in kako zelo je pravzaprav povezana oz. prepletena z našimi življenji. Izjemno ponosni smo, da so kampanjo začeli prav s slovensko pesmijo Simona Gregorčiča Soči, ki jo recitira simpatični triletni Filip. Objavo najdete na facebook-u in twitter-ju.
27.1.2017
Stare razglednice Ljubljane
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si digitalizira stare razglednice Ljubljane, ki v sebi skrivajo čarobnost nostalgije in zgodovinsko zavedanje preteklosti. Vabimo vas, da jih prelistate in zajadrate v čas, ko naše prestolnice še niso dušile prometne konice in hitrost modernega življenja. Skozi zbirko spoznajte Ljubljano, ko jo je še objemal salonski duh. Preberite si o razvoju poimenovanja ulic in zgodovinskem nastanku določenih pomembnih stavb, ki so danes glavne slovenske institucije.
16.12.2016
Sreča je v knjigah
V katekizmu Jurija Japlja iz leta 1789 smo našli štiriperesno deteljico. Štiriperesna deteljica, spravljena med platnicami, po ljudski vraži namreč prinaša srečo in uspeh. V predprazničnem obdobju zato navdušeno delimo svojo srečno najdbo z vami in vam sporočamo, da se sreča in uspeh zagotovo skrivata prav v knjigah.

S Kosovelovo pesmijo Voščilo vam želimo vesele praznike in srečno novo leto 2017, naj bo obogateno z obilico novih znanj in z velikimi uspehi!
29.11.2016
Novi dLIb!
Dragi uporabniki, z največjim veseljem vas v predprazničnem vzdušju razveselimo tudi mi, z novo, osveženo in modernizirano podobo Digitalne knjižnice Slovenije. Naš namen je izpopolniti uporabniško izkušnjo. Želimo, da je gradivo čim lažje dostopno vsakomur, zato je ključnega pomena, da vam številno in raznoliko gradivo ponudimo na različne načine. Gradivo, ki ga iščete, lahko vpišete v iskalno vrstico, lahko pa raziskujete po šestih skupinah – knjige, periodika, rokopisi, slike, glasba in zemljevidi. Vse več bo tudi vsebinskih zbirk, ki naše najatraktivnejše gradivo zaokrožijo v smiselno celoto in podajo širšo zgodbo gradivu.
Prenovljena stran vizualno sledi trendom in želi biti optimalno dostopna na vseh elektronskih napravah, po novem tudi na mobilnih napravah. Želimo vam prijetno raziskovanje!
Vaše mnenje nam veliko pomeni, zato bomo veseli vaših odzivov, ki nam jih lahko sporočite na elektronski naslov: dLib@nuk.uni-lj.si
26.10.2016
Festival Borštnikovo srečanje
51. Festival Borštnikovo srečanje, največji nacionalni gledališki dogodek, kjer se vsako leto srečajo slovenski teatri, je ravno za nami. Bilten FBS je festivalski dnevni časopis, kjer si lahko preberete kaj vse se je v letošnjem letu dogajalo v Mariboru. Poleg gledaliških predstav slovenske produkcije, so bile na ogled tudi švedske predstave v sklopu Fokusa, ki je vsako leto namenjen drugi državi, letos Švedski. Na simpozijih sta bili obravnavani dve temi, obeležje 150. obletnice Dramatičnega društva v Ljubljani in radijska igra. Glavno počastitev, Borštnikov prstan, pa je ponosno prejel Dare Valič. Čestitke lavreatu!
7.10.2016
10 let Zakona o obveznem izvodu publikacij

Pred desetimi leti smo v Republiki Sloveniji sprejeli sodoben zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, UL RS št. 69/0; UL RS št. 86/09), ki vključuje tudi nove pojavne oblike objavljanja oziroma publikacij. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je s tem zakonom pooblaščena javna ustanova, ki zbira, ohranja in omogoča dostopnost do vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine. Poleg zbiranja in ohranjanja knjig, časopisov, zemljevidov, zvočnih in slikovnih zapisov, glasbenih in drobnih tiskov ter drugih oblik zapisov od leta 2008 zajemamo in ohranjamo tudi spletne publikacije, od leta 2015 pa tudi spletna mesta z domeno .si.

Spletne publikacije, pridobljene iz naslova obveznega izvoda, lahko prebirate in pregledujete prav tu, na našem portalu, označene so z oznako Obvezni izvod spletnih publikacij. Različice zajetih spletnih mest pa so dostopne na portalu Spletni arhiv NUK.

Obletnico želimo obeležiti tudi z nizom dogodkov, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

29.9.2016
Beethovnova 6. simfonija na spletu
Na dLib.si smo objavili prepis partiture Beethovnove 6. simfonije znane kot Sinfonie pastorale, z njegovimi lastnoročnimi popravki.
Ljubljanski filharmoniki so izvedli Beethovnovo 6. simfonijo 28. februarja 1818; skladatelja so morali naprositi za partituro, ki tedaj še ni bila natisnjena. Očitno jim je ustregel in poslal prepis z lastnoročnimi popravki; ta je zdaj shranjen v Glasbeni zbirki NUK.
Filharmoniki so nato leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega svetnika Mathiasa von Tuscherja izročili skladatelju diplomo častnega člana z datumom 15. marec 1819 skupaj s statutom Filharmonične družbe (Philharmonische Gesellschaft) in članskim seznamom. Beethoven se je zahvalil s pismom z dne 4. maja 1819, v katerem je zapisal, da zna ceniti priznanje za »nevelike« zasluge v glasbeni umetnosti, ki mu jih je ljubljanska Filharmonična družba potrdila s to počastitvijo. Pismo so najprej hranili v arhivu Filharmonične družbe, toda takoj po prvi svetovni vojni so ga prodali (Glasbena matica) v Švico, leta 1956 pa je prišlo v Beethovnovo hišo v Bonnu.
25.8.2016
Slovenka - borbenost v drugi svetovni vojni
Digitalna knjižnica Slovenije postopoma digitalizira pomembne dokumente preteklega časa. Predvsem medvojno gradivo nujno potrebuje digitalno kopijo, saj je v slabem stanju zaradi težkih okoliščin v katerih je nastajalo. Tokrat objavljamo časopis Slovenka (1943-1945), glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, ki je nastajal v času druge svetovne vojne po različnih partizanskih tehnikah: "Nanos", "Čaven", "Porezen", "Grmada", "Špik", "Snežnik", "Matajur", "Krn", "Sabotin", "Javornik", "Žena", tiskarna "Slovenija" in druge, neugotovljene tehnike. Časopis so likovno opremili tudi tako pomembni avtorji, kot je denimo Ive Šubic. Propagandni odsek v drugi svetovni vojni je resnično zajemal vse segmente družbe in nagovarjal slehernega Slovenca oz. Slovenko. Uvodne besede uredništva v prvi številki tako nagovorijo celotno populacijo Slovenk: "Slovenka hoče biti zrcalo, v katerem se bo odražalo življenje in borba žena na Primorskem, brez ozira na stan, starost in poklic. Delavke, kmetice, služkinje, meščanke! "Slovenka" želi postati v resnici - glasilo vaših želja, upov in pričakovanj, pa tudi vaših teženj in naporov v teh težkih časih." V času druge svetovne vojne se je mnogo žensk podalo v borbo in se hrabro zoperstavilo okupatorju. Časopis tako ne apelira zgolj na tipične ženske vloge matere in žene, kot je velikokrat značilno za druge t.i. ženske časopise, ampak v Slovenkah podžiga tudi borbenost in spodbuja aktivizem.

7.7.2016
Prešernova rokopisa iz Clevelanda
Z izjemnim veseljem in navdušenjem vam sporočamo, da lahko sveže odkrita Prešernova rokopisa najdena letos v Clevelandu, prelistate tudi na naši spletni strani dLib.si.
Prešernov rokopis pesmi Slovo od mladosti je napisan v bohoričici, zato lahko nastanek rokopisa umestimo med leto 1830, ko je bila omenjena pesem prvič objavljena v prvem zvezku Krajnske čbelice in leto 1843, ko je bohoričico zamenjala gajica, za kar so bile zaslužne predvsem Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Drugi Prešernov rokopis pa je pesem Dohtar, ki lahko datira med 4. zvezkom Krajnske čbelice iz leta 1833 in letom 1846, ko so nastali cenzurni rokopisi Poezij. Dohtar je sicer napisan v gajici.
Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu je rokopis daroval Evgen Favetti. Tudi njegov oče je rokopis prejel v dar, ko je delal kot knjigarnar na Stritarjevi ulici pri Magistratu v Ljubljani. Družina se je po drugi svetovni vojni preselila v ZDA, z njimi pa tudi Prešernovi rokopisi.
5.7.2016
Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA
Severna Amerika je vse od odkritja dalje veljala za obljubljeno deželo - vanjo so se zgrinjale trume ljudi, ki so iskale boljše pogoje za življenje. Slovenci so se tja najbolj množično preseljevali v 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja, po letu 1945 pa je sledil nov val. Še v začetku 20. stoletja so tako v Sloveniji rojeni priseljenci predstavljali večino skupnosti, danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov slovenske izseljenske populacije.
Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA, ki bo na ogled do 26. novembra 2016, želi predstaviti zgodovino preseljevanj in naselitvena območja, stanje v določenih slovenskih središčih danes in pomembne osebe, ki jih v slovensko-ameriški zgodovini ni manjkalo. Rdeča nit razstave je tipična slovenska izseljenska zgodba dekleta z imenom Micka, ki je s štirinajstimi leti odšla v svet in v daljni deželi postala Mary. V Razstavni dvorani NUK se boste srečali z zgodbami nekaterih Slovenk, ki so dale svoj pečat izseljenski zgodbi.Vljudno vabljeni!
13.6.2016
Zaključna poročila ARRS
ARRS je leta 2007 začela, v letu 2008 pa sistematično pristopila k javni objavi zaključnih poročil sofinanciranih raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov in ciljnih raziskovalnih programov v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). V informacijskem sistemu SICRIS so v predstavitvi posameznih programov in projektov na voljo povezave na zaključna poročila, ki jih lahko pregledate na portalu dLib.si.
Ob prejemu zaključnih poročil projektov, ki so se iztekli v letu 2015, smo zabeležili 2.220 objavljenih poročil.
Statistiko si lahko gledate tudi na spletnem mestu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

25.5.2016
Slovenski izseljenski in zamejski tiski
Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matične domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in poskrbeli za pisano besedo. Kar ena petina pripadnikov slovenskega naroda živi izven meja Republike Slovenije, številna je tudi tiskana beseda, ki je nastajala in še nastaja izpod slovenskih izseljenskih in zamejskih peres. Del te »produkcije« je v digitalni obliki dostopen na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, kjer lahko listate med izjemno raznovrstnim časopisjem in mnogimi knjigami.
4.5.2016
Simpozij ob 75-letnici Brede Smolnikar
21. aprila 2016 je v čitalnici Rokopisne zbirke NUK potekal simpozij ob 75-letnici pisateljice Brede Smolnikar in njeni razstavi Ena s špago zvezana.

Prispevke si sedaj lahko ogledate tudi na posnetku.
26.4.2016
Praznik dela, 1. maj
Bliža se 1. maj, mednarodni praznik dela, zato vas vabimo, da na našem portalu raziščete odmeve na praznik dela skozi različna zgodovinska obdobja.
1. maj je vzniknil leta 1886 v Chicagu z množičnimi delavskimi demonstracijami. Delavci so se uprli težkim razmeram in nečloveškim urnikom (tudi po 16 ur, 7 dni na teden). Njihovo geslo treh osmic je pomenilo naslednje zahteve: 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur kulture oz. zabave. V kasnejših spopadih so stavke zaznamovale tudi smrtne žrtve, veliko je bilo ranjenih, voditelje delavskih gibanj pa so obsodili na dosmrtno ječo, celo na smrt.
Dve leti kasneje, leta 1888, so na kongresu federacije dela v Saint Louisu razglasili 1. maj za dan spomina na žrtve majskih stavk. Mednarodno pa je bil praznik dela priznan na zasedanju Druge Internacionale v Parizu leta 1889 ob 100-letnici francoske revolucije.
Pri nas je Narodna vlada SHS v Ljubljani izdala uredbo o uvedbi osemurnega delovnika 30. decembra leta 1918. Takrat je deloval še 48-urni delovnik, kar je pomenilo, da se je delalo tudi ob sobotah.


18.4.2016
Digitalizacija Savinjskih novic
V sredo, 20. aprila, ob 19. uri bo v Galeriji Mozirje predstavitev digitaliziranega arhiva Savinjskih novic. Gre za končno dejanje projekta, pri katerem so sodelovali Savinjske novice, Osrednja knjižnica Celje in Osrednja knjižnica Mozirje.
Aktivnosti digitalizacije omenjenih sodelujočih je obrodilo sadove, saj je arhiv Savinjskih novic, zgornjesavinjskega časopisa, od leta 1969 do danes objavljen na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si).
Predstavitvi tega velikega dosežka bo sledila predstavitev nove spletne strani Savinjskih novic, ki bo omogočala branje zgornjesavinjskega časopisa v elektronski obliki.

26.2.2016
Propagandna grafika 2. svetovne vojne - Janez Vidic-Janez
Likovna umetnost v času narodno osvobodilnega boja na Slovenskem je bila pod okriljem propagandnega odseka, kjer se je razvila v unikum svetovnega merila. Predvsem grafične podobe vse do danes veljajo za umetniške mojstrovine, takrat pa so bile predvsem močno orožje proti okupatorju. Propagandna grafika je sovražnika prikazovala razčlovečenega, premaganega, ga smešila in s tem krepila moralo naši vojski.
V digitalizacijo smo prejeli del dragocene zapuščine Janeza Vidica-Janeza, ki je mojstrsko upodabljal prikazni vojnega časa. Partizanom se je pridružil leta 1944 in v pokrajinski tehniki TRILOF v Davči ustvaril najvidnejše propagandne grafike NOB. Ogledate si lahko trosilne listke, letake in linoreze, ki denimo krasijo bibliofilsko partizansko izdajo Prešernove Zdravljice ob stoletnici njenega nastanka. Prvič do zdaj smo digitalizirali tudi raritetno grafiko, odtisnjeno na tekstil!

23.12.2015
Slovenski poročevalec v NOB
Digitalna knjižnica Slovenije vas z veseljem obvešča, da smo v sklopu počastitve 70. obletnice konca druge svetovne vojne v celoti digitalizirali in objavili medvojnega Slovenskega poročevalca. Poročevalec je prvič izšel leta 1938 in s svojim delovanjem ponovno nadaljeval leta 1941. Od takrat je bila redakcija časopisa vključena v propagandni odsek, Slovenski poročevalec pa je bil podnaslovljen kot Informacijski vestnik Osvobodilne fronte.
Dr. France Škerl-Bregar, eden od urednikov Poročevalca v medvojnem času, se je spominjal pomembnosti časopisa za OF: »Prevzeti uredništvo osrednjega glasila našega osvobodilnega gibanja, je pomenilo predvsem prevzeti težko odgovornost tako pred tistimi, ki so mi tako dolžnost naložili, še bolj pa pred našim narodnoosvobodilnim gibanjem, ki mu naj Slovenski poročevalec kaže pot, ga spodbuja, krepi, mobilizira in organizira v boju za narodno in socialno osvoboditev slovenskega naroda.«
Poročevalec je nosil osrednjo propagandno vlogo v narodnoosvobodilnem boju med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh. O tem priča dejstvo, da so okupatorji lahko celo ubili človeka, pri katerem so našli številko Poročevalca, kar se je zgodilo denimo mladi Vidi Pregarc. Vseeno pa je časopis povečeval naklado in se širil iz centra delovanja, osvobojenega ozemlja in Ljubljane, na vsa področja našega ozemlja, od Primorske, Štajerske ter Gorenjske. Slovenski poročevalec in Ljudska pravica sta se leta 1959 združila v časopis Delo.
8.12.2015
Koroški fužinar, Informativni fužinar in Metal dosegljivi na svetovnem spletu
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne smo digitalizirali vse letnike Koroškega in Informativnega fužinarja ter časopisa Metal. Že več let je bil ta projekt med prioritetami digitalizacije, saj je bilo povpraševanje po teh virih kar veliko. Skupaj to pomeni sto deset letnikov in okoli 22 000 strani časopisov, ki so izhajali v naši ravenski železarni.
Časopisi so ob pisanju o delovanju železarne na Ravnah prikazovali tudi preteklost koroških krajev in industrije, pa narodne običaje, kronike župnij, društev…
Vsi trije časopisi so bili in bodo nepogrešljiv vir številnim uporabnikom, posameznikom, delavcem, fužinarjem ter raziskovalcem in publicistom.

4.12.2015
Trubarjevo priznanje 2015
Spoštovani prijatelji Digitalne knjižnice Slovenije!

Veselo in ponosno smo se na včerajšnji slovesni večer okitili s Trubarjevim priznanjem, ki je podeljeno za pomembne prispevke oz. zasluge na področju varovanja in ohranjanja nacionalne pisne kulturne dediščine.
Priznanje nas bo motiviralo, da temeljnim dediščinskim in ustvarjalnim dosežkom še naprej gradimo most med tradicijo in tehnološkim napredkom, ki bo vse trdnejši in močnejši.

3.12.2015
10 let Digitalne knjižnice Slovenije

Včerajšnji posvet Kultura in znanost v digitalni dobi je razširil naše horizonte. Radostni in ponosni smo, da je deseti jubilej Digitalne knjižnice Slovenije počastilo toliko zanimivih in lucidnih (so)govorcev. Tako tuji kot domači gosti, ki se zanimajo za naša prizadevanja, so kompas usmerili proti novim zmagam. Kultura in znanost sta si podali roke in dokazali, da je prihodnost na strani sodelovanj. Iskrena zahvala vsem, ki ste bili z nami.

Praznovanja pa še ni konec! Na Prešernov rojstni dan slavimo tudi mi, saj bo Digitalna knjižnica Slovenije prejela Trubarjevo nagrado!

Danes, 3. 12. 2015, ob 18:30 uri vas vabimo v Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice, da praznujete z nami!


30.11.2015
10 let Digitalne knjižnice Slovenije
Posvet ob 10. obletnici Digitalne knjižnice Slovenije (www.dLib.si) z naslovom Kultura in znanost v digitalni dobi, bo potekal 2. decembra 2015 v Mestnem muzeju, Ljubljana.
Prva dva dela (od 9:00 do 13:15) bosta zajemala referate sledečih strokovnjakov: Zoran Krstulović, NUK: Digitalna knjižnica Slovenije po desetih letih, Samo Zorc, Direktorat za informacijsko družbo, MIZS: Digitalna knjižnica - od kod in kam?, Sofija Klarin Zadravec, NSK, Zagreb: Izazovi uspostave digitalne knjižnice, Miran Hladnik, FF UL: dLib in slovenska književnost, Vuk Ćosić, spletni umetnik: e-Farenheit 451, Maja Bogataj Jančič, IPI: Reforma avtorskega prava v EU?, Matija Ogrin, Znanstvenoraziskovalni center SAZU: O velikih in majhnih igralcih na digitalnem polju. Različne vloge, komplementarni učinki, Tamara Butigan Vučaj, NBS, Beograd: National library of serbia: back to the (digital) future, Maja Žumer, FF UL: Digitalna knjižnica: z uporabniki za uporabnike in Luka Frelih, Ljudmila: Slovenska kultura na spletu: Dostopnost onkraj komercialnih algoritmov?
Posvet pa bo zaokrožila okrogla miza (od 11:30 do 15:00), ki jo bo moderirala novinarka, soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, Nataša Briški s sogovorniki, direktorjem ARRS, Józsefom Györkösem, predstojnikom Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL, Mihaelom Kovačem, profesorico slovenščine, Marjetko Krapež, novinarjem Dela, Lenartom Kučičem in pomočnikom ravnateljice za vodenje strokovnega dela NUK, Zoranom Krstulovićem.
Zaradi izrednega zanimanja so vsa mesta že zasedena.

16.11.2015
Napovedujemo
Posvet ob 10. obletnici Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si) z naslovom Kultura in znanost v digitalni dobi bo potekal 2. decembra 2015 v Mestnem muzeju, Ljubljana. Ideja Digitalne knjižnice Slovenije je dostopnost in ohranjanje kulturne dediščine tudi za prihodnje rodove. Digitalne kopije daljšajo življenje originalnemu gradivu in s tem tudi slovenski kulturi nasploh. Vse več je tudi izvorno digitalnega gradiva, ki spreminja dinamiko založniškega trga in zahteva večje, močnejše ter hitrejše spletne platforme. Po desetih letih delovanja spletnega portala Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si) je čas, da retrospektivno razmislimo o dosežkih in se zazremo v prihodnost. Tuji in domači strokovnjaki z različnih polj delovanja bodo kritiško presejali današnje in prihajajoče trende tehnološkega razvoja v kulturi. Razmislek nam bo vodilo k nadgradnji vaše uporabniške izkušnje v prihodnosti.
6.11.2015
Tone Mlakar - Spomini na profesorja Plečnika
Ob zaključku razstave Odloči se pravilno! v Narodni in univerzitetni knjižnici objavljamo prvi del intervjuja z arhitektom Tonetom Mlakarjem, ki je v času druge svetovne vojne sodeloval v propagandnem odseku partizanske ilegalne tehnike, katere originalno gradivo ste lahko videli na naši razstavi. Pričujoči video v fokus postavlja Mlakarjeve spomine na svojega profesorja Jožeta Plečnika, pri katerem je leta 1954 tudi diplomiral.
Vabljeni k ogledu!