Štev. S. Ljubljana, 16. avgusta 1886. Tečaj IT. Slovenski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega drušlva za Kranjsko. - — -H--- Isluija maki mrnrr rubral in »r jmxi'lja uilnni brrzplariio; ur mlinu s a t i/hl. .10 kr. na Irin, hurrati in prihu/r raruiiijo nr. po najnižji mii. — Lrluhia sa mir znaia nama 1 gld. OI»s<'£: Vabilo. — Sini im drevo in njegovi organi. (Konec;) — Občni *bor 4. julija 1.1. v Lescah. — NiiSi ibi|iisi. — IiiKi-rali. k vdeležitvi XXXI. popotnega snidenja nemških in avstrijsko-ogerskih čebelarjev v Opavi. od dne 3Q. avgusta do 2. septembra 1886. Pripravo za vreden izid 31. popotnega snidenja v Opavi so tolikanj vredjene, da zamore. podpisani ožji odljor sledeči spored objaviti: '/. veselo zalivalo se zamore radostno dejanje potrditi, da se to podjetje more obilili in vsestranskih podpor veselili. Visoko c. kr. ministorstvo za poljedelstvo jo v ta namen naklonilo ;~>(X) gld. in 10 srebernih in 10 bronastih državnih inedalij \ podporo: slavni šlczski deželni zbor pa je odločil 21K) gld. in slavno prodstojništvo deželnega glavnega mosta t »pave pa UMI gld. v napravo častnih priznanj: poleg teh podpor je odboru došlo še več družili. Na podlagi tega sme se po vsej pravici trditi, da bodo praznični dnevi v Opavi vredno pripravljeni vsem ljubim gostom od blizo in daleč in pričakujemo prav obilne vdeležbe. Iver je pa mesto Opava le bolj srednje velikosti (20.000 ljudi) utegno pri obilni vdeležitvi prostora primanjkovati, zato naj vsak gost svojo vdoležbo nardaljo do 10. avgusta g. župniku Jožetu Ferdinandu Menda v Leitersdorfu (pri Opavi) naznani. Vsak vdeleževalec dobi za poslanih 1 gld 5:) kr. karto, klora bo pri vseh oiuiotnih slavnostih veljavna, Pri naznanilu naj se opomni, čo kdo hoče imeli stanovanje v zasebni hiši ali pa v gostilni iu čo so dotični vdeleži slavnostnega obeda dno 31. avgusta. Kdor so hoče razstavo vdoležiti. naj zgor imenovanemu gospodu J. F. Menda piše po tiskani načrt. Vsaka reč. ki so bo razstavila, naj se oskrbi z natančnim naslovom razstavljavca. Vso reči morajo bili nardaljo do "Jii. avgusta tamkaj z naslovom: »An das Ausstellungscomitč dor 31. Wandorvcrsammlung in Troppau." Na pozneje ali neuglašeno došlo reči se bodo lo po ostalem prostoru ozirala. Razstava bo od 2H. avgusta do 2. septembra t. 1. trajala. Pozdrav došlih sc bo 3(1. avgusta 18S6 v ponedeljek ob 8. uri zvečer v sobani: „Zu den drei Hahnen" vršil. Takrat se ho tudi odbrala prisodila komisija. V torek 31. avgusta ob *.'. uri zjutraj se pričnejo v sobani e. kr. doržavno višje gimnazije obravnave. Ob 2. uri popoludue bo v sobani „Zu den drei Hahnen" slavnostni obed; ob 8. uri zvečer koncert. V sredo l. septembra zjutraj ob u. uri: nadaljevanje obravnav. 1'opolutlue: Ogledovanje posebnosti v Opavi in v okolici. Zvečer ob S. uri obdarovanje in koncert v gostilni „Zu den drei Mahnen." V četrtek: Izlet v okolico in srečkanje.*1 O pava, dne l. junija 1880. Ožji plavili odbor: Podpiši» Sadno drevo in njegovi organi. (Konec.) 5. Popki in mladike. rLe enkrat daj še. majnik zlati! da gledam zorni tvoj obraz" — tako mora srce vsklikniti. ko vidi, kako začenja božja roka v lepi naravi tkati nežno, svileno obleko, ko božajo prijetniše sapice človeku otemnelo lice. ko se popki iiapnö, ko mladike ženo! Popki, mladike so podoba življenja, ki pride iu gre. ila se zopet poverite, da nam lije v serce up iu tolažbo, da nam kaže milega Očeta, ki nam dejanski razkriva v natori prihodnje življenje. Ako drevo požene iu se perje začenja širili po drevji, nastane kasneje v osi perja popek, ki je iz popkovega zorna in luščin. Več hrane dobiva popek, boljo so tudi razvija, boljo raste in raste, dokler ne poči. Največ prebavljene hrane se nahaja v bližnji okolici drevesnih peres, ki hrano prebavljajo. Zatorej so tudi popki razviti več ali manje v printerji s perjem, ki jih obdaja in od katerega so rede. Najbolje razvit pa je zgornji popek, katerega obdajajo navadno tri peresa, malo manjo že srednji in najslabšo spodnji popki, ki dobivajo tudi najmanj hrano. Popke, iz katerih poganjajo mladiko, imenujemo sploh stebel nate, in popke, iz katerih postanejo korenine, k o rouiu äste popke, če se prav tudi na steblu nahajajo. Razlikujemo pa tudi še 1. lesne, 2. perne, 3. cvetno in 4. mešano popke. Lesni popki se nahajajo na vseh enoletnih lesnih mladikah, in sicer na strani ali na verlin. Ti popki so navadno debeli in podolgljasti. Popek na verhu vsake mladike koščičastega sadja je vedno lesni popek. Co ima drevo mnogo lesnih popkov, je znamenje, tla jc zdravo iu da se bode močno razvijalo. Perni popki nastanejo navadno iz pet na okroglo izraslih peres ter niso drugega, nego lesni popki, kateri prehajajo v cvetne popke. Nahajajo so le pri peščenih sadnih drevesih in so boljo okrogli in debelejši, nego lesni popki, pa vendar ne tako, kakor cvetni popki. Cvetne popke spoznamo pri peščenih sadnih drevesih lehko po njihovej debelosti. Teže je spoznati jih pri koščenih sadnih drevesih. Pri penili se nahajajo na vseh dve- in večletnih stranskih mladikah kakor verhovni popki; pri koščenih *j Ta oklic jo poslovi-njiMi i/. „oestcrr.-ung&r. Diciieil-Zoiluiig* iu ji» malo okrajšan. (Iml. siiiliiili drevesih so le na ono- iu dveletuih mladikah iu nikdar ne na starejših, zraven lega vedno na strani in ne na verhu mladike. Veliko cvetnih popkov nastane navadno, ko začne drevo pešati. Treba je tedaj, da se cnakotežje med lesnimi in cvetnimi popki vedno ohrani, t. j. da je primerno ravno toliko lesnih kakor cvetnih popkov. .Mešani popki se nahajajo pri knfuali in ucšpljah, ki poženejo mladiko, katera ima obilno perja in na konci ali [ta v osi peres cvet. Ti popki se ne razlikujejo pri teli drevesih od lesnih popkov. Vsi popki sadnih dreves imajo pravilno lego drug od druzoga, iu sicer tako, da ima vsak pervi iu šesti popek isto lego. Treba je, vedeti to zlasti zaradi tega, da se verb pri različnih oblikah drevesa umno izpeljuje. Ituzličnost mladik odvisi od različnosti popkov; mladike ločimo 1. v lesne iu 2. v sadne mladike. t. Med lesne mladike štejemo vso glavno mladike, ki naslajajo iz verš-nega popka od mladike preteklega leta. Stranske mladike pa nastanejo iz stranskih lesnih popkov iu iz vodcuih mladik. Uno so tenke, hitro rastejo iu nastanejo tam, kjer se hranilni sok nakopiči. 2. Sadno mladike so navadno stranske, tenke, včasih nekoliko zakrivljene mladike pol do pol drugi črevelj (15 - 50 cm) dolge, ua kterih nastane v naslednjem letu mnogo cvetnih popkov. 6. Cvet. Najžlahtucjši del pri drevji je cvet. Nad cvetom razločimo piskric, cvetno krončico, prašnik in matičnik. Ako pride prašnik, na katerem se nahaja mnogo rumenega pralni, v dotiko z maličnikom, postane slednji ploden iu sad se začne razvijati. Plodenje raatični-kovo mnogo povspešujejo čebele iu drugi žužki, kakor tudi tihi veter, ki prenaša iz prašnika prah ua matičnik, ter ga dela plodnega. Ako pride prašnikov prah kakega sadnega drevesa, predno se je matičnik s svojim prašnikom oplodil, v dotiko z maličnikom druzega sadnega cvetu, pastane potem mešano sadje, imenovano po-lutau ali bastard. To so tedaj posamezni deli sadnih dreves. Umni sadjerejec, ki pozna njihovo važnost, mora vedno paziti, da se vsi deli ugodno ra/.vijajo in da vedno vlada na drevesu pravo razmerje med poedinimi deli. Ni mogoče pričakovati od drevesa posebnega vspeha. ako se ta ali oni del zanemarja. Naj že bode korenina, steblo, verb, petje ali cvet, vsak del je za razvitek celega drevesa in posebno pridelka velike važnosti. -K- Občni zbor 4, julija 1.1. v Lescah. Kakor je bilo v majnikovi številki naznanjeno, bi občni zbor moral biti dne 20. junija t. 1.; ker se je pa ta dan prepičlo število udov sešlo, bil je občni zbor na predlog g. predsednika prestavljen mi 4. dan julija. Ta prestava občnega zbora seje pa zgodila, kakor jo bilo v prilogi (rudeče tiskanej) junijeve številko povedano, zaradi važnih reči (toček), katere so na dnevnem redu bile. Da se je ta prestava zgodila, bo vsak pameten človek rad pritrdil, da je prav. Tisti, ki so od daleč prišli že dno 20. junija k občnem zboru, so bili gotovo malo novoljni, ker se njih želja ni spoluila. da bi se bil namreč občni zbor že istega dne dovršil. lies, težavno jo v lakih zadevah tako delali, da bilo bi vsem prav. Due 4. juliju sošlo so je blizo -III udov K zborovanji. Ko so liili že večinoma vsi došli udje zbrani, prične predsednik čeb. iu sadj. društva g. Modie, občni zbor. Prav vljudno pričujoče pozdravi, ter jim na kratko poroča o stanji društva Mizo tako-le: V imenu društva bodite pozdravljeni vsi spoštovani navzoči udje! Ker mislim, da smo sedaj zbrani, kar se nas je mislilo vdeležili zborovanja, toraj pričnimo s predpisanim dnevnim redom. Poročati Vam moram na kratko o stanji društva. Vlansko iu letošnje leto je pač za čebelarje neugodno, posebno pu letošnje; res tako je, da bi vsakdo lahko veselje do prijetnega opravila iu pečanje se s čebelico zgubil. Nič se ni čebelarju še novincu ali začetniku čuditi, ako reče, da je za trdno sklenil, opustiti čebele. Da mu je veselje do čebcloreje tako hitro upadlo, krivo je slabo vlansko leto. Slabi uspehi pri začetku kmalu vso početje zadušo iu veselje tor nagnjenost do istega dela odstrauo, tako da vso zastane, obmolkne in zaspi za vselej. Tudi sadjerojeein se ni veliko bolje godilo. Veliko sadnega drevja pokončala je pretočeno zimo velika množina snega. Pod njega težo je drevje pokalo, da jo bilo groza slišati. Kar je pa preti snegom varnega ostalo, oglodal je škodljivi zajec, katerega jo glad hudo stiskal, da, tako daleč ga je lakota prisilila, da si je ta plaš-ljivec upal po noči prikrasli so v vrte, ki so prav tih polog hiš ali sploh vasi. Tu se je potom gostil z lubom sadnega drevja, ter si s tem nakopal smrtno sovraštvo sadjerejčevo. Sploh se jo to loto slabo sponcslo vsakemu, kogar dohodki so od vremena odvisni. Pomisliti je treba, tla gre, kakor nam čebelarjem in sadjorcjeotn, kmetu ravno tako. Kukrat je toča, drugič suša, ki mu vso. pridelke pokonča. Kmctič večkrat še semena ne pridela, pa on no obupa vsled to neugodnosti, temveč upa in pričakuje od I Joga v prihodnosti večjega blagoslova. Kakor tako obtoženi poljedelec ne obupa, tudi mi čebelarji in sadjorejci 110 smemo, liog nam ho zopet podelil boljšo letino iu v teh dobrih letinah pozabili hotno na setlaj trajajoče slabe letine. Poravnali bomo kljuko, katere moramo sedaj delati. Pozabil hotno ua prazni trud slabih let. Vsled res slabo vlansko, kakor tudi letošnje letino so tudi društvo ni moglo odločiti, bi se li napravila lotos razstava, li 110, o čemer bomo še pozneje govorili. Število društvenih udov se je nekoliko naraslo. Kakor vlansko leto, tako jo tudi letos dovolj novih; mod temi so Kranjci iu Korošci. Poslednji zanimajo se. prav posebno za naše društvo. Samo ob sebi so razume, da jo društvo nekaj udov tudi zgubilo; deloma je vzrok slaba letina, doloma pa nemila smrt. Ta neizprosljiva morilka pobrala nam jo visoko častite gg. župnike: Oblaka v Borovnici, Svetlina ua Goričici, Sodnika na Koprivniku, Kalaua v Vrhu iu dekana Polaka v Loskovcu. Vsem tem vrlim podpiralcem našega društva naj bo žemljica lahka! Društveni račun predložil se ho pri drugem občnem zboru letošnjega lota, t. j. v jeseni. Društvo ima do zdaj prav za prav malo podpore. Dvakrat smo prosili podpore pri kranjski deželni hranilnici, a še odgovora nam ne dajo. Za druge nepotrebne reči ima hranilnica dovolj denarja, a za take potrebne stvari, kot. je naše društvo ga pa nitna. pa mislim, da bi ga žo imela, ko hilo hi našo društvo ..cntško. Prva točka je s tem končana. Ako ima kdo kaj opomniti, mu prepustim uCEedo. — Ker se nikdo ne oglasi pridemo do drugo ločke, t. j. izvolitev novih zastopnikov v odbor ali volitev novega odbora. Volitev je važna reč za društvo! Volite tedaj može, od katerih res veste iu ste prepričani, da za društvo kaj delajo iu bodo, ko bodo odborniki, če žo sedaj niso, šo bolj marljivo delali. l>a hi pa volitev predolgo m» trajala in so vlekla, Vain nasvelujom, če Vain jo ljubo, može kateri Iii bili zato s|iosolmi in pripravni, oil toll si jili potem vsak odberi, po svoji volji. Tiuli drugo lahko volilo, a protlolgo časa so bo potom volitev vlekla. Ti izvoljeni možje (s jo vseli), bodo potom sami med sabo volili predsednika i. t. d. Zdaj pa volite! Ko jo volitev minula nadaljuje gospod predsednik oziiauujnč izvoljene odborniki" in sicer to-le , k večjemu na 4 sate; za njimi dajal sem deščico iu potem panj dobro s slamo zatlačil. Dili so prav na majhnem prostoru, ker satniki nimajo več ko 13X23 cm s vi Hobe. Koncem aprila, bilo je nekaj lepih dni, pribriše jo eden teh tičev, ko ravno pri čebelnjaku sedim, naenkrat vun, počakam inačice, jo primem, zaprem v kletko, ter držim med beže-čimi čebelami, vsedejo se nanjo; denem jih nazaj v panj iu jim dodam iz druzega panja 2 satu zrele zalege s čebelami, sedaj bil je dober, obstal je. Tedaj hitel sem, boječ se, da mi tuili drugi kaj taccga ne napravijo, pomagali jim. Dodal sem nek-teriin po eden, drugim po dva tudi po 3 sato zrele zalege s čebelami vred. Drugi dan bilo je še lepo, potem pa je nastalo mrzlo, in tako ostalo nad 1 teden. Naredil sem križ čez nje, češ zalega se bo prehladila iu gotovo nastane gnjiloba. S pripo-močjo dodal sem enemu panju tudi inačico, — ktoremu nisem se mogel spomniti, zapisal pa nisem, od kod in kam sem kaj dejal —, zato začela je, paše le 20. dan v enemu močnejih inačica peti. Razdelil som ga na dva. Dne 211. maja imela sla že obedva mačico opleinenjeno. Da jo začel še le 20. dan peti, mislim vzrok je bil mraz, ki ga je zadržal v izlegi jajčeca. Sušni (In o vi liili so še nekaj vredni, vsaj delati je bilo moč; pripravil sem si takrat lepili inačic. Mokri mesec pozneje, so nam čebele zopet mrle. Meni je preostanek oil zime pošel, moral sem jim tedaj s sladkorjem pomoči. Enega starca na 12 satili nisem mogel drugače rešiti, kakor da sem ga odkril iu poškropil. Dva «lni pred sv. Telesom dal sem jim zadnjikrat. Vreme se je spremenilo, nastali so topli dnovi. Kostanj začel je ravno dobro cvesti. Močnejim starcem odvzel sem takoj prvcc, ter jim drugi, tretji ali tudi šc-Ic <>. dan dodal zalizano inačico v zalegi. kakor sem ravno mogel. Ako so mi inačice preostajale, razdelil sein pevca po posameznih panjih, dostikrat prišlo je tudi samo po 3 sate na en panj, ker razdelil sem ga na štiri ali pet. delov; te dejal sem ob kraji. Vsi so inačice lepo oplemeniti, le eden jo jo zgubil, dodal sem ga tedaj drugemu. Oplemenovale so se pa prav počasi, dostikrat 14. dan tudi še pozneje ni bilo jajčic opaziti. Kakor hitro so bile pa inačico oplemenjene, pomagal sem jim takoj z zrelo zalego, s tremi tudi se štirimi sati. Prvi so sedaj že polni; a zidal ni nobeden nič, ker imel sem satja dovolj. Danes imam jih 43, 551 popolnoma polnih, tako, da ko bi bili o kresu taki in bi no bil zrele zaloge potreboval, vzel bi bil vsakemu prvca, 12 pa jih je dobro nad polovico dodelanih. Opomnim le, da zidal ni nobeden nič in da je bila paša tako izvrstna, da mi jo prvič odvzet 211. ti. do G. 7. panj z medom in zalego popolnoma napolnil. Viani ob kostanju nismo nikdar takih dni imeli. Ako bode še ob ajdi kaj, kar liog daj. bo že, sicer bo prazna, ko vlani!*) Dulharh na Koroškem 1L julija. Naznanim Vam, da je pri nas zelo slaba letina za čebelarje. .lest som imel 27 panjev za rojenje, a dobil sem le. 17 rojev, pa še ti so le bolj slabi. Komaj 25 roje dobil sem poslednjo dni mesca maja, vse druge še le mesca junija. Pomlad je bila tako mrzla, da čebele, na resji čisto nič niso dobile. Pozneje jo. bilo zopet presuho in zopet vedno deževno in hladno vreme, da tudi v gozdu niso nič dobile iu tudi sedaj ne dobe posebno. Vreme je takošuo. da šo. seno težko domu spravljamo. Imamo pa upanje, da so lio ajda boljšo spo-nesla, ker pri nas peljemo ljube čebelice ua spodnjo Koroško na ajdovo pašo. Kiinjinr Mortt. Rudnik 22. julija 1880. V zadnjem listu „Slov. čebelar in sadjerejca" dopisnik iz Dovjega (r. Dolgega) g. K. -logljič, ocenjuje Dzierdzon o v panj iu poroča o čebel-nom bivanji omlotnega kraja ter izjavlja željo, naj bi so šo od drugod kdo oglasil, kako je v drugih krajih s čebelami. Naj se na ta klic tudi jaz zbudim, morda so jih bo še kaj več — toni rajo, ker som že itak davno nameraval v glasilo našega društva kaj pisati. Kar g. dopisnik piše o Dzierdzonovem panju grajavnega, mu tudi jaz nekoliko potrdim, a vsega .ne, iu sicer vslotl lastno skušnjo. Kes da ima molj v novem (Dzierdzonovcm) panju vgodnišo priliko so zaroditi. a temu se lahko v okom pride, ako se prazni satovi iz panju vzamejo in so jih le toliko pusti, kolikor jih čebelo ohsedajo, da lahko molja preganjajo; ako so namuože, se jim odvzeti prazni satovi zopet lahko dodenejo. kar pa v starih panjovih ni mogoče, ker ako se prazno satovje izreze, ni mogoče taistega doložiti, kadar se čebele namuože. Tedaj ima novi panj tudi v tem prednost, ne pa nedostaluost pred starem panjem. Kar preziinovanje zadeva, bral sem tudi že z druge strani, da čebele s počez-uim satovjom raje bolj zebe. kakor pa s podolgastim. a jaz do sedaj tega še nisem *} Prosimo, še kaj nam pišite. Vred. opazil, temuč so mi čebele v Dzierdzonovih panjovih dosloj se ravno lako dobro prozi mile, kakor v navadnih, il;'i še veliko lože in boljše sem jili za prezimovanje uredil, kakor Iii mi bilo mogoče v starih. To pa delani tako, ila i/, panjov, ki jih za prezimovanje odločim, vzamem vse prazne satove iu jih nadomestim s polnimi iz drugih panjov; čebele pa vse pometem v plemenske panjove, tedaj iz 3 I v enega samega. l'o tem lakom je plemenski panj polu Inane iu poln čebel; takemu pa je prav gorko in hrane mu ne zmanjka, če je tudi dolga /.ima, da jih ni mogoče zgodaj spomladi krmili, kakor n. pr. letos sem jih še le v sušen začel pilali. a ne zaradi pomanjkanja hrane, ampak zaradi zgodnejšega rojenja. Čebelo so kmalo /.družijo v eno družino, ter si eno malico ohranijo, druge pa pomore in izmečejo. Nekoliko se jih seveda pri lom pokoljo in pomočka, a kaj je to proti navadnemu neusmiljenemu žvcpljaujf. Zraven neusmiljenosti iu nehvaložiiosli si čebelar z žvepljanjom le sam sebi škoduje, ker si veliko pridnih delavk za spomlad pokonča; čebele enega samega panja pa tudi seveda zebe, ki se zato stiskajo in. ■la si gorkolo napravijo, več. medu povžijejo. kakor Iii ga bile, ako bi jih bilo i/. iS—t panjov vkup, večkrat pa se še z mosta ne morejo premaknili zaradi mraza iu toraj pri obilnej hrani gladu iimrjejo. kar obilna skušnja potrjuje. .Meni po takem ravnanji še ni nikoli noben panj čez zimo umrl. drugim s starim panjem pa že mnogo. Tukaj jih je n. pr. nekomu čebelarju izmed 155 plemenjakov 7 pomrlo pretočeno zimo. Seveda se morajo panjovi dobro zapažiti ob straneh in oil zadej; spredaj pa jo dobro, da so z rratami zaprejo ter hude burje obvarujejo. Dopisnikova opomba, da so mnogo predragi je nekoliko resnična, a vender ne popolnem: pomisliti jo treba, da vsaka dobra reč jo draga; a taista se sčasoma splača in dobro obresti donaša. Da si tudi nepremožni čebelar tako napravi, vtegiie to polagoma staviti, u. pr. vsako leto I ali 2. sčasoma bo imel vso Dzicrdzonove. Prepričan sem, da imajo novi panjovi mnogo prednost pred starimi iu so splošnjega razši rjevanja vredni. Da g. dopisniku vstrežem zaradi rojenja, omenim, da sem imel prvi roj 10. maja in da so mi vsi večjidel že v majiiiku odrojili. ter sem dobil oil 10 plemenjakov 17 rojev, nekoliko pa mi jih je rilo (menila zaradi prehude vročine — že 2. ali dan i/, panju) ali v bližnjega zlezlo (menila zaradi zgnbe matice); 7. I. m. pa mi je že starec dal 1 vnuka. is. t. ni. pa druzoga : tudi drugi starec mi je dal že I vnuka in še nekoliko prvih rojev iu starcev je pripravljenih za rojenje. Paša je še preeej dobra: poprej kostanj, sedaj pa zgodnja ajda. Trije ali štirje, drugiči in starci pa so mi brozmatični ter polagoma hirajo; mislim jih z drugimi združiti. Knemu sem dal 1 dan ali 2 dni staro zalego, pa vender le hira ter ni znati, da bi se matica izlegla. h" sklepu mi dovolite, da stavim še nekatera vprašanja in izrazim neko željo. 1. Kako se loči matica v matični del, da ne. more do čebelnega dela, čebele pa morejo? — 2. Kakoine so trotovske pasti? 8. Želim, da Iti prenašal list prilogo: N&Vod ali poduk o čebeloreji po najnovejših skušnjah, da bi imeli posledujič posebno iu bolj popolno knjigo o čebeloreji. kakor je Sumperjeva, kije pa že tudi razprodana: seveda proti doplačilu. T^idmmpim. Doslavok uredništva. 1. Matica so od čebelnega dela v matični prostor loči s priporno mrežo (Königin-A ). Naredi se okvir, kakor za okno, pa mora panj dobro črez iu črez zapreti; v ta okvir se mesto šipo dene ova mreža. Ta so 01221610 VriliHja h št. S. „Slovanski h-hdar in sadjerejec" za l. 1886. dobiva pri raznih trgovcih, ki so pečajo s prodajo čebelarskega orodja. Tako reči dohajajo k nam večinoma iz nemških mest iu krajev. Najbližjo je dohiti pri g. .M. Ambrožiču. čebelarju v Mojstrani p. Dovje, ('e jo želite, pišite mu iu dobili jo boste precej. To blago prodaje se ua ploskovno (kvadratno) mero. Tako mrežo imajo ua dalje na prodaj < M to Schulz iu Bukow, Regierungsbezirk Frankfurt a/0. Prodaja jo tudi Hans Schusser, v Marionbad. 2. Trotovske pasli so različno, .leden izumitelj naredi leseno, drugi pa iz trotove mreže, t. j. tako, skozi ktero čebelo (tudi matica) lahko lezejo, trotje pa no morejo. Trotovsko past dobite tudi pri g. Ambrožiču. Velja okrog L gld. 0 teh pustih morebiti v kakoj prihodnji št. kaj več izpregovorimo. nam so nepotrebne zdijo. ;>. Dobra misel! bodomo poskusili, če bo šlo. Iz Zagrada )>ri Premijah na, Koroškem, /drami naj nas tedaj Vaš opomin, pa uo iz spanja zaspanega in lenega, ampak iz spanja pravičnega Jakoba. Ravno tako, kakor pri Vas na Kranjskem, tako tudi pri nas ua Koroškem čebele slabo donašajo. Marsikteri mali čebelar jih jo pustil čez zimo, misleč lopo število 10 panjov. Ali v dolgi zimi so mu je njegov up skoraj čisto spredrngačil, pomerle so mu skoraj vse. pa ne od glada ali pomanjkanja modu, ampak po bolezni, vsled grižo, kor so večjidel med popnšalo. Le li. ki so popustili Se črez 20 panjov, in so bili ti z dobro slonijo založeni, temu je še polovica ostala. Pa še mnogo več kol zima, napravila sta nam škodo še slana in mraz ob sadnem cvetu. Takrat imele bi čebelo, leteti na pašo, zaderžoval jih jo pa mraz. Marsikteri še močen panj jo bil spremenjen v slabega, in še ti slabi so kar hriišeli v podstrešje. Rojev so tak ni bilo uadjati; bati se je bilo, da pridemo ob njo. Rojiti so pri nas začele šo-lo začetka junija, pa še takrat malo; če jo kdo od K> dobrih panjov 3 roje dobil, jo moral bili zadovoljen. Smreka pri nas ni iinola medu. morda ko bi ga bila imela, bi bilo kaj boljšo. Ali to so nam čudno zdi. da nokteri dobri panji zdaj rojijo ko so iuioii poprej čas. ker zdaj ni nobene pašo. Zdaj bodo morali v panju na golih deskah sedeti, in čakati na ajdovo pašo. Toda pri nas ajda malo izda, ker jo ne sojeino veliko; zato jih moramo čebelarji, kateri jih neradi opustimo, po 5 ur daleč voziti na pašo: pa tudi tam se nam naš trud zelo slabo izplača; ker ajda jo že več let malo modu donašala. Fpamo, da jim bo Rog vendar zdaj pri zadnji paši svoj blagoslov podelil, kajti ako jim še tega odtegne, potem nam čebelarjem ni moč daljo čebelariti. t'rešuje iu orehi nam niso nič obrodili, čošplje. jabolka in hruške so nekoliko boljšo, v nekterih krajih pa tudi uo. .1/. Rmnrr. Novi Dzierdzonovi panji so bodo dobivali pri predsoduištvu našega društva za polovico cene (40 do 50 kr."). Panjovi so prav dobro izdelani ter so lahko spredej, za dej iu zgoraj odpirajo tako, da jo pregledovanje prav lahko. Kdor želi tak panj dobili naj piše listnico g. -I. Modie-u na Jesenicah. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane« Modic, društveni predsednik. I.MtiiiiM „( Vlii'lnrski'KA in »mlji'iojalti'gii ■iruüv.i r.» KrMijakn-. Nntixnilx Kl.-In In K.ivafr hjiililjnni. MT" Urez to varstvene znamke, postavno zavarovano, ima so to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "Ag Cvet zoper trganje, Sgi (Varstvena xnamka). po «Ir. 11 aliču. 'IX jo odločno najboljši- zdravilo zoper protiii ter revmalimem, trganje jm j*';;' M dih, bolečine r tri« ter Ur rili. oteklino. otrpnete ude in kile i. t. (I.. iiiain rasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje oliilno , zalival. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maličuu z "V «raren stoječim »namenjeni; 1 steklenica SO kr. B 1 bolečine: Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hriparosl, rrat oboi, prsne in p/učne 1 stoki. Sli lir. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki Fomuhljeno (Dorsch) jetrno olje, ill sirupi. m .'Vji najboljše vrste, izborilo zoper bramore. pljučnim, kožne izpiistkr in bezqnrne otekline. i.>-\ V® 1 steklenica 60 kr. ' Salicilna ustna voda, m najboljše 7.a ohranenje zob ter zobnegu mesu iu takoj odpravi smradljiro sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ••v. ne smele bi se v nijednem gospodiustvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve- ga želodru, ■:35) (ločili1 pri zuhasiinji čloreikega telesa. glurohiilu, otrpnenih udih. skuženem želm jflr"',t "t »bistnih boleznih, r škatljah a 21 kr.; joden zavoj s G škatljami I gl. S kr. Itn/.pošilja»a no najmanj jeden zavoj. Naročila iz dežele vrše se takoj. vi Lekarna Trnkoczy-ja j! /.raven rototiu na Mest urin Irgii v Bijuhljani. x x x k - ;.....r. *•* x VJ IM M uv v m i» M M vi •■ . i»» «/i v»