Htev. S. Ljubljana, 16. febravarja 1887. Tečaj T. Sltiv^aski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Izhaja vsaki mesce enkrat in se. poiilja udom brezplačno; uvodom za 1 gld. HO kr. na leto. Inserati in priloge raeunija se po najnižji eeni. — Lelnina za ude znaia samo 1 gld. OIini-k : Vselitev čebel v novo panje. — Bolezni dreves. — Smukanje dreves. — Naši dopisi. Vprašanja in odgovori. — liaznoterosti. — Oznanila. — Poprava. Vselitev čebel v nove panje. Ako si kdo narodi morebiti nektere Dzierdzonove panje, pride znabiti najpred v zadrego, kako naj vse stori, kje začne in kje konča, preden zamore z njim prav čebelariti. Po končanem popisu Dzierdzonovega panja bila bi tukaj ravno prilika pogovoriti se, kako čebele vseliti v nove panje (spioh v stanovanja, v ktorih še do sedaj ni bilo čebel). Ü času tega preseljevanja ali obljudovanja panjev govoriti, bilo bi skoraj nepotrebno, ako ne bi že večkrat čebelarji v svoji naglosti in hrepenenji po novih panjih celo v neugodnem času čebel iz starih panjev v nove preseljevali. S tem si niso le sebi škodovali, temveč tudi slabe sodbe sklepali proti novim panjem, ker so tem pripisovali slabi vspeh. kteri bil je le nasledek preseljevanja v neugodnem času. Novi panji obljudovati morajo se takrat, kadar se čebele po naravnem potu vanje vselijo, t. j. o času rojenja. Ker pa zamoremo v Dzierdzouovih panjih že večje ali manjše delo pripraviti, da se zalega lahko hitro nastavlja, nam toraj ni potrebno čakati rojenja, kakor pri obljudovanji drugih praznih stanovanj. ampak smemo čebele že aprila preseliti. Vselej mora pa biti vreme že tako, da čebele že vosek prideljujojo, satovje dodelajo in pritrdijo, špranje zamašijo in si tako pripraven sedež in gorko vališče uredijo. Kdor ima večjo ali manjšo zalogo satovja, ila zamore čebelam sestaviti skoraj popolno delo, smo brez škode prav zgodaj spomladi preseliti čebele v novi panj, predno je še veliko zalege v starem panju. Ker traja takova operacija delj časa, v hladnem vremenu veliko čebel strpne, v toplem pa roparija nastane, za to izvršimo lahko preseljevanje v sobi (slanici). Tukaj izrežomo sat za satom in pometeino čebele iz vsakega izvzetega sata v novi panj, satovje pa dovajmo v pokrito posodo, da ga čebele spet ne obsedejo. Na eno okno deneino sat (druge okna zakrijmo), ila se po sobi letajoče čebele tam zbirajo, ktere se spet v novi panj pometajo. Kadar je izrezano vse satovje iz starega panja, pometejo se še ostalo čebele v novi panj, kteri se postavi sedaj z žrelom k oknu, da še ostale čebele v panj pridejo. Po tleh Meče, otrpnele čebele pometejo se na kos papirja in dcnojo se v panj, kjer vsled gorkote kinalo krepke postanejo. Se ve, da mora biti soba poprej čisto po-metena. Pri tej priliki lahko opazujemo matico, ali je še krepka, zdrava iu nepoškodovana. Kakor smo že omenili, moramo za tako zgodnje preseljevanje novi panj s potrebnim satovjem oskrbeti. Kolikor pred ali po pravem času rojenja se la vselitev zgodi, toliko popolniše ilelo moramo ljudstvu sestaviti. O času rojenja to ravno ni neobhodno potrebno, ker sedaj zamorejo že čebele satovje delati, vendar dobro je tudi takrat, če jim damo par satov, da matica že hitro začne zalego nastavljali iu da čebelam ni potrebno vsake kapljice prinešenega medu povžili v izdelovanje satovja. Satnike z večjimi ali manjšimi kosi satovja denemo v novi panj ua oni prostor, kjer smo namenjeni čebelam vališče odločiti, to je pri dvojčičih na sredi ravno nad žrelom. Od začetka da se čebelam le toliko satnikov, da jih v ne prehladnih pomladnih dnevih lahko obsedejo, to je 4 do 8, ostali prostor so pa loči oil obeh strani s premakljivimi durmi. Na satnike pritrdimo večje ali manjšo kose satovja po celej dolgosti satnika. Čebele navadno ne delajo vseh satov naenkrat enako dolgih. Njih delo, dokler še ni zgotovljeno, ima večji del podobo grozda; kakor tudi roj, naj si bode na drevesu ali že v panju, združen je zmiraj v grozdu podobni kepi. Kadar roj nadaljuje svoje delo, so vselej zadnji sati najdaljši, prednji zmiraj krajši, kolikor bliže so proti kraju. V tem moremo tedaj čebelo posnemati, da jim denemo zadej najdaljše, proti kraju pa zmiraj krajše sate. Satovje mora biti ravno iu po sredini, t. j. po spodnjem robu satnika izdelano, da zamoremo dva spoljubna sata enega k drugemu djati, ne da bi bila na enem kraju preblizo skupaj, na drugem pa predaleč vsak sebe. Čebele storijo to redko kcclaj same ob sebi. Začele bi morebiti na eni strani satnika ali bi celo od enega satnika na drugega satovje delale, ter izjemanje satovja celo nemogočo storile. Moramo jih tedaj napeljevati k pravilnem delu s tem, da kosco satovja pritrdimo na satnike. Ako imamo le majhne kosce, pritrdimo po dva, tudi po tri enega tik drugega, da sežejo po celem satniku. To pritrjevanje zgodi se navadno z voskom, kteremu primeša se nekoliko smole, da se satovje trdneje prime. Hole koso satovja, kterih obstanek je še čist vosek, pritrdimo prav lahko. Najpred ogrejemo satnik na železni plošči, potem pritisnemo sat k satniku in pustimo tako, da se ohladi. Drugače je s starim, črnim satovjem, v kterem se je že mnogo čebel zleglo. Te moramo najpred v raztopljen vosek pomočiti, potem še le na ogret satnik pritisniti. Večji sati postavijo se na satnik (na mizi) in se obtožijo s palico, ktera jih tako v mirnem stanu obdrži, dokler se vosek ne utrdi. Kakor je znano, ne stoje celice v satovju ravno navpično, ampak so nekoliko navzgor nagnjene, kadar sat visi v svoji prvotni legi. To zarad tega, da čebelam nezadelan med ne izteče. Ako pritrjujemo tedaj večjo kose ali cele sate, treba je paziti, da jih pritrdimo na satnik z onim delom, kteri bil je v panju navzgor. Pri ozkih koscih ni potreba se na to ozirati. Krive (neravne) sate zravnamo, če jih segrejemo, potem na mizo položimo in s kakimi bukvami obtožimo. Dobro pritrjeni sati ne odtrgajo se lahko, če niso morebiti že trohljivi. Težje pritrjujejo se- sati napolnjeni z medom. Takove morali bi dati čebelam v panj, da bi med posrkale tam, kjer imel bi priti sat v dotiko s satnikom. / Nil vsak satnik pritrdimo kos sata le 011 k rat. I'ri izrezovanju satovja namreč pustimo na satnikih ozke kosce, da čebele vedo sp<>t svoje delo pravilno nadaljevati. Satovje z medom napolnjeno se navadno no odrezuje od satnikov, ampak s pomočjo izmotalnice (Hruškovega stroja j medu oprosti. Ako se potem ne da čebelam nazaj, dene se toliko v panj, da čelade med poližejo, potem se še le shrani. Vsled iznajdbe tega stroja se doneski čebeloreje zdatno pomnožujejo, posebno o dolgi in dobri paši; ker čebele sat veliko prej napolnijo, kakor znova sezidajo. Umetno narejauje satovja, kar se je v novejših časih že nekoliko posrečilo, ue bodo posebnega pomena doživelo. Porabi se k temu veliko voska, toraj ostane tako umetno satovje zmiraj precej drago iu se težko na satnike pritrdi, Čebelar uaj vosek prideljujc. ue pa z njim kupčuje. Ni se 11111 treba bati, da bi mu satovja manjkalo, če vse nepoškodovane in lepše kosce, ki jih dobi v jeseni pri druženju in spomladi pri podrezovanju, shrani in moljev obvaruje. Tudi po letu smemo brez škode izrojenim starcem preobilno satovjo odvzeti, kadar vsa zalega izleti, kar je čez tri tedne po rojenju. Satovje se mora na suhem, hladnem, vetrovnem kraju hraniti, da ga molji ne Uničijo. Ne sme se devati 11a kup, temveč mora se obesiti ali po koncu staviti. Shramba (za to posebna omara ali tudi pauj) naj se dobro zapre. Prostemu zraku naredi so vhod skozi liiušje mreže. Ako je že moljeva zalega v satovju, pokonča se z gorkoto kakih 411 stopinj. K temu se izpostavi satovje solnčnim žarkom tako, da sijejo naravnost v celice. Vsled nepremakljivega zraka v celicah doseže temperatura hitro visoko stopinjo, da se moljeva zalega pokonča. Treba pa je paziti, da se satovje ne raztopi. Drugi pripomoček proti moljevi zalegi je, da shrambo satovja napolnimo z žepljcuim soparjem, da se zalega pokonča. Dobro je tudi večkrat v shrambi žeplja užgati, potem pa jo dobro zapreti, da sopar tako hitro ne izhlapi; tudi ako še molja ni v satovju. Satovje napolniti s suhim peskom, so tudi svetuje kot dober in celo priprost pripomoček proti molju. Ud molja nekoliko poškodovano satovje zamore se še tudi porabiti. Dati se mora močnejim panjem, da ga očedijo. popravijo in za prihodnost ohranijo. V blailnejih letnih časih je pa bolje nepotrebno prazno satovje odstraniti iz panjev, ker drugače postane plesnjevo in za daljno rabo nesposobno. imn Jurania. -X--- Bolezni dreves, Ako drevo ne raste in ne rodi, kakor bi moralo, ako se začne tedaj nekako kujati, je to znamenje, da je postalo bolno. Hočemo pa drevo bolezni ozdraviti, moramo popred preiskovati in spoznati, kaj je bolezni krivo. Navadno nastane bolezen vsled slabega odgojevanja ali oskrbovanja dreves ali pa ludi vsled škodljivih vremenskih prikazni, Bolezni se prikažejo pri drevesu na raznih njegovih delih, sedaj 11a koreninah, sedaj na koži, zopet na steblu ali lesu. 11a mladikah, na perji, ali pa ua sadu. 1. Bolezni na koreninah. Velikokrat obolijo korenine; one usahnejo celo, ako neniajo iz zemlje dovolj hrane, ali pa, ako jih obdaja kremenasta gruda. Ako se zemlja zboljša in vrh drevesa pomladi, 2* bodo hitro pognalo tudi novo korenine in drevo začno novo življenje. Tudi vslod preveliko močvirnosti zbolijo korenino. V tem slučaji se mora preobilna mokrota odpeljati. Okoli drevesa naj se zemlja večkrat zrahlja in pomeša z apnenim sipom: vsled tega postane zemlja veliko toplejša. Najvoči vzrok bolezni na koreninah jo pa ta. da se drevesa gnojijo z nesognjitim gnojem, merhovino i. t. d. Sad počne vsled tacega gnojenja gnjiti; vrh tega pospeši to gnojenje rakovo bolezen. 2. Kožno bolezni. a) Razpok kože. Ako ima drevo preveč soka. posebno ua pomlad in v jeseni, kodar drevo lehko tudi poželie, se večkrat zgodi, da začne koža na drevesu pokati. Ako je drevo mlado iu zdravo, zaceli so razpok kože sam od sebe hitro. Vendar jo dobro, da so vsa stara koža gladko odreže: rana pa naj se s oepilnim voskom zamaže in s eunjico povije, da ne mora zrak in mokrota do nje. Ravno to se naredi tudi pri bolj starih drevesih. h) Pereči ogenj (o ž i g). Ta bolezen so pokaže na koži; napravijo so namreč černe prašnate glivice, ki kožo suše iu posnše, a no lo kožo, nogo tudi les pod njo. Drevje, ki jo polno soka. je bilo ranjeno ali udarjeno; ti nasledki znajo' tudi nastali, če se veja odlomi. Posebno ranjenje drevesa za časa njegove največe muževnosti pospeši zelö te nasledke. Jablani so posebno podvorženi tej bolezni. Takemu drevesu naj se vsa bolna koža gladko odreže, rana pa z žganim apnom izpere in s kotramom zamaže. Dobro je tudi, ako se okoli bolno kože. inoseca maja koža oguli, kar se imenuje, žilo puščati. c) Oskrumba. Pri hruškah, ki rastejo v suhi in meri vi zemlji, so večkrat zapazi, da se koža in pod njo tudi les suši. Ako se ne pomaga koj od začetka, zaostane drevo v rasti in se sčasoma posuši. Rolezen je navadno lo v mrtvi zemlji doma; drevo 110 dobiva dovolj hrane; ni čudo, da so drevesa loti prava sušica. Najboljši pripomoček za to jo. da se bolna koža precej gladko odreže in rana s kotramom zamaže. Tudi naj se proti solnčni strani drevo s trsjem povije in z ilovico pomaže. da ne more solnce toliko do kožo, kar bi jo preveč sušilo. Ako se bolezen tudi na mladikah pokaže, naj se nekoliko okrajšajo. Zemlja se moro z gnojem okrepčati, najbolje s žo segujitini mešaneem, ali pa z večkratnim polivanjem s segnjito gnojnico, ki naj so z vodo pomeša. Največ so podvržene tej bolezni hruške, in to posebno, ako jim je podnebje zelö neugodno. Taka drevesa naj so preeepijo s cepiči onih dreves, katerim je podnebje bolj ugodno. d) Troli 11 oba. Pri tej bolezni začne koža, ali boljo rečeno litije tu pa tam trokneti. To se zgodi posebno vsled tega. ker se stara koža predolgo ni od dreves očistila. posebno pri drevesih. ki rastejo 11a mokrotnih krajih n. pr. blizo gozda. ( e tako l:ožo gladko odrežorao in z žganim apnom, ali pa s popolnim lugorn po-mažemo, tako bo drevo zopet okrevalo. e) R ij a. Pri nekaterih drevesih začno postajati vsled nulečih prašnih gljivic koža rudečkasta. Rolezen ni nevarna, vendar pa ovira, da koža 110 vzdiha. Z lugom ali pa z žganim apnom so bolezen kmalo odpravi. fj Mah. Velikokrat jo drevo z rujavim ali pa rumenkastim mahom poraščeno; vsled toga so začne sušiti navadno v vrhu in ne raste več. Zomlja ima premalo redilne hrano v sebi; a 110 lo to. nogo tudi veliko zanemarjenje glede oskrbovanja dreves, spravi ta inorilni mah na drevesa, ki grabi drevesu rcdilno hrano. Zemlja s<> mora ledu j okrepčati z dobro segujitim gnojem: vrh |>a in mladike, ki so postale nerodovitne, pomladiti. Posebno hitro odstrani to bolezen večkratno poletno gnojenje s tekočim dobro segnjitim gnojem. Alah se mora z drevesno sterguljo odpraviti, drevo pa z lugom oprati ali pa z apnom namazati. u vedno pravi, da ho letos veliko rojev in siecr zato, ker imajo čebele dovolj ajdovega medu. Tukaj je sploh pregovor: ..kedar imajo čebele vspomladi še dovolj ajdovega modu, takrat nadjati se je veliko rojev". l!og daj. da I »i se to vresničilo. da si svoje čebelnjake bolj napolnimo in svojim žepom opomoremo! Na sv. Agate dan se je vreme spremenilo. Jel je pihali ostri sever iu nam ponujal sneg. kterega nam je že v 4 dneh prinesel. Mraz je jel zopet pritiskati. Skoro gotovo dobimo še dovolj snega. Li bo branil našim čebelam brati risje iu teloh ali kuriee. - /;—. h Planinske doline na Notranjske m, koncem januvarija. — Dasiravno imamo po pratiki ali koledarji do pričetka spomladi še lepo število dni, vendar so se uže jeli prikazovati prvi oznauovalci tega najlepšega in težko pričakovanega letnega časa. Poleg snežuobelih zvončkov in rumenih trobentie, katere so pod ledeno skorjo uže pričele glavice vzdigovati, zapuščajo tudi pisani metuljčki in drugi mrgolinci svoja tesna zimska bivališča hoteč se veseliti zapeljive solnčne toplote. — Tak nepotrpež-Ijivec z imenom „pogrebcc" (Trauermantel) predrznil se je uže o sv. Pavlu pod milo nebo, nevedoč, da vlada o tem časi pri nas najhujši mraz. Tudi naše ljube čebelice uže težko pričakujejo, da bi bile uže skoro rešene zimskega zapora ter se veselile pod jasnim nebom s pridnim nabiranjem cvetnega prahu in rajske strdi. -Mi pa, dragi čebelarji in sadjerejci, idimo zopet letošnjo pomlad z novimi močmi okrepčani na delo ter spodbujajmo z dobrimi vzgledi tudi naše sosede, da se tudi oni poprimejo v sedanjih hudih časih prekoristnega čebelarstva in sadjarstva sebi in celi domovini v čast in neizmerno korist. —k. --X-- Vprašanja in odgovori.*) 1. Vprašanje: Kteri čas je začetnikom najbolj ugoden v nakupovanje čebel? (G. K. v 1'.) Odgovor: Najbolj ugoden čas v nakupovanje čebel je vsikdar pomlad, posebno pa še začetnikom; kajti če kdo v jeseni čebele kupi, prične z najtežjim in najbolj važnim časom, ki še skušenim čebelarjem včasih preglavico dela, namreč z prezi-movanjem. Najboljše je, čebele v precej oddaljenem kraji iu to ravno pred začetkom paše nakupiti. Prezgodaj jih kupovati, zopet ui varno, ker čebele bi bile pri prvem izletu preveč zmešane in ne poznavši okolice iu vremenske spremembe Utegnile vsled hitro nastalega mraza utrpniti iu poginiti. Pri nakupovanji je treba paziti, da ima dotični panj pravo iu dobro matico; če se v panju vidi pokrita delavkina zalega, črvički iu jajčeka, ima panj pravo matico. Tako pregledovanje se zgodi najlažje meseca aprila; kajti če vtem mescu panj nima dclavkine zalege, je znamenje, da tisti panj nima matice (kraljice), če jo pa ima, pa ni več dobra, jo neplodna *) Pod term naslovom hoče naš list v prihodnje vsa vprašanja, katero hi p. u. gg. čebelarji ali sadjerejci stavili predstojništvu iskajo dobrega -veta iu pomoti v xadregi, reSevati. Prcdstoj-ništvu je to lelo ljubo, in noče vsakemu svetovati po ivojej moči. I'mUtujuiilco. ali še eelo trotovka. Dobro znamenje panjevo je tudi, če ima dovolj (veliko) čebel; kolikor več je čebel, toliko boljši je panj. Dalje je pri nakupovanji treba paziti in pogledati, ima li dotični panj dovolj medu. Če pa začetnik v bližujavi dobi sku-šenega čebelarja, stori najbolje, da k njemu gre, ga prosi, naj 11111 z dobrim svetom in dejanjem pomaga, kar bo ta tudi gotovo rad storil. 2. Vprašanje: Po čem se razločijo cvetlični med, medena rosa iu listoušivni med? (F. II. v M.) Odgovor: Cvetlični med nabirajo čebele iz raznotrnih in brezštevilnih cvetlic po travnikih, polji iu gozdu; one srkajo sladčico iz cvetličnih čašic in jo domov nosijo. Vsled izhlapcnja v piskrcih in prebavljanja v čebelnem telesu se medeni sok zgosti. .Medena rosa (mana) nastane vsled občutljive vremenske spremembe. V tem času različne rastline in drevesa nek sladak sok izpote, kterega čebele nabirajo. Listoušivni med je izmetek listnih uši, katerega na listih raznih rastlin in dreves iz sebe izpuščajo iu katerega potem čebele srkaje pobirajo. Listoušivni med stoji v kapljicah po listih, a medena mana je po vsem peresu raztegnjena, ves list je z njo prevlečen. .!/. Vprašanje: Po čem se pozna, da je trotovka v panji? (J. P. v Z.) Odgovor: Po nepravilno in zelo raztresenih leženih jajčekih. Navadno se nahaja po več jajčec v jednem piskrcu iu sicer skoro vedno v trotovih piskrcih. Bedko kedaj dobe se taka jajčeca v delavkinih celicah, še bolj redko pa v matičnih. Ako se tak panj dalje časa ne pregleda, opazovali se bodo pri njem trotje v nenavadnem času, celo v jeseni, ko že čebele ajdo odbero. -X- Raznoterosti. Nasaditev lipovega drevja. Kjer sadno drevje raste, je to boljše mimo lipe; toda čebelam je pa lipa veliko ljubša. Lipa je sploh najlepše iu najbolj cenjeno drevo. Lipov les je bel iu mehak, dober je za mizarska in rezbarska dela, dsi dobro oglje za smodnik in risanje. Cvetje daje nam zelo priljubljen in dober čaj, posušeno prodaja se kilogram po 30 kr. in tudi še dražje. Že iz starodavnih časov sem je lipa med najboljše vire medu prišteta, le škoda, da samo 10 do 14 dni cvete. lies kratek je ta čas, a čebele ga vedo dobro vporabiti od jutra do večera hite, da ne bi zamudile ugodne priliko nabrati si medu, ki ima razven ajdovega največjo veljavo. Ker je pa lipa tudi glede rasti zelo pripravno drevo za drevorede, zato naj bi jo bolj pogosto sadili. Koliko prostorov stoji praznih. ker na njih sadno drevje ne obrodi; na take naj bi se sadile lipe. te bi gotovo dobro rastle, čebelam v korist, nam pa v veselje. Čebela zmagovalka 11 a bojnem polji. Ko so šli leta I860, pruski vojaški oddelki skozi mesto Znojm (Zuaini), opazovalo se je nekega dne, da je več vojakov nekega oddelka po obrazu iu po rokah zelo oteklih. Ker se vzrok te otekline sani po sebi ni mogel raztolmačiti, vprašal je nek radovednež jednega vojaka, ki je tudi tako ozaljšavo 11a obrazu nosil. odkod izvira ta oteklina. Ta pripoveduje, da je oddelek, kateremu je bil 011 privrsten, prejšnji dan kaki dve uri za Schelletau-om proti Bud\vitzu-u v neki vasi opoludne ostal, da použijo kosilo; njegova kompanija je polegla po travi polog ceste ležečega vrta, v katerega središči slal je čebelnjak s petimi panjovi. Dan je bil krasen in čebelo frčale so prav v obilnem številu po vrtu. Ko se je pa kosilo kuhalo, piti kar ob hitrem jedila čebela vojaka, ki je ne daleč od čebelnjaka spal. na obraz. Vojak skoči po konci in ves razburjen ne ve druzega hitrejšega početi, kakor da vzame puško iu jezen v jeden panj vstreli. 8 tem činom pa razburi vse čebele, n«1 samo one poškodovanega panju, temveč tudi one družili panjev, da so vse jezue letele iz panjev, kakor bi rojile.- ter zelo razsrdimo pikajo speče iu čujoče I'niso, tako da jim ui druzega kazalo, kakor braniti se z vsem . kar so pri rokah imeli, posebno so se sö plašči, držeč jih prod se. branili. A vse zastonj! Pobrali so svoje reči iu ubežali iz vrta. Od vse kompauijc jih je le 17 uepičenih všlo. Potični pripovedovalec h koncu še pristavi, da če bi se ta mrčes pustil izvežbati, bil bi dober pomočnik iu zaveznik proti sovražniku. -*-----X š . Oznanilo. Čebelarsko in sadjerejsko društvo dobilo je v pretočenem letu 150 gld. podpore, za kateri znesek hoče napraviti novih panjev iu jih potem brezplačno razdeliti onim šolam, ki se oglase in prosijo za nje. Poleg šol zamorejo tudi bolj revni čebelarji prositi za nje. Ti dobili jih bodo le potem, če se ne oglasi dovolj šol za nje. Panjovi so prazni, ne s čebelami. Cas uglasitve je do konec mesca marca t. I. Oglasila naj se pošiljajo g. predsedniku našega društva na Jesenice, Gorenjsko. I" udbororem imenu: predsednik. Oznanilo.*') čebelarsko iu sadjerejsko društvo ima v društvenem sadnem vrtu v Radoljici več sto visokodebeluih jablan po 30 kr. * r „ hrašek „ 45 „ „ „ orehov „ 10 „ nekaj jabolčnih in nekaj hruševih pritlikovcev za oddati. Neildom je cena za 10 kr. višja. Naročila naj se blagovoljno pošiljajo g. O. Homanu, trgovcu v Radoljiei, ki je ob jednem odbornik našega društva in oskrbnik vrta, in sicer o pravom času. M*redsedniitvm. -x-- Poprava. V zadnjej številki vrinili ste se v članku: „Prednosti dzienlzonovega panju dvojčica" dve neljubi pomoti in sicer stran 4., vrsta 85., v stavku: in čo je panj visok, biti mora: in če je panj nizek itd. Dalje stran 5., vrsta 7., naj se bere mesto: na notranji strani vsem ljudstev, na notranji strani o.se m ljudstev itd. To izvolijo naj p. n. gg. naročniki popraviti, ker če se to ne popravi, dotičua stavka nimata pravega pomena ali pa sta še brez tega. *) Pretočeno leto se taka naročila niso izvršila, vsled nekega dogodka, ki je vso reč nerešeno pouzročil. zato naj oni p. n. naročniki letos zopet naroče, postivženi bodo po mogočnosti. Pmhrdniilro. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modle, društveni predsednik. Lutnlna „IJsbelarakega In na'ljaiejnknga 'Iru.Stva r.a Kranjako". — Natlnulla Klein In Kuvač t I.JuhlJani.