Ntev. 3. Ljubljana, 15. febrnvarja 1834. Tecaj It.
Sieverns; ki
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--K-----
Izlmja muki metec enkrat in se poiilja udom brezplačno; neudom za 1 gld. 30 kr. no Uta. Iiuerati in priloge raiimijo m po najnižji reni. — Lvtnina za ude znaia »amo 1 gld.
Otts«1*: Anton Janša. — Kakošeu naj bo naš kranjski panj? — Izreja mladih sadnih dreves.
— Kako se prileplja satovje v romčike v novem panju? — Naši dopisi — Gospodarske raznoterosti. — I. Imenik. — Inscrati.
Anton Janša,
slavni kranjski čebelar.
Zii znamenitega čebelarja kranjskega Antona Janša smo se Slovenci dosih dob tako malo brigali, da so vsi dosedanji njegovi životopisi polni praznin, neres-ničnostij in jalovih domnev. Gotovo vstrezamo torej čebelarjem in drugim čitateljem našega lista, ako jim podamo životopis slavnega čebelarja Antona JanSa, kateri izvrstni in prvi popolni životopis je g. I. Navratil po novih jako važnih virih posvetil premalo čislanemu rojaku v „Spomenik-u" *) ki ga je letos izdala .Matica slovenska."
Eodil se je ali vsaj krščen je bil Anton Janša, ubozih kmetskih roditeljev sin, 20. maja 1734 v rajskem kraju na Gorenjskem na Brcznici. Ivo je naš Anton, ki je imel še dva brata in dve sestri, nekoliko darastel, počel je čebelariti s posebnim veseljem. Dokazano je, tla je prišel Anton Janša z najmlajšim bratom Lovrom uže konec 1. 1st iti. na Dunaj v novo bakrorezno-risarsko šolo brez dvojbe s tem namenom, da bi se izobrazil do dobra v slikarstvu, priučil se pa tudi ba-krorezne risarske umetnosti.
Torej ni istina, kakor se mnogokrat bere, tla je bil Anton Janša, zaradi čebelarstva na Dunaj pozvan in tam imenovan za čebelarskega učitelja.
Anton Janša, ko je prišel na Dunaj, ni umel nemščine; v poltretjem letu to, je oil konca leta 17t»ti. do polovica leta 1769. naučil se je pa naš bistroumni Janša ne le nemščine, ampak tudi umetnega risanja.
Torej je še le slikar Anton Janša postal čebelarski učitelj. To zgodilo se je pa takole:
Dunajska gospodarska družba iskala je sebi čebelarja in sicer leta 1769. Nekoliko dni pred :». majem imenovanega leta oglasil se je sam ob sebi pri njenem
*) Primorani smo životopis nekoliko skrčiti in citate izpustiti, ker nam primanjkuje prostora.	Uredništvo.
io
ravnatelji Kranjet po imenu Janša, ki je slul liže po svoji posebno bistri glavi ali nadarjenosti za slikarstvo, ter je v razgovoru poteza I, ila je premeten v čebelarstvu in je povedal, da je imel doma po kakih sto panjev čebel, tako da se je res živel ob čebelarstvu.
Ker je želel ravnatelj, da Iii poskusil svoj novi način in druga čebelarska opravila pri njegovi graščini, odgovoril mu je Janša, da ga je volja: samo če se bode mogel odtrgati od svojega posla, ki ga ima pri c. kr. slikarski akademiji in če dobi o binkoštnih praznikih od svojih poglavarjev odpust,
Gospodarska družba Dunajska sklenila je naj začne Janša čehelariti v Augartuii: Janša začel je pa čebelarski posel uže meseca maja rajši \ Meidlingu (uro hoda od Dunaja pri Scliünbrunnu), rckši, ker se je bal. da mu ne Iii pri Augartuii čebele, nabirajoče med po dobravah, cepale \ preblizu tekočo Donovo, česar se mu v Meidlingu ni bilo bati. Jako ugajal je čebelam otuli po njegovih mislih tudi veliki Schiiiibrunski vrt.
Zgodilo se je pa to vso še pred gori omenjenimi poskušnjaini pri preje imenovani graščini ravnatelja gospodarske družbe, zato ker njegovi poglavarji pri slikarski akademiji niso drznili mu dati dopusta, dokler se ne ve volja cesarice Marije Terezije. Gospodarska družba prosila je tudi cesarico, naj bi blagovolila družbinemu čebelarju Antonu Janši dodeliti po milosti primerno plačo, zato ker inlada gospodarska družba nima še dosti imetka.	(Dalje prihodnjič.)
-K-
Kakošen naj bo naš kranjski panj?
V 1. številki t. I. je bilo popisano v tem listu: „Kakošni naj bodo panji.11 Ta predmet zdi se mi važen, toraj si usojam spregovoriti nekoliko o njem.
Čebelarji v nobenem predmetu niso tako različnega mnenja, kot glede panju. Temu se tudi ni čuditi. Po različnosti kraja in okoliščin prilega se čebelam tudi drugačno stanovanje. Ce ugaja te vrsti oblika panju na kraju, kjer ni treba čebel prevažvati, zopet ni prikladna na drugem kraju, kjer se morajo ali spomladi ali v jeseni na pašo voziti.
Na slovenskem imamo navadno nizke in ležeče panje \ najrazličnejših oblikah. Po teh panjih predelal je g. Luka Porenta Dzierzonov panj, ter ga krstil: „Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi." Ta panj bil je, kolikor ini je znano, tudi družbini panj Ljubljanskih čebelarjev, in kmetijska družba jih je tudi ljudem več razdelila in on sam jih je več 100 po Kranjskem spečal. Njegovim satnikom je v svitlobi 13 cm. višave iu 25 cm. širjave. Vprašanje je le, ali je g. L. Porenta pri tem prekrojenju pravo pogodil? Jaz bi rekel, da ne! Sam mi je še pravil, da se mu je ta preosnova zdela potrebna zaradi prevažvanja naših čebel; ker ako bi bili satniki tako visoki, ko! Dzierzonovi. potrgali bi se pri vožnji satovi, in vse bi skupaj popadalo. Ta trditev ima pa na sobi le nekaj na videz resničnega. Satniki. po kterih je nn predelal svoj panj, so visoki v svitlobi 17 cm. pa so le 21 cm. široki. Dolžina znotranje svitlobc znaša (17 -j- 21) X - — 7(> ein. in pri Poren-tovili (13 + 25) X = Ti» cm.
Čebeli je lastno, da prilepi svoje satovje le zgoraj in na straneh, nikdar pa ne spodaj, čeravno imajo čebele še pod satniki za prehod zadosti prostora. Tako
ji- imel g. i'ortüilsi čez zimo |io 120 panjov, pa pri tili, in pri roji.'li nisem nikdar videl, akoravno sem nalašč na to pazil, da Iii liil kaki sat popolnoma na spodnji stranici prilepljen. Le sem ter tje tiščalo se je to stranice nekoliko satovja, pa še tislo se je zgoraj slučajno odlomilo in na njo naslonilo. Jaz imam 20 panjov po nemški sistemi, pa tudi v tili so satovji spodaj vsi neprilepljeni. Iver je spodnja stran ueprilepljena iu pri g. Porentovih satnikili znaša širjava 25 cm. je pritrjeno satovje v satniku v dolgosti 51 cm. in pri nemških 55 cm. Nobeden pa ne bo trdil, tla bo sat, ki je na satnikove stranice bolj prilepljen, od njili poprej odpadel, kot ta. kije manj. Jaz, kakor je bilo že rečeno, imam nemške, pa sem imel tudi g. Porentove panjove, pa pri poslednjih se mi je satovje večkrato\ potrgalo pri prenašanji, pri prvih pa še nikoli.
Pa še ono poglavitno napako ima g. Porontov panj oziroma gorkote. S tim pa. da oporekam g. Poreuli. ni moj namen, kratiti mu njegovih obilnih zaslug, ktere, si je pridobil kot izvrstni čebelorejec. Držim se le spomina vrednih besedi, ki jih je pisal g. .1. Navratil v svojem korenitem spisu v knjigi. „Spomenik o šest stoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem" na strani 163: „Tako je kranjski kmet (Anton Janša) zatiral stare zmote ali krive misli med Nemci, a zasluga je tudi to, če zatira iu zatare kilo stare znanstvene zmote."
('chela potrebuje gorkote za prezimovanje in izleganje čebelne zalege. Gorkota, ktero čebela iz sebe izhlapuje, širi se po natornih zakonih k višku. Kolikor je panj uiži iu širji. toliko več čebel jo treba, da si v zimi za-se. in spomladi ali po letu za zalego nareja potrebne gorkote. Pri tesnem in visokem panji zadostuje manj čebel za napravljanje ali vzdrževanje prikladne gorkote. Najboljši panj bi bil tak, kot nam ga narava podaja. Narava čebel se ne spremeni, in se ne bo spremenila, naj -i človek še toliko prizadeva in trudi: ona ostane vedno ista. Umnega čebelarja opravilo obstoji le v tem, da njih naravo pazljivo preiskuje — in se žnjo okoristi. Tudi stanovanje za čebele podaja nam narava, iu to je navadno kaka dumplja v izntljenom drevesu. Najbolj naraven bi bil stoječi panj. Pa tacih bi se zainoglo le malo postaviti v čebeljnak ali uljnak, ki je za uaše kraje neobhodno potreben. Ker imamo pa po slovenskem le nizke, ležeče panjove, delajo si po zimi čebele s tem gorkoto, da s perutnicami mahajo, in ker se tišči druga druge, nastane trenje, ktero dela gorkoto. Vsled tega delovanja pa tudi več modu porabijo, kot v visokem in tesnem panji, kjer so gorkota zgoraj bolj skupaj zbira. Obilno gorkote potrebujejo čebele tudi za izleganje mladih čebelnih ličink. Pri ogrevanji pa ne ležijo čebele na njih. temveč le na spodnjem kraji založenega satovja. in od tod se vzdiguje gorkota k višku, ter ogreva nad njimi bivajoče ličinke. Kolikor je sat viši iu ožji. toliko monj čebel zadostuje v panji, in toliko več jih zamore iti lin pašo. Pa čeravno bi bilo dokazano, da ugaja čebelam tesen in visok panj, vendar nastane vprašanje: Kako visok in kako širok? Da bi bili vsi edini. Čebelarsko društvo jo poklicano v prvi vrsti, da si postavi mero, k tore Iii se, kolikor je mogoče vsi držali. Pa naše čebelarsko društvo jo preskromno iu premalo mogočno, da bi zainoglo svojim udom, še monj pa drugim društvom, Ki imajo bolj izkušene iu razumne čebelarje, zaukazovati. kake mero naj se pri izdelovanji panjov držijo. V naši Avstriji, na Laškem in Nemškem imamo toliko različnih in zelo razširjenih Dzierzonovih panjov, da nam ni treba drnzega, kot najboljšega, in naši slovenski deželi najbolj prikladnega si izvoliti, in za uzor postaviti. Dunajska mora jo v Avstriji najbolj razširjena, pa je za našo krajo pro-
velika. Satniki so v svitlobi 22 cm. široki in l'.W» cm. visoki. Kjer je le spomladanska iu poletna paša. tam morajo liiti panjovi liolj veliki in bolj čcbcljnati, ila dobijo zadosti paše za prezimovanje. V krajih, kjer je pa ajdna paša, kakor pri nas, pa jo bolji nekoliko manjši panj — vendar ne preveč majhen. In lak panj je po mojem mnenji „panj normalne mere," ktero so določili za Avstrijo in vse Nemške dežele čebelarji \ 2f>. zborovanji meseca septembra leta 1880 \ Kolinu na Belli. V Nemčiji se je ta mera že splošno razširila. Ker je ta panj za naše slovenske kraje najbolj primeren, in ga zamorcš ravno tako skrbno prevaževati kot svoj stari navadni panj. zakaj bi se tudi mi to mere ne poprijeli. (,>uod bonuin. tenete pravi sv. Pavel — kar je dobroga, ohranite — naj pride ona tudi od Nemca. In ker se pošilja naših čebel največ, v te kraje, izvira nam tudi od toil lahko obilno dobička, če jih prodajamo v posodi, ki je tam pri njih \ navadi. Ta rečeni panj pa je takle: Satnik je zunaj 18'd cm. visok, 22';) širok. V svitlobi kamor prilepljajo čebele svoje satove, je višava 17-2 cm. in širjava 21 cm. Ker je mej satuiki in stranicama panju po ti mm. prostora za prehod čebel ima ta panj v svitlobi širjave 23-5 cm. Zareza, kamor se obešajo satuiki. je (i mm. globoka; toraj je zgornja satnikova dilica, da visi prosto v panji 24'iS cm. dolga. Visočina panju v svitlobi znaša 21'1 cm., ker je zgoraj nad satnikom za prehod čebel (i mm. iu spodaj 2 cm. prostora. Dolgost panju zamore biti. kakoršna komu bolj ugaja. Naj pri-kladneji je dolgost 2(3 do 27 palcev ali 71 cm. Stranice panjove naj so palec debele, ako so prešibke in se naloži mnogo panjov drug ua drnzega se rade skrivijo in spodnja deščica satnikova bi se uprla na dno, kjer bi veščini črviči zadobili varno zavetje, ter bi se izrodili in čebele v panji pokončali. Zgoraj in spodaj zadostuje debelost '/.. palca, še bolje 3/t palca, da se gorkota v panji bolj ohrani. Ta višava panju pa je prikladna le tam, kjer stojijo satuiki poprek, ne pa v panju, kakoršnega je izumel gospod .1. Sumper, Skočidolski, ki ima satnike po dolžini postavljene.
Glede na to, da čebele v tem panji potrebujejo manj hrane za prezimovanje, kot v dosedanjem kranjskem panji iu da zadostuje manj čebel za ogrevanje zaloge in da zamore več čebel iti na pašo, iu da bi se s čebelami ti panjovi z dobičkom lahko prodajali, je toraj moja misel, da je najbolje, ako si tudi mi ta panj izvolimo za društveni panj.	Anton z»pan.
-x-
Izreja mladih sadnih dreves.
(Dalje.)
Seme za setev prihrani si vsakdo lahko sam, kdor pa noče tega truda, naj si ga kupi od dobrega in poštenega prodajalca. Seme mora izvirati od zdravih močnih in ne preveč občutljivih sadnih dreves, toraj naj boljši» od tacih, ki se njihovo sadje rabi v domačo potrebo, v pripravo mošta. V ta namen naj so ostanjki pri prešanji hitro po prešanji raztresajo narazen, da se ne začnejo kisati in greti, ker to je semenu škodljivo, naj se z rokami nekoliko razmučkajo. malo očistijo, pri katerem delu seme skoz rešeto gre; debeli ostanjki pa ostanejo na rešetu. Na ta način pridobljeno seme naj se, naglo poseje. Če bi pak se imelo seme hraniti več časa. morajo se po pogostem rešetanji odpraviti vse tropine od semena, pri čemur se mnogo časa potrati. .Malo semena dobi so tudi pri sadju, kterega jemo.
Naravno pripravni čas za getov je jesen. Ako seme čez zimo leži v zemlji, se um luščina omehča, ter spomladi začne bolj rano kaliti, kakor seme spomladi vscjamo. V" točili letih puk, ko je veliko miš. bali se je, da miši vse seme po zimi pokvarijo, takrat puk je boljše sejati zgodaj spomladi. Da pa pri tem seme hitreje kali. naj se dene čez zimo v tružiee (zaboje) napolnjene s peskom, med katerega se seme dene tako, da je na dnu pesek, potem pride seme, katero se zopet zakrije s peskom in tako naprej. Pesek v teh tružicah se mora tnalo pomočiti, potem naj se denejo tružiee na hladen ne premerzel prostor ter naj se pesek po zimi večkrat dobro premeša, da ne plesnejo. Ko se spomladi bliža čas setve, se te kištiee postavljajo na solnčni kraj. ko so se popred malo zalile, na ta način se seme pripravijo, da naglo požene kali. Ko se kali prikažejo, je pa čas seme posejati. Seje naj se seme tako, da je vsako zrno oddaljeno od druzega dva ali tri centimetre, potem naj se razori zasujejo.
Ko so se iz semena pokazale rastlinke, treba je čistiti zemljo plevela, zemljo večkrat porabljati, in dobro zalivati, ako bi nastala suša. Če rastlinke slabo rastejo, naj se zalivajo z dobro obležano gnojnico naj boljše po vsakem dežju, rastlinke bodo potem očividno boljše nastale.
Navadno se taki divjaki morajo vzeti že prvo leto iz sejalnice in se prestaviti. I [ruševini divjakom je bolj škodljivo, pustiti jih stati dve leti v prvi zemlji, kakor jabelčuim, ker hruške napravijo si močne globoke korenine. Slabo izraščeni jabolčni divjaki smejo ostati dve leti v sejalnici, boljši se pa razvijajo, če se odrežejo spomladi ravno pri tleli, preden začnejo poganjati. Naj boljše pa ravna sadjerejec, če pripravi svoje sejane divjake že v prvem letu v tako velikost in moč, da se smejo presaditi prvo leto, to pak se napravi s pametnim obdelovanjem in gnojenjem zemlje; kolikor hitreje in močneje divjaki rastejo, toliko boljši so. Izpipanje divjakov iz sejalnice, da se prestavijo, naj se vrši ali v jeseni, ko so nehali rasti, ali pa spomladi preden začnejo poganjati. Izkopiijejo naj se z lopato in ne z roko, ker na zadno imenovani način se jim odterga mnogo postranskih koreninic.
Izkopani divjaki naj se prav skrbno razdelijo v tri rede, v močne, srednje in slabe: to jo neobhodno potrebno, da potem presajena drevesca rastejo enakomerno. Pri tem kopanji naj se nadalje pazi, da se divjaki ne posušijo preveč, sobice, veter in mraz škodljiv je posebno liuimi taujkimi koreninicami. Zato naj se izkopani divjaki ne puščajo po pol dneva ali celi dan pod milim nebom izkopani, temveč naj se vsakokrat, ko jih je nekoliko izkopanih, ali posadijo, ali vsaj s koreninami vtaknejo v zemljo. Ce se divjaki ne presadijo v jeseni, temveč se vtaknejo samo korenine v zemljo, in tako ostanejo čez celo zimo. paziti je treba posebno na to. da ne ostanejo pri koreninah votli prostori, da zemlja leži trdo na vsaki koreninici, če ne čez zimo radi pozebejo.	(Dalje prihodnji«).
--x-
Kako se prileplja satovje v romčike v novem panji?
Potrebno je. ako romčiki v panji dobijo male satičke. kateri služijo temu, da čebele izdelujejo po njih satovje. in sicer kakor želi čebelar. Ko bi se ne pridjalo malih ali pa celih satičev bi stavile čebele satovje povprek in tako bi panj s premakljivimi satniki ne imel nikakoršne veljave.
Ako ima S tedaj kaj ostalega satovja — pa saj \ «-ni da jja ima vsaki čebelar manj ali več — prilepljaj ga v romičke tako-le: V ponvi raztopi nekolik» voska, satiče prireži na zgornji strani ravno, pomoči jili v toplem vosku ter jih hitro pritisni na /.notranjo stran zgornje deščice roinička. Taki prilepljeni satični začetki zamorcjo biti - do ti palcev široki in ravno toliko globoki. Lahko so liuli najmanji ostanki porabijo in v eni uri se jih lahko veliko prilepijo.
Naši dopisi.
Iz Borovnice. Vsakdo pozna najmanjšega izmed sesalcev — tako zvauoga špičmoha, (špičmiš) (Sorex araucus). vender pa mogoče ni še vsem znano, da zainorc tudi ta mala živalica čebelorejcem mnogo škode učiuiti, iu to zlasti po zimi pri starih panjovih. kateri imajo navadno večje prašuice.
Lansko zimo uže zapazil sem v nekaterih panjih cele kii|.....staukov razjedenih
čebel, a roparju na sled priti mi ni bilo mogoče. Tudi letos, ko sem pred par tedni pregledaval čebele, našel sem v štirih panjovih mnogo čebelnih razjodkov iu mej temi ostanki tudi nekaj mišjih odpadkov, po katerih jo bilo lahko sklepali na sovražnika.
Tožeč svojemu prijatelju, skušencmu čebelarji, da ud je prej ko ne špičmoh uže letos drugo leto pri čebelah precej škodo napravil, rekel mi je, da je špičmoh res prav požeruh čebel, vender ga je. kakor je prijatelj trdil, lahko pokončati. Špičmoha namreč, ako se čebel nahrusta ali pa medu nasrka. tako neusmiljeno žeja. da mu ni moč čez dve uri brez vode prestati. Ako ira tedaj kedo v panji zapazi, treba je le uhod zamašiti in v malo urah od žeje pogine.
Meni se sicer še ni posrečilo v panji tega roparja zasačiti, zato raj ne pišem tega iz lastne skušnje; mogoče pa. da je slav. uredništvu <• tem kaj več znanega, in prav vstreženo nam Iti bilo. ako nam v loj zadevi ve kaj bolj natančnega povedati.
Tukajšnji čobelorejci prištevajo tudi velicega ponočnega metulja — smrtoglavca, ali kakor ga tukaj imenujejo — trtomon-a, k posebnim prijateljem strdi. Ti metulji, katerih se pri nas nahaja mnogo, splazijo se. če le morejo, pri žrelu v panj, nasrkajo se strdi tako. da jim je večkrat izhod premajhen iu morajo v panji poginiti.
F. i\
Opomba uredništva: „Spičmobr pravijo strokovnjaki, da čebelice le napadajo in žro — medu pa ne srkajo.
Bled 0. feibruvarja. (lzv. dop.) V zadnjem našem čebelarskem zboru pogovarjali smo se, kako se čebele dobro prezimujejo. Rekel sem, kakor bo marsikomu še v spominju. da mislim nekoliko panjev čez zimo v zemljo zakopati. Kar som mislil, sem tudi storil. Pustim si izkopati v peščeni zemlji .1 m. široko in ravno tako globoko jamo. V dno sem položil dva hloda, na ktera sem postavil dva panja, in na ta še dva, med nje pa deske, da bi se skupaj ne tikali, iu preveč ne greli. Da bi imele čebele v jami duška, pustim si narediti dve leseni cevi 'J m. dolgi, v svitlobi pa 5 cm. široki. Te ste se v dnu jamo skupaj tikali, da je šel zrak po cevih, ter ga prenavljal ob enem tudi v jami. Tretjo cev sein postavil med le dve. pa takö. da je bil spodnji konec vrh jame. Potem sem položil na jamo deske, ter jo zasul s prstjo, pol metra visoko. Zgornji deli teli treh cevi so moleli iz zasute zemlje. l>a bi ne prišle po njih v jamo miši, nabil sem vrh lukenj prevrtani kositar,
m jili pokril še s pokrovoem, da bi no prišla v jamo svitloha ali mokrota. Ker jo bila la jama pod hodnikom, ni mi bilo treba delati še posebno strebe nad njo, da bi v njo ne prišla mokrota. Bebele sem zakopal 15. novembra, ko sem jih poprej pretehtal. Dva panja sta tehtala IS, dva li» funtov. Dne 4. februvarja sem jih odkopal. Radovednost pripelje tudi starega čebelarja. Kovača iz Grada, da si tudi on ogleda, kako je z zakopanimi čebelami. S strahom vzamem v roke prvi panj, ki so je pomolil iz odprte jamo. poslušajoč, da-li Se živi ali ne. Pa že močni šnm. ki so je koj polegel, ga je izdaj, da se dobro počuti. Ko ga odprem, vidim, da jo vse zdravo, le kakih 20 čebel je ležalo mrtvih na dnu. Ravno tako je bilo tudi pri drugih paujch. Satovic je bilo pri vsili belo, kot v jeseni, ne najmanjega sledu čebehiega blata ali plosnobo. Ko jih danes pretehtam, pokazalo se je, da so l.ili prvi trije po '/■• in zadnji, ki je bil zelo čobelnat po a/4 funta loži, kot 15. novembra. — Na prostem stoječi panj pa je zgubil mod tem časom dva funta teže. Za enkrat le rečem, da som v primeri z nozakopanimi, če tudi vračunim stroške, ki som jih imel pri zakopanji, mnogo na boljem.	. .1. '/..
--x-
Gospodarske raznoterosti,
f Premilostljivi knezoškof g. dr. Janez Zlatoust Pogačar. so kakor je vsem znano, 25. januvarja umrli. Zivotopise prinesli so vsi drugi listi; mi lo naznanjamo z žalostnim srcem našim društvenikom, da smo ž njim zgubili častnega in podpornega uda našega društva. Prerano umrli gospod bili so jako vneti za napredek gospodarstva. Naj jim bo žemljica lahka!
*	Odborova seja čebelarskega iu sadjerejskega društva vršila sojo v Lescah 13. januvarja. Navzoči so bili g. predsednik J. Modic, tajnik K. Kramar in pet odbornikov. Sklonilo se jo sledeče: 1. Društvo napravi na Oorenjskem svojo drevesnico, iz katere bodo dobivali udje drevesca in divjake: pripravni prostor v ta namen zbrati naprosili so se gg. A. Zupan. Jakob Zamer in O. Hornau. 2. Meseca marca so skliče občni društveni zbor. ;5. Prosi so slavno c. kr. mini-sterstvo za podporo. 4. V jeseni tega leta napravi so na Gorenjskem čebelarska razstava, drugo leto pa razstava sadja. 5. Predsednik naznanja, da šteje društvo preko 300 udov i. t. d.
*	Občni zbor našega društva bode 2. marca popoludne ob 4. uri v Lescah pri .Krištofu." Z zborom zvezana bode tudi loterija. Dobitki bodejo novi panji, semena, vina i. t. d.
^Podpredsednik in tajnik našega društva g. E. Kramar bode zapustil Kranjsko, ker imenovan popotnim, učiteljam kmetijstva za Primorsko. Tako zgubi naša dežela zopet strokovnjaka. Čudno je res pri nas. drugod dela vsaka dežela na lo, da si pridobi strokovnjakov, pri nas se pa iz dežele pode. Pri nas se vedno poudarja, da so mora za napredek kmetijstva kaj učiniti. to so pa le prazne besede nekaterih gospodov, katerim je mar v prvi vrsti svoja korist, in torej vsakega preganjajo, kdor pošteno misli in dela.
*	Obče znana trgovinska vrtnarija J. C. Schmidt-a v Erfurt-u razpošilja svoj ilustrovani katalog za leto 18*4 Kedor hoče istiniro dobre semena vrtnih rastlin, cvetlic i. t. d. naj so obrne do te prav poštene firme.
*	('. g. ii č i t o 1 j e m naznanjamo, ako žele čepičev jih lahko dobe pri društvenem predsedniku g. Modicn na Jesenicah.
*	Današnja številka ima prilogo buk varno C. A. Sc luve t sc. like & Solin v Rraunsch\voig-u. V tej bukvami prišla je ravnokar na svitlo čebelarska knjiga: .Der praktische Imkertam izhaja tudi čebelarski list, ki ureduje svetovno znaui čebelar C. Graven borst.
I. Imenik
p. n. gg. udov našemu društvu, kateri, »o vplačali letnino za l. 1881.
Franc Govekar, nadučitelj na Igu; Ignac Fertin, duhovni pomočnik v Prečini; Anton Lenasi. kurat na Golu; Lovro Letnar. učitelj v Dolu: Primož Peterlin. župnik pri sv. Lenartu: Janez Berlie, benelicijat v Kropi: Ignacij Ključevšek, župnik v Spodnjim logu: Franc Spendal, administrator v Tcržiču: Karol Kotnik, posestnik na Verhniki: Janez Hofstetter. dekan v Postojini: .lanez Tomšič, župan \ Velikih Lašičah; Ljudska šola v Velikih Lašičah (nadučitelj Pavčič); Anton .lamnik, župnik v Sorici; Franc Grebene, posestnik v Velikih Lašičah; Jože Korčon. župnik v Predoslj&h; Edvard Polak, dekan v Leskovcii; Anton Pavčič, nadučitelj v Št. Ruportu; Frane Svetlin, beneficijat na Goričici; Toma Kajdiž, župnik v Vodicah; Simon Jan. župnik pri sv. Trojici; 0. Papež, e. kr. poštni administrator na Javorniku; Fr. X. Papež, železniški in fužinski zdravnik na Jesenicah; Jurij Jaklič, župnik v Gotenici: Anton Domioelli, vikar v (Vrnem vrhu : Matej Jereb, župnik v Stopičah ; Andr. Žumer, c. kr. okrajno šolski nadzornik v Ljubljani; Janez Keršič, župnik na Jesenicah; Matija Gabrejna, podžupan na Uniči; Franc Boncelj, župnik v Draž-gošali; Boštjan Leskovec, posestnik v Spodnji Idriji; Lavöslav Zaletel, kaplan v Železnikah; Lavoslav Abram, nadučitelj v Kostanjevci; 1. Pavlic e. kr. poštar v Škotjiloki: Matija Modie, posestnik v Bloški polici; Luka Knific, učitelj v Predvoru; dr. Janez Mencinger, na Kerškem; Jožo Pogolnik. posestnik v Podhomu; dr. Karol Gestrin, c. kr. sodnik v Kostanjevci; Jože Ovšan, c. kr. nadgozdnar v Kostanjevci; Franc Gregorič, c. kr. davk. pristav v Kostanjevci; Ivan Pavlin, c. kr. gozdni varuh v Kostanjevci: Aloizij Gač, posestn. sin v Kostanjevci: Janez Dovič, župnik v Mirnipeči; Miha Kotnik, žnpn. oskrb. v Kokri; Franc Kuhar, posestnik v Zdoljni Prekopi; Ivan Kalin, posestnik in namestnik c. kr. upravnika državn. pravdn. v Kostanjevci; Jozefina Malec, učiteljica v Kostanjevci; Rabič Matija, rudarski nadzornik na Planini; Gregor Maloverh, župnik v Stranjah; Janez Rogar, posestnik v Kranjski gori: Janez Mesar, župnik v Boh. Bistrici; Franc Papier, nadučitelj v Borovnici; Dragotin Žitnik, posestnik v Borovnici; Ivan Poženel, nadučitelj na Uncu; Martin Potočnik, učitelj v Sori; Bralno društvo v Poljanah; Jože Raktelj, nadučitelj v Ribnici: Blaž Hudovernik, posestnik v Velikih Lašičah: J. Kaplenik, župnik na Blokah (za 2 leti); Lorenc Rus, posestnik v Št. Vidu; Čitalnica v Št. Vidu; Anton Oziinek, Dolenja vas; Josip Krese, župnik v Strugah; Anton Troven, župan na Jesenicah; Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji; dr. Vošnjak, v Ljubljani; Josip Suša, Sottina ogersko; Xadoslav Potepan, obč. predsed. Dolni Zemnu; Jakob Žumer, župan v Gorjah; Bralno društvo v Gorjah; Aloizij Šraj, c. kr. poštar in posestnik na Jesenicah; Rihard Šraj, e. kr. poštar in posestnik na Bobnu; Janez Repe, mizar in posestnik na Jesenicah; J. R. Pavlin, trgovec v Ljubljani; Štefan Hornau, posestnik v Zmincu pri Loki; Franc Omersa, trgovec in posestnik v Kranji; Janez Modic, uradnik in čebelokupec na Savi (Gorenjsko); Karol Jak, trgovec na Jesenicah; Jože Klinar, posestnik in župan na Jesenicah; Anton Zupan, kaplan na Bledu; J. Sodnik, župnik na Koprivniku; E. Kramar, učitelj kmetijstva v Ljubljani; Oroslav Dolenec, trgovec itd. v Ljubljani; Urban Zon, čebelar na Bohiuski Bistrici; .Matija Rabič, rudarski nadzornik na Planini.
Odgovorili urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jano/. Modie, društveni predsednik.
Laitniua „(''ebelarakega in aadjerejakeKa droltva za ICranjako". — Natlanila Kl«!n In Kuvač r Ljubljani.