12.05.2021
𝑆𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑖𝑚𝑎𝑗𝑜 𝑡𝑜 𝑐̌𝑢𝑑𝑛𝑜 𝑙𝑎𝑠𝑡𝑛𝑜𝑠𝑡, 𝑑𝑎 𝑠𝑒 𝑣𝑐̌𝑎𝑠𝑖ℎ 𝑢𝑟𝑒𝑠𝑛𝑖𝑐̌𝑖𝑗𝑜
Ob trideseti obletnici plebiscita za neodvisno Slovenijo smo v NUK pripravili spletno razstavo, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša knjižnica, pred nas razgrne pregled osamosvojitvene misli in pomembnejših dogodkov, ki so pripeljali do plebiscita ter samostojne in neodvisne Slovenije.
Med takšnimi dogodki najdemo tudi ustanovitve strank (imenovale so se zveze) v Sloveniji konec osemdesetih let, prvič po koncu druge svetovne vojne. In prvi sta bili, pred natanko 33 leti ustanovljeni, Slovenska kmečka zveza (SKZ) in Zveza slovenske kmečke mladine.
22.01.2021
Fotografski arhiv časnika Jutro
Po konserviranju-restavriranju in digitalizaciji arhiva fotografskih negativov dnevnika Jutro se je v preteklem letu začela postopna identifikacija 2203 srebroželatinskih negativov na steklenih ploščah in 35 nitroceluloznih negativov, ki jih hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Negativom smo z digitalizacijo omogočili miren počitek v arhivskih ovojih in zaščitnih škatlah, hranjenih v ustreznih klimatskih razmerah depoja, omejili rokovanje z njimi ter omogočili neomejeno raziskovanje in identifikacijo ter postopno objavo negativov z ustreznimi podatki na Digitalni knjižnici Slovenije. Zainteresirana javnost tako lahko dostopa do vpogleda skozi fotografsko lečo zabeleženih odmevnih in velikih zgodb tistega časa, poročanja s športnih dogodkov, beleženja drobnih utrinkov in portretov neznanih prebivalcev naše dežele kot tudi ostalih dokumentarnih podob, ki dopolnjujejo in bogatijo zapisane besede v časniku Jutro.

Vabimo vas, da raziščete prvi skop objavljenih negativov, ki so nastali v letih 1926, 1928, 1929, 1930 in 1931 ali prelistate časnik Jutro, v katerem so bili objavljeni.
10.12.2020
Posebno obvestilo
Epidemija in z njo povezani ukrepi ovirajo tudi naše delo. Založnike in vse, ki nestrpno pričakujete novo gradivo v naših zbirkah, obveščamo, da je dodajanje gradiva na portal upočasnjeno.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
07.10.2020
Pilok - prva knjiga v pleško-osilniških govorih
Leta 2015 so bili v register nesnovne dediščine tako Slovenije kot Hrvaške vpisani govori ob zgornji Kolpi in Čabranki (pleško-osilniški govori). V Sloveniji je bil to prvi vpis katerega od govorov v register.
Knjiga Pilok pa je prva knjiga, ki je natisnjena v pleško-osilniških govorih. Zgodbe o Piloku, ki jih je zapisal Bojan Pajnič, se dogajajo skozi celotno koledarsko leto in z dialogi med prebivalci izmišljenega zaselka Zgornji Blječki - iz ene ali druge strani kolpske in čabranske doline - predstavljajo zanimiv in dragocen pregled starih šeg in navad ter dela in razmišljanja naših prednikov. Priložen je tudi zemljevid za boljšo predstavo, kje so govori v uporabi.
24.08.2020
Zbirka publikacij kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba
Pred kratkim je bila na portalu dLib.si objavljena nova zbirka, ki zajema 18 monografskih publikacij in številke glasila Novi odmev. Vse publikacije je izdalo kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, ki je najstarejše društvo Slovencev v Evropi z neprekinjenim delovanjem. Zbirko najdete tukaj.
23.04.2020
Odprt dostop do časnikov v času omejevalnih ukrepov

V času karantene vam nudimo odprt dostop do nekaterih časnikov, ki so sicer dostopni le na namenskih računalnikih v prostorih NUK. Dostopni so starejši letniki časnika Delo in nekatere druge Delove edicije, Gorenjski glas s predhodnikoma Glas in Glas Gorenjske, ter nekaj letnikov revije Demokracija.
Na voljo so:

Delo (1959 – 1999)
Demokracija (2004 - 2008)
Glas (1960 - 1984)
Glas Gorenjske (1953 - 1960)
Gorenjski glas (1985 - 2009)
Ljudska pravica (1934 – 1959)
Petkov teden (1986 – 1990)
Slovenski poročevalec (1938 – 1959)
Sobotna priloga (1967 – 1999)
Tedenska tribuna (1953 – 1973)
Tovariš (1945 – 1973)
Vikend magazin (1990 – 1994)

Sprostitev dostopa do gradiva so nam omogočila založniška podjetja Delo, Gorenjski glas in Nova obzorja. Vsem se iskreno zahvaljujemo za solidarnost z našimi uporabniki v času omejevalnih ukrepov!

Vabljeni k branju!
10.04.2020
POZOR - VZDRŽEVALNA DELA!
Na portalu trenutno potekajo vzdrževalna dela, zato bo v naslednjih dneh prihajalo do občasnih motenj delovanja portala.

S trenutnimi deli želimo uvesti nekatere nove funkcionalnosti in izboljšati ter pospešiti postopke iskanja. V času izvajanja del vam priporočamo, da za dostop do gradiva uporabite koledar ali sezname na strani serijskih publikacij ter rubriko zbirke na uvodni strani portala.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
12.03.2020
Gregorjevo: Ko se ptički ženijo

Danes, 12. marca, goduje sveti Gregor, prinašalec luči in zavetnik šolarjev. To je tudi dan, na katerega naj bi se po ljudskem izročilu ženili ptički in s tem slovenski dan zaljubljencev.

V preteklosti so ljudje na drevje in grmovje obesili piškote ter druge dobrote, ki so jih nato poiskali otroci, češ da so to ostanki ptičje »ohceti«. Po ljudskih pripovedih pa naj bi se na ta dan mlada dekleta ozirala v nebo. Dekletu naj bi prvi ptič, ki ga je zagledala, oznanil kakšen bo njen bodoči mož.

Več si lahko preberete na sledeči povezavi: Saint Gregory's day.


03.12.2019
Univerza v Ljubljani praznuje! Čestitamo!
Častitljivih 100 let mineva od prvega predavanja slavista dr. Franceta Ramovša o historični gramatiki slovenskega jezika. Narodna in univerzitena knjižnica slavljenki čestita ob jubileju, vas pa vabi k ogledu več kot kot 1200 digitaliziranih doktoratov na portalu Digitalne knjižnice Slovenije - dlib.si, ki so jih spisali doktorandi UL – začenši s prvim doktoratom Ane Mayer Kansky, 15. julija 1920, za disertacijo »O učinkovanju formalina na škrob«.
24.10.2019
KNJIŽNICA BARONA ŽIGE ZOISA: SREDIŠČE RAZSVETLJENSKE KULTURE NA SLOVENSKEM

Med knjižnimi zbirkami druge polovice 18. in začetka 19. stoletja je po aktualnosti vsebine ter neposredni vpetosti v razvoj znanosti in kulture na Slovenskem, pa tudi širše, izrazito izstopala knjižnica barona Žige Zoisa (1747–1819), zemljiškega gospoda, industrialca, trgovca, naravoslovca, jezikoslovca ter razsvetljenskega mecena in mentorja, ki jo danes hrani NUK.

Zoisovo poglobljeno in sistematično spremljanje sodobnih duhovnih tokov, udejstvovanje v razvoju naravoslovnih, tehniških, uporabnih, humanističnih in drugih ved tako na Kranjskem in v habsburški monarhiji kakor v celotni Evropi ter njegove razsvetljenske agende so pripomogli k temu, da je njegova ljubljanska palača postala središče učenosti in zbirališče deželne, pa tudi evropske znanstvene in kulturne srenje. Skupaj z literarnim salonom je bila tamkajšnja knjižnica, ki jo je Zois velikodušno odpiral tudi tedanjemu izobraženstvu, pravzaprav stičišče znanstvenega in kulturnega dogajanja na Kranjskem, baronova ključna vloga v kulturnem prerodu na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje pa je še dandanes splošno znana in zaznavna.

Vljudno vabljeni!


26.02.2019
KOLEDAR ZA PREGLEDOVANJE ČASNIKOV
Portalu dLib.si smo v rubriki periodičnih publikacij dodali novo funkcionalnost - koledar, ki prikazuje vse dnevno časopisje po dnevu izida. V koledarju so pri vsakem datumu prikazane povezave do časnikov na portalu, ki so izšli na določen dan.

Možen je prikaz posameznega meseca ali tedna, puščice pa omogočajo navigacijo naprej ali nazaj po letu, mesecu ali tednu. Publikacije v modri barvi so prosto dostopne prek spleta, tiste v rdeči pa prek računalnikov v prostorih NUK.

V želji, da bi s koledarjem olajšali brskanje in dostop do časnikov na portalu, vas vabimo k uporabi in raziskovanju bogate zbirke našega časopsija.
06.11.2018
Cankarjevo vesolje
Vabimo vas k uporabi novega digitalnega učnega vira, ki ponuja celovit vpogled v življenje in delo Ivana Cankarja. Cankarjevo vesolje je namenjeno podpori učnemu procesu v osnovni šoli, uporabno pa je tudi za vsakega, ki ga poleg Cankarjeve literarne zapuščine zanima tudi njegova osebnost in okoliščine njegovega življenja.

Učni vir na enem mestu v časovnem in prostorskem kontekstu združuje Cankarjeva dela, kot tudi fotografije, članke, knjige in drugo gradivo, ki priča o njegovem življenjskem slogu, političnem delovanju, ljubezni in duhu časa, v katerem je deloval. Več si lahko ogledate v predstavitvenem video posnetku.

Projekt je nastal v sodelovanju Narodne in univerzitetne knjižnice, Osnovne šole Kašelj, Gimnazije Vič in Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
04.10.2018
Misal iz Slavine
Prekrasen Misal iz Slavine je dostopen tudi v digitalni obliki.
Rokopis je pisalo več rok, v različnih pisavah. Vsebuje osem prekrasnih inicial, od katerih je ena nitasta, ostale so slikarske, narejene v južnonemškem slogu in so verjetno delo Stuchsovega mojstra.
Med vsebino so maše za praznike od božiča do Telovega, posvetitev cerkve, Gloria, Marijine maše, Credo, hvalospevi (Praefatio), Koledar, Mašni kanon, zapisi o svetniških praznikih in godovih ter zapisnik o nakupu misala.
10.07.2018
In vendar so jih brali - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku
Posamezniki in skupnosti, ki so z zapisano besedo posredovali svoja spoznanja in ugotovitve, nazore, ideje in vizije drugim, so se v vseh obdobjih srečevali s silami, ki so želele nadzirati, usmerjati in omejevati pretok znanja in idej s pomočjo različnih pritiskov, zahtev po preoblikovanju besedil, zaplemb in sežiganja knjig, v najskrajnejših primerih pa tudi z obsodbami, izgoni in usmrtitvami avtorjev. Kljub obstoju različnih strogih cenzurnih politik in seznamov prepovedane literature so bralci vedno našli poti do spornih knjig.

Med 21. 7. in 15. 9. 2018 je v NUK na ogled razstava In vendar so jih brali, ki je nastala v sodelovanju ZRC SAZU in NUK ter predstavlja ozadje, strukturo, pomen in zgodovino papeškega indeksa ter drugih cenzurnih seznamov. Na ogled so izbrana dela iz zbirke NUK, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali cesarske cenzurne sezname.

Večina razstavljenih knjig je dostopna tudi na portalu dLib.si v posebni digitalni zbirki.
19.06.2018
Po sledeh misijonarjev
Že v 19. stoletju so številni Slovenci delovali v afriških misijonih, med njimi tudi Ignacij Knoblehar, ki je že leta 1848 ustanovil prvo misijonsko postajo v Kartumu (Sudan). Po Knobleharjevi smrti leta 1858 je Italijan Daniele Comboni na temelju njegovega dela ustanavljal nove misijone in v Evropi budil zanimanje za evangelizacijo Afrike ter borbo proti suženjstvu. Po njegovi smrti so bili Combonijevi misijonarji uradno priznani kot red Presvetega Jezusovega srca, Nemška veja reda pa je začela leta 1898 izdajati mesečnik »Stern der Neger«, ki je vseboval zapise o delu misijonarjev in v katerem so prispevke objavljali številni slovenski člani reda.

»Stern der Neger«, ki ostaja glasnik delovanja Slovencev v afriških misijonih in daje vpogled v vpetost slovenskih dežel v širši srednjeevropski kulturni prostor ter v delovanje Slovencev v oddaljenih deželah, je na pobudo in ob podpori dr. Aleša Musarja zdaj v celoti dostopen tudi na portalu dLib.si.
13.06.2018
Ljubljanski dnevnik
Pred skoraj sedmimi desetletji je v Ljubljani začel izhajati Ljubljanski dnevnik. Bil je namenjen bralstvu širše Ljubljanske kotline. V zgodnjih petdesetih je predstavljal naslednika Slovenskega naroda (1873-1945), predvojnega dnevnika slovenskih liberalcev. Bil je tudi bolj "komercialen" od sodobnikov: objavljal je več različnih vsebin, več in večje fotografije, občasno celo kak strip, izstopal je z dobrim pokrivanjem športa.
Danes objavljamo digitaliziran prvi letnik. Digitalizacija se nadaljuje, nove objave sledijo.
11.06.2018
Antifonarij iz Bistre
Pod signaturo Ms 1 NUK hrani prekrasno iluminiran antifonarij iz Kartuzijanskega samostana v Bistri. Vabljeni k ogledu digitalizirane različice!
08.05.2018
Zbogom, mojster Muster!

Poslovil se je velikan slovenskega stripa, Miki Muster.

Na svoji ustvarjalni poti se je dotaknil številnih otroštev, njegovo delo pa je zaznamovalo vizualno podobo neke dobe.

Tedensko tribuno, v kateri je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel izhajati strip o Zvitorepcu, najdete tudi v NUK.
30.03.2018
VELIKONOČNA
Velika noč, prelepi praznik
nam z rožami je zasijal,
in v veličastni je lepoti
Gospod in kralj iz groba vstal.
Že klije, cvete plan in gora,
še ptica božji dan slavi,
in sonce na prestolu zlatem
nad nami jasno se blešči.
Zato želim vam, da veselo
bi praznovali vse te dni,
in piruh in kolač in pleče
naj se na mizi vam smeji.
13.03.2018
Rezultati raziskovanj Statističnega urada RS
Ali ste vedeli, da sta najpogostejši imeni v Sloveniji še vedno Marija in Franc? Ali pa, da je najbolj pogosto krajevno ime Gradišče? Kaj pa to, da je v Sloveniji največ krav poimenovanih Pika?
Če bi želeli izvedeti še več statističnih podatkov o Sloveniji ter njenih prebivalcih, si oglejte publikacijo Statističnega urada RS, Rezultati raziskovanj.
08.03.2018
Ob osmem marcu
Danes, ko nam je vsem pravica do javne besede povsem vsakdanja, se spominjamo prvega slovenskega ženskega časopsa, v katerem so avtorice pozivale ženske k borbi do pravice do javne besede, izobrazbe in zaposlitve. Pred 120 leti je začela v Trstu izhajati Slovenka. Vabljeni k branju!
07.03.2018
Kulturna in naravna dediščina krajev ob Kolpi in Čabranki
Prelepi in skrivnostni kraji ob Kolpi in Čabranki so že stoletja domovanje slovenskega življa. Bogato kulturna in naravna dediščina teh krajev je našla prostor tudi v knjigah Marka Smoleta, ki velik del svojega časa nameni njenemu ohranjanju na obeh straneh državne meje. Skrbi za domačijo imenovano Palčava šiša, ki je kulturni spomenik, zasebno domovanje in obenem javno dostopna muzejska zbirka v obmejni vasi Plešce na Hrvaškem. Je pobudnik uvrstitve lokalnih govorov v registra nesnovne dediščine v obeh državah in vključevanja kulturne dediščine v razvojne projekte, povezovanja kulturne z naravno dediščino ter čezmejnega kulturno-raziskovalnega in turističnega povezovanja.

28.02.2018
Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah
Častitljivo, stoto obletnico (1917-2017) izida prve slovenske slikanice pisatelja Frana Levstika in ilustratorja Hinka Smrekarja, smo obeležli tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. V hramu znanja in domu knjig smo se z veliko razstavo o slovenskih slikanicah poklonili vsem, ki si prizadevajo, da slikanice pridejo v naša življenja in tam tudi domujejo.
Z današnjim dnem se razstava končuje. Skromen oris velikega slovenskega slikaniškega opusa, ki je svoj prihod naznanil z narodnim junakom Martinom Krpanom, vam ponujamo v virtualni zbirki.
16.11.2017
Vrnitev vznemirljive enciklopedije
V NUK se je vrnila dragocena zgodnje novoveška naravoslovna enciklopedija. Iz Ljubljane je bila skupaj s celotno knjižnico grofov Auerspergov odpeljana po potresu leta 1895, letos pa smo jo ponovno odkupili s pomočjo sponzorjev, donatorjev in pokroviteljev. Knjiga zaokrožuje zbirko Aldrovandijevih del iz zbirke Wolfa Engelberta Auersperga (1610–1673), ki so po različnih spletih okoliščin vendarle ostale na slovenskih tleh oziroma v NUK. Auerspergovim enciklopedijam rib, parkljastih štirinožcev, živorodnih štirinožcev s prsti, kač in zmajev ter preostalih brezkrvnih živali, ki so v predhodnico NUK, licejsko knjižnico domnevno prišle kot dar rodbine, se tako pridružuje »Zgodovina nenaravnih bitij, s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali«. Vseh šest knjig vsebuje tudi lastniški vpis kranjskega deželnega glavarja Wolfa Engelberta grofa Auersperga.
28.09.2017
Pesmarica slovenskih pesmi
V NUK smo prejeli dragoceno darilo. Gre za droben zvezčič, kamor je med drugo svetovno vojno v delovnem taborišču Schwäbisch Gmünd v Nemčiji komaj šestnajstletna Justina Marolt (kasneje poročena Kolman) zapisovala slovenske pesmi. Cela družina je bila zelo glasbeno nadarjena, prepevalo se je vsak dan, dokler so bili doma, v taborišču pa je bilo javno slovensko prepevanje prepovedano. Gre tudi za zapise do zdaj še nepoznanih pesmi, zato ima knjižica res veliko vrednost.
02.08.2017
Otrok s sončnico
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval najo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Srečko Kosovel
Fotografija: Fran Krašovec
07.07.2017
Pasijonski doneski
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo, v kraju njegovega nastanka pa že dvanajst let izhaja publikacija Pasijonski doneski. Prinaša stara in nova spoznanja o bogatem slovenskem pasijonskem izročilu, z vpisom Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pa vedno bolj posega tudi v mednarodni prostor.
29.06.2017
Knjige na roké nekdaj so pisali, dokler niso v Mainzu tiski nastali
"Luč dneva tukaj marsikaj ugleda,
kar zmore žep vsakega soseda.
Knjige na roké nekdaj so pisali,
dokler niso v Mainzu tiski nastali."
(Ständebuch / Knjiga poklicev, 1568)


20.06.2017
Črna umetnost v barvah
Vabimo vas na razstavo skritih zakladov Črna umetnost v barvah.

Tehnična novost, cenejše in hitreje dostopno znanje, nova tržna uspešnica in korenita družbena sprememba. Vse to lahko pripišemo prihodu tiskane knjige, prihodu prvotiskov. Mojstrovin, ki so posebne tudi zaradi knjižnih slikarjev, ki so vanje vnašali izvirne stvaritve in okrasje ali barvali natisnjene ilustracije.

V to pomembno obdobje zgodovine vas bomo popeljali z razstavo naslikanih in natisnjenih podob v naših prvotiskih: v knjižno slikarsko umetnost druge polovice 15. stoletja. Za pokušino si lahko ogledate kako so potekale zadnje priprave.

25.04.2017
Prvi maj
Prvi maj
Priromal je v déžel zaželeni dan,
Naznánila nam ga je zora ognjena,
Pozdravila vsa ga narava vzbujena,
In solnce se vspelo čez hrib in ravan;
Vse stvarstvo pod nebom vzdramljeno iz spanja...

Odlomek iz:

Vse pravice pridržane © 2024 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana