Ätev. 11. Ljul)] jaiia, 16. novembra 1886. Tečaj IV.
Slov^aak^ Z
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
----K--
Izhaja vaakl mane rmhrat in »e paiiljn »dom hresplarna; neiulam za t gltl. 30 kr. na leto. I marali in priloge rafunijo m po najnižji ceni. — Lvlnina za ude. znata »amo 1 gld.
OltNt'K: O Dzierdzonovem panju. (Dalje.) — Naprarljanje sadnega mošta. (Dalje.) — Kako se med čisti. — Naši dopisi. — V. Imenik.
0 Dzierdzonovem panju.
(Spisal Iv. Jurančič.)
(Dalje).
Visokost toga panja (sloj pod. I. v prilogi), jo po toj meri od znotraj 75 celic (15 palcev). Vališče ali valilni prostor je 00 celic, medeni prostor pa 15 celic. Ta majlictii medeni oddelek zadostuje za vsakovrstne operacije in tudi imajo čebele dovolj živeža za zimo nad seboj. Iver ta prostor ni visok, laliko pridejo čebele iz zimskega gujezda do mokroto, ktera so nabira v zimi ua pokrovu, da žeje ne trpe. Širok je panj od znotraj 50 celic. Dolg pa mora biti toliko, kakor sta dva panja skupaj široka, da dva vkup postavljena od zgoraj kvadratno ploščo naredita. Dolgost jo tedaj 132 celic.
Kakor je znano, ima les to slabo lastnost, da so razteguje, ako postane moker, iu krči, ako postane sub; navadno pravimo, da se napne iu vsuši. Se ve, da se ne razteguje in ne krči po dolgem, ampak po črez. Deske za naš panj moramo loraj obračati tako. da ta sprememba lesa ne škoduje. Škodovala bi pa namreč, ako bi postajal panj zdaj širji, zdaj ožji, ker v prvem slučaju padali bi satniki iz zareze, v drugem pa bi so tako prijeli, da ne bi jili mogli vnn dobiti. Knako škodovalo bi, ako bi so spreminjala visokost panja, ker bi so satovje, katero je na steno pritrjeno, raztrgalo. Ako se pa potem panj v dolgosti nekoliko spreminja, nima to nikakoršnih nasledkov. Iz tega jo tedaj razvidno, da so morajo obračati desko za dno in pokrov po črez, za sprednjo in zadnjo stranko, kakor za duri pa navzgor. Za dno in pokrov naj se združijo tako dolgo desko mod seboj, kakor je panj od zunaj širok, to jo l»;5 celic. Daljši stranki ste po velikosti enaki, pa različni po debelosti. Prednja dolga stran, v ktero jo žrelo vrezano, je namreč edina stran, klora je vedno izpostavljena zunanjemu zraku, vročini in mrazu, dežju in snegu. Ona mora biti najbolj debela, da no pusti potrebno gorkote iz panja in preveliko vročine, kakor I ti« li mraza v panj. Dno, pokrov in zadnja stranka so narejeni iz
desk, ktere so ostnižene (skoblane) tri celice debele, produ,ja stranka pa mora biti najmanj 10 celic debela, ako je samo i/, desk narejena. Ce panj le samo z žeblji vkup zbijemo, morata biti stranki 7i> celic dolgi (visoki) iu 133 Široki, dno iu pokrov pa 153 celic dolga in 1Ü2 široka. Posamezno deske strank, dna in pokrova morajo se med seboj dobro spojiti z mizarskim limoni ali klojom ali pa z žeblji navskriž. Prodno se panj vkup postavi, vrežejo se znotraj na oboli strankah (U) celic od dna zareze za satnike, (glej pod. II. a). Te se naredijo, če stranko za 1'/» celico globoko zažagamo iu potem gornji rob tega reza z nožem poševno odrežemo.
Na znotranjih straneh obeh strank se na vsakem koncu odvzame za l1/, celico debelo iu S celic široko lesa. tako, da tam zareze za satnike zginejo; lo za tega del, da duri panj trdno iu natančno zaprejo iu bolj mirno stoje, (glej pod. II. h).
Zrelo naredi se v prednjo stranko na sredi pet celic visoko od dna iu jo 2 celici visoko iu Iii celic široko. V zadnjo stranko narodi se ravno žrelu nasproti tik ob dnu 10 celic široka iu 7 celic visoka veha, klora se s pilko zapre, (glej pod. 11. c.) in po potrebi odpre, ako hočemo dva panja združiti. Ako sedaj dno in pokrov na stranke z žeblji pribijemo, imamo na kratkih (ozkih) dveh straneh odprt panj pred seboj. V odprti kratki strani vdelajo so duri in panj je večinoma gotov.
Vendar se tako debele deske za prednjo stran panjevo posebno iz za to sposobnega lesa v nektorih krajih težko dobe. Tudi so potem panji precej težki, kar posebno za prevažanje in prenašanje panjev ni ugodno. Veliko bolj lahek iu spreten bo panj. ako naredimo tudi prednjo stranko iz tenkih desk, kakor zadnjo stranko, dno iu pokrov. Potem moramo pa prednjo stran 10 celic na debelo s slamo obleči. Da pa zamoromo to slamnato odejo pritrditi, mora dno iu pokrov za 10 celic čez prednjo stranko moleti. V dno in pokrov naredijo se 3 celice široke in 1 celico globoke zareze, da se tako prednja stranka vanje spusti, da se ne more vpogibati. Od zunaj se duo in stranka pribije ua letvo, (glej pod. 111. a), ki jo 10 celic široka in 10 celic debela, iu na vsakej strani za euo celico krajša od panja. V to letvo na sredi 5 celic od dna v reže so žrelo.
Enako sklene se pokrov s prednjo stranko s pomočjo takovo letve, (glej pod. 111. b). ktera pa je le 5 celic debela in tako dolga kakor spodnja. Na vsakem koncu panja pribije se šo 1 celico debela iu 10 celic široka deska na letve, tako da dobimo lia prednji strani panja koritu podoben prostor, klori se s slamo napolni. Za to ste namreč oni letvi krajši od panja za eno celico, da se tam na letvine konce omenjene deske pribijejo, (glej pod. IV. in V. a). Slama odreže se tako na dolgo, kakor je dolg ta prostor iu se polaga enako na debelo, z dehelejimi konci zdaj ua levo, zdaj na desno. Zdaj se pokrije slama s papirjem in na zgornjo in spodnjo letvo položijo se štiri manjše letvice, s kterimi se slama pribije. Za te manjše letvice naredijo se še popred potrebno zareze na večjih letvah, da se tako prve vtisnejo v poslednje, da ne sloje vun od celo prednje strani. Od zunaj se še slama povleče s trstjem ali z vrbovim šibjcin, s kterega so popred lubje odstrani. Trstje ali šibje vtakne se namreč jedna za drugo med letvice in papir, s kterim je slama pokrita. Najboljše pa je, če se ta slamnata odeja obloži s tenkimi deskami, ktere se, lepo ena črez drugo položijo, tako, da se dež po njih vun odceja. To naredi se tako-le: Panj položimo predse, zadnjo stran navzdol, odprti strani panja pa na levo in desno. Sedaj naloži se slamo toliko, da ui preveč, pa no premalo. Ako je preveč, se letvice vun ogibajo iu stena ue bi bila ravna. Kadar je slama vložena, pribije se na levi strani krajua letvica, potom se vtakne ena deska za drugo
|hhI letvico. Začne se oil dna proti vrhu. Kadar so deskico že, zataknjene, pribije so še letvica na desni strani in potem srednji dve.
Zadnja slranka so pa s pokrovom in dnom najbolj močno zveže, ako so sklene po mizarsko navskriž, da ena deska v drugo prime (glej pod. IV.).
1'aziti se mora posebno, da špranje, kjer so deske med seboj zvezane, ne pridejo vkup, to jo, da niso deske strankine ravno tam zvezane, kjer so zvezane deske dna in pokrova (glej pod. IV. b.) Sedaj bil bi panj sam ob sebi zagotovljen.
.Manjka nam še duri iu notranje oprave. I Juri pridejo na obe ozki, odprti strani. Ako smo naredili prednjo stranko celo iz debelih desk, naredijo se tudi duri iz 8 celic debele deske. Imamo pa omenjeno stranko iz tenkih desk in slame, tedaj naredimo tudi duri iz slame. K temu je potreba štirih 8 celic širokih iu 2 celici debelih letvic, ktero se v podobi dolgastega pravokotnika sklenejo (glej pod. VIII. a). Ta pravokotnik mora bili tako velik, kakor je odprta stran panja. Na eno (notran jo) s	ka pribije so počrez tri letvice (glej pod. VIII. b. 1, 2, 3).
Na te se položijo po dolgem tenke deskico (glej pod. V11L b. 4). Sedaj se vloži v pravokotnik slamo po dolgem, potem pribije se letvica (f) na levi strani po dolgem, pod ktero se tenke deskico po črez nadevajo, kakor pri prednji stranki. Slednjič pribije so še letvica (1") ua desni strani in duri so gotove (glej pod. VIII c).
Enake duri pridejo še ua drugo stran panjevo. Imamo še sedaj notranjo vpravo. To so satniki in dvoje premakljivih duri. Te premakljive duri služijo k temu, da lahko prostor v panju spoljubno zmanjšamo, kakor je za večjega ali manjšega roja potrebno. Navadno se da roju od začetka le 4 do 0 satnikov, kteri se denejo ua sredo nad žrelo in premakljive duri potisnejo se od obeh strani do satnikov. Potem še le, ko je roj mu odločeni prostor napolnil, da se mu več satnikov in omenjene duri premaknejo se proti kraju. Te duri obstojijo iz dveh steklenih šip, kteri sto vdelani v tenek okvir (2 celici debel, 7 celic širok). Srednji poprečni del okvirja je HI celic širok in ima dve luknji, kteri ste s klado zaprti in ste za to, da duri labko z roko primemo iu za prevetrovanje panja. Kdor si pa ltoče par krajcarjev prihraniti, kar ga šipe stanejo, labko naredi te duri iz navadne deske (2 celici debele).	(linije prihodnjič.)
--x-
Napravljanje sadnega mošta,
(Dalje.)
Potenje sadja.
Pri jesenskih sadežih je naročeno, naj se to precej v mošt podela, ker pri teh se je razvoj sladkorja že popolnoma izvršil, ter se so čakanjem ni nadjati kakega zboljšanja. Nasprotno bila bi pa velika napaka skoro pri vseh vrstah jabolk, če bi se precej po otresenji v mošt, zmlela, ker so večinoma zimska jabolka, kajti pri teli nastopi popolno dozorenje večkrat še le v decembru iu januarju, to je v času, ko bi napravljanji mošta veliko zapreke nasprotovale, zategadelj je treba pri lakilt sadežih dozoritev pospešiti in sicer na sledeči način: Jabolka puste se na prostem v dolgih in ospičenih kupili ležati 4 -0 tednov, da se spote, t. j. tako dolgo, da duh in omehčanjo sadnega mesa, kar se labko s potipanjem s prsti na kožo spozna, popolno dozoritev naznani. To so pa ne stori samo pri jabolkih, temveč
11*
16591061
tudi pri poznih hruškah. Toplota, ki so vsled potenja sadja naredi, je vzrok, ki godnost sadnega mesa in s tem zvezano razvijanje ali narejanjo sladkorja hitreje pospeši, med tem ko so nekaj vodo izhlapi, sadje vsled tega specifično ležje. sokovi pa bolj tekoči in bolj sladkorni postanejo.
Prod nastopivšo ponočno slano so sadje obvaruje se slamo; skušnja jo tudi pokazala, da se. če se tudi zmrznjeno sadje izmečka, s tem vinu nič ne škodujo. Oe pa nastane bolj mrzlo vreme, jo pa, so ve da, nasvetovano sadje po listnicah ali v zračnih kletih in čumnatab nasuti, da se spoli; ti prostori pa ue smejo bili vlažni in zaduhli. Prodno so pa sadje v prostore, kjer se bode v potenje nastavilo, spravi, mora se gnjilo sadje odstraniti, ognjito in črnomadežasto naj se izreže, kajti če bi se tako sadje v vočjoj množini z drugim zmečkalo, bi vino dobilo neprijeten grenak in gnjil okus.
Pride vanje vode k moštu.
Izdelovalci mošta so si v tem obziru navskriž, iu ima v tej zadevi vsaka sadna okolica svoj način.
V Normandiji na Francoskem no pridevljejo nič vode, v drugih okolicah se pa sploh trdi, da primerno pridevanjo vode nikakor 110 škoduje, temveč pri skoro vseh mostnih vrstah sadja, izjemši zgodilo ter samo sladko sadje, o teiu sadju smo pa že spredaj omenili, da ni dobro za mošt, koristno, čo vzamemo, da so jo voda primešala pri mečkanji, da so se tako zamogli nekateri važni deli, posebno sladkor raztopiti. 1-1'/a ' vode zadostuje na 50 funtov jabolk iu 2 l na ravno toliko hrušek. Kar je več, je pa na Škodo. Pa tudi pri tem se je treba ravnati po tem navodilu. Sadje se zmečka narpopred brez vode, zdaj se ostanki (prešovina) v jed nem čebru zdrobi in zmečka, ter s čisto iu frišuo vodo namoči, da so voda k vrhu prešovine prikaže; da bi črez stopila, toliko jo no sme biti. To ostane 18—24 ur pokrito, med tem so večkrat premeša iu po temše jednokrat stisne. Zdaj dobljeni jabolčnik se s prvim zmeša in v klet spravi.
Povprečno se računi, daje za napravo 1 lil sadjevca brez vodo treba 3'/» cente jabolk ali pa 3 cente hrušek; natančno so tone da določiti, kor imajar razne sadne vrste tudi razne množine soka.
Razno orodje za napravljanje mošta.
Mečkalni mlini.
Eazun različnih malih priprav, kakor razne posode in drugo, kar naj pa, če je le mogoče, bode iz lesa narejeno, so potrebni, čo se kdo le količkaj peča s to kupčijo, mlini, v katerih se sadje mečka. Boljši so tisti, pri katerih je manj železa in sploh manj železa 7. moštom v dotiko pride, kajti kjer se to godi, mošt lahko črn postane. Skušnja jo pa tudi pokazala, da se debelo zmečkano sadje lažje bolj stisne in izproša, kakor drobno zmečkano ali zmleto. Večinoma se v tako zmčkanje sadja dandanes rabijo mečkalni ali sadni mlini, in so, kakor jo bilo rečeno, oni boljši, ki sadja bolj zmečkajo ali raztrgajo, kot pa zdrobo. Taki mlini so zelo različni. Navadno pa kmetovalec, ko si dragocenih priprav noče. in no moro naprav-ljati, zmečka svojo sadje v koritu s kakim železom ali z vrtečim se mlinskim kamnom. Drugi pa sadje tudi s kakim sekačem razsokajo, kar pa ni nasvetovano, ker je prepočasno in ne tako dobro, kakor čo so mečka.
Stiskalnico ali preže.
Poleg incčkalne priprave treba je še stiskalnice. Stiskalnice so dvojne, in sicer take z navorom ali deblom, ali pa na šravb ali vrtine. Čeravno se zadnje dandanes zelo vpeljujejo, vendar so prve še bolj pogosto nahajajo, ker se lažjo napravijo in so cenejše.
Ker pa proše z navorom preveč časa, ter preveč pazljivosti pri delu, da bi so kaj ne poškodovalo, ter polog toga še. preveč prostora potrebujejo, se dandanes bolj ono ua vrline napravljajo. Te so tudi boljše, ker je treba manj ljudi, in se vendar lažjo bolj stisne, tako da sadje več soka da. Dandanes dobe se stiskalnice, ki prav malo prostora potrebujejo, ker se vrhu vse priprave vrti kakor sveder. Ker je gotovo vsak častili bralec že več načinov stiskalnic videl, zato se na tem mestu ne bo ta reč bolj na tanko obravnavala.
Mečkanje sadja.
Tu jo treba paziti, da se sadje enakomerno zmečka, ker se ta drobljad potem lažjo iu boljše stisni1. Ud drobno zmletega sadja se ne dobi toliko tekočine kot od debelo stolčenega. Nekateri devljejo mod prešovino verbove spleteniue, postavim duo od jerbasa, da so lahko bolje stisne. Preveč sadja naj se nikar v mlin ne vsi pije, ker se lahko zamaši, da mlin pravilno no melje. Paziti je treba, da se preveč svojeglavim ne dela, če se mlin vstavi, da bi se se silo naprej drvilo, ker bi se pri tem lahko kak uož odlomil, iu delo bilo bi še bolj zadržano. Včasih je dobro, da se sadje dvakrat zmelje, posebno v mlinih s premakljivimi valčki. Ti naj se prvič bolj vsaksebi postavijo in drugič bolj tesno, s tem se delo pospeši in dobi se več mošta. To naj se posebno zgodi pri ne popoluo zrelem sadji.
(Kunec prihodnjič.)
x -
Kako se med čisti.
Hučele redimo posebno zavoljo dveh pridelkov medu in voska, ki ju le one same in tako obilno pridelajo. Če ju pa v svoj prid obrniti hočemo, moramo vosek od strdi ločiti. Pred vsem satovja se strdjo ne pusti dolgo postajati, leliko miši. mravlje in muhe do njo pridejo in jo ognjusijo, ali pa ti jo bnčelo in ose odnašajo: prej ko moreš, loti se dola. Pripravi več lepo osnaženih skled in preberi satovje. Vzemi v roko vsaki sat. odreži, kar je praznega voska. in deni ga v prvo skledo, kamor pride tudi ves drugi voščeni drobiž. Lepo bele iu čisto sate devaj v drugo skledo, vse rumene in rujave satove pa v tretjo; v četrto pa vse črne sate in take, ki so večjidel le s cvetnim prahom napolnjeni.
Potem zmečkaj satovje. kar ga v drugi skledi imaš, z žlico prav dobro, in postavi ga v gorko poč, da se strd prav sogreje in nehaj, da se ohladi; kmalu se bo vosek na vrhu okrcuil, iu spodaj dobiš najžlahtuejšo strd ali med.
Drugi čebelarji zrežejo najlepše satove v sito ali rešeto, pod ktero so skleda postavi, in jih denejo med zaprta okna in puste, da so strd od solnčne gorkote sogrola v skledo izrodi.
Druga vrata satov, ki jih jo največ, ima rumeno ali rujavo barvo. To zveži v precej velik in čisi lonec, v kterega deneš tudi vosek od prvega medu. Postavi lonec v gorko poč po kruhu, drugi dan vzemi ga varno zopet iz poči; zgoraj imaš
vosek, v plošči okreujon, spodaj pa samo strd. Tudi moraš lonoe postavili v kotel s kropom, ktercmu moraš še nekoliko podnotiti ali podkuriti; ko Im stopil vosek na vrh, vzemi lonec iz kotla in doni ga hladit. Ako hočeš med še holj očistiti, precedi ga skoz drobno sito ali pa strd v loncu več dni zaporedoma z žlico posnemaj.
Kar je črnih satov in onih s cvetnim prahom napolnjenih, sogrej in stlači jih. ravno tako tudi vosek od lepe strdi, ki ima še nekoliko strdi v sebi. Tej strdi primešaj četrti del vode in pusti jo pri majhnem ognji vreli: med tem jo posnemaj, dokler se 110 zgosti. Dobra je za domačo rabo.
Ker v stlačenih voščenih kepah še /.mirom en del medu ostane, spravi zdrobljene kepe z vodo v velik lonec, in postavi ga k ognju, da se kepe dobro progre-jejo, in jih še enkrat pretlači. To sladko vodo sko/. prt precedi iu doni jo v sodček, v kterem je bil popred kis ali jesih. Sodček postavi na solnco ali na gorak kraj, prideni mu nekoliko vinskega kisa; v 14 dneh bo vso nesnago pri vrhu izvrgel; a ta čas se mora vsak dan ali kisa ali pa mlačne vodo prilivati, da sodček prazen ne bo. Če več ne vre, mora se veha zabiti, in strdeni kis je v nekoliko tednih dober za rabo.
Drugi ljudje pa iz takega voska ali satovja kuhajo medico, ki je zelo priljubljena pijača in otrokom pa tudi odrasteuim dobro diši. Napravlja se pa tako-le: Kepe se cdrobe ter se potem v kakej posodi z vročim kropom poparijo. To se dobro premeša, da se vosek opere, ali bolje rečeno, da se ostali med od voska loči. Zdaj se vosek ožnte in voda se skoz ruto precedi. Precejena voda dene se v lonec ter postavi k ognji, da vre. Vreti mora toliko časa. dokler se peni, pene se morajo vedno s penjenico odstranjevati. Ko se voda več ue peni, je medica kuhana. Postavi se na hladni kraj, da se ohladi iu precej je dobra v pijačo. Opomni se pa še zraven, da nekateri ljudje vosek dvakrat operejo, medice je potem več, a slabejša je.
Povsod ua Slovenskem je med zelo v čislu. Rabijo ga za potice iu druge pekarije. Pa tudi iz medu kuhajo medico iu sicer denejo na on del medu 6 delov vode; to kuha se pri majhnem ognji in se. pridno posnema, ko se. več ne peni, ali pa ko se je že tako dolgo kuhalo, da novo zncscuo na dno pade, je kuhana. Dene se hladit, prelije se v sod, sod postavi se v kraj, ki ima 13 stopinj gorkote, da tam vre. V li tednih prelij medico v drugi sod, pa ga no smeš trdo zabiti, in če je vrejeuje jenjalo, napolni z njim steklenice in jih dobro zamaši. Oez nekoliko tednov boš imel dobro pijačo.	J. S.
-x-
Naši dopisi.
Iz MoSenj. V Vašem cenjenem listu oil 16. oktobra št. 10. glasi se, da se do sedaj še nikdo ni oglasil, kateri bi vedel povedali korist dzierdzonovcga panju. Da je zelo koristen, ako se rabiti zna, hočem nekoliko po lastnej skušnji vpisati.
Imel sem pomladi dzierdzonov panj, zelo močan, da mi je dvakrat rojil. Prvi roj vsadint zopet v dzierdzonov panj, druzega ravno tako iu sedaj imam vse tri z premakljivim satjem ali kvočkoin. Ker je zrojenk zrojil ostaja 11111 tedaj preveč satja, kaj sedaj storili, da mi molj sal ja ne sne, ker je premalo čebel? (i rem. 11111 vzamem sedem satnikov, potem dam prvemu roju štiri, drugemu tri. Glej veselo stroj satja poprime iu ga obsede. Sedaj se mi molja ali črva ni več. bati. Se starim našim panjem bi lega ne bil .mogel storiti.
Daljo, ako imaš satje na romčkih, ga jim lahko notri daš, s čim ur roju veliko pomagaš, hitro bodo zalogo delal, tudi čo jo še paša, bodo veliko več modu nanesle. kakor v starih panjih. Zakaj? (Jebele, ki nimajo satja, morajo ga delati in tako si čas izgube pri izdelovanji satja in čebele, ki na pašo lete. kolikor le te medu nanoso, morajo ga v satje prežvečiti.
V dzierdzonovem panju jim sam lahko s satjem pomagaš, v starem tega nij mogoče. I .i tedaj ni velike koristi? Poglejmo zopet moje tri panje, kako delajo? Vsi trije prav dobro napredujejo, Bojuik dela žo novo satje, ako ravno sem mu jih prej sodom odvzel. Prvi roj pa mi hoče rojiti, a čas ni več za to, kaj mi sedaj storiti? Grem, mu vzamem štiri sate polno zalogo, mostu polnih dam mu štiri prazno, tako da ne moro. rojiti. Potem dam dva sata drugemu roju iu dva iz-rojouku. Sedaj poslala bosta obadva močna, ko prvi roj.
Aridiš, dragi čebelar, tako se lahko pomaga dzierdzonovemu panju, staremu tudi to nij mogoče. Tudi v poletnem času dzierdzonov panj kaj dobro koristi. Ako jo po loti dobra medena paša, zamoreš jim med pobrati iu ga do časa potrebe ohraniti.
30. majuika imel som štiri roje, vso štiri drujce, vsadim dva v dzierdzonov panj iu dva v naš stari kranjski. Deuem zopet vse štiri v čebelnjak iu vsi štirje srečno izprašijo matico.
•leseni, ko so ajdo obrale, hočem so prepričati, katera bosta bolja dzierdzo-uova dva ali naša dva stara. Vzamem vago ali tehtnico, stehtam prvo dzierdzonova dva in glej prvi telita 4t> funtov, drugi 45, potem stehtam naša kranjska dva, prvi ima 34, drugi 33 funtov. Ako račuuimo 67 od 01 lako dobimo, da sta bila dzierdzonova dva 24 funtov težja od naših starih dveh. Tukaj, dragi čebelarji, opišem lo površno korist dziordzonovega panju. Sodite sami!	Martin JSbvaiie.
Iz Borovnice dne 28. oktobra. V številki 10. Vašega cenjenega lista nahaja se dopis iz Dovjega, v katerem se razpravlje o novem dzierdzonovem panju in o navadnem starem. Dovolite, gospod vroduik, meni priprostemu kmetu moje mišljenje izraziti. Mnogo so jo že pisalo o novih panjeh, tako da bi čebelar, ko prebira časopise, kar h krati vse stare panjove zavrgel iu sežgal. A skušnja je najboljša stvar. Ta jo pokazala (to vsaj pri meni), da so so v starem navadnem panji čebelo veliko boljše ohranile, kakor v dzierdzonoviin, v slednjem so se zarodih črvi i. t. d. Iz tega sledi, da kmetovalcu čas le malokedaj dopušča, so. s lomi panjovi vkvarjati, pri navadnih pa ni nobenih komedij. Toraj čebelarji, držimo so lo starega panja, v katerega čebelce uanesejo dosti modu brez vsili operacij.
Koncčuo izrekam gospodu F. -legljiču čast v tem obziru. Podpisani ima več nego 100 reci več nogo sto dzierdzonovih panjov vso se šipami oskrbljeno, nameravam pa zdaj na zimo vse popraviti, lo jo ponižati iu v navadne panjove prenstrojiti, kateri mi bodo v prihodnjo loto služili za roje.
Kosem šo pred 0. loti obiskaval deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu, v kateri imeli smo tudi čebelorojo, imeli smo tudi dzierdzonove panjove. kakor nam je g. vodja rekel, da to je njegova sistema (tako zvana doleneova sistema). Kakor som videl, se je tudi slabo obnesla. Ko sem omenjeno šolo zapustil, dal sem si tudi na Slapu dva taka panjova napraviti, katera sta me prav veliko stala, če se ne motim 5 gld. Poskusil sem, pa vlansko loto tudi opustel, ker mi ni bilo čisto nič všeč. Toliko iz prakso!	Jo». Kersa.
Opomba uredništva. Dobri ao obojni panjovi, le treba je dobre roje v nje dejati, da zamorejo uspešno delati. Vsaka reč ima svojo dobro in tudi svojo slabo stran, tako tudi panjovi, naj si, bodo že taki ali taki.
h Planinske doline na Notranjskem. V i), ('ebelarjovi in Sadjerejčevi številki sem poročal, da bodemo letos pri nas poleg sladkega medu iu voska natresli tudi jabolk in lirušek /.a dom iu /a prodaj, a nadejal se takrat nijsoin, da se bode na-prešalo tudi eele sode okusnega in zdravega jabolčuika, kateri bode pridržal marsikateri goldinarček v gospodarjevem žepu, ki bil — če no prej — tja v praznikih stVčal v bližnjo gostilno za drago pa mnogokrat slabo vinsko (V) kapljico.
Ker jo v zgoraj omenjeni številki vrli starina g. Roštjau Leskovi«- iz Spodnje Idrije v svojem dopisu omenjal občinskih taks od čebelnili panjev, naj mi bode dovoljeno, da tudi jaz povem, kako so je našim čebelarjem o tej zadevi v Vipavi godilo. l'o slabem vzgledu nekaterih druzib krajev so tudi Vipavci zahtevali od vpeljanih čebelnili panjev najprej po 10 krajcarjev občinske takse, a pozneje so polovico odjcujali ter terjali le 5 krajcarjev. Ker se jo pa tudi ta trjatev našim čebelarjem neopravičena in krivična zdela, pritožil se je tukajšnji razumni in naprednjaški čebelar in sadjerejec, Anton Petkovšok iz Lipelj, pri deželnemu odboru, koji jo pritožbo us-lišal ter se izrekel, da v smislu dežel, zakona z dne iJ. decembra ist IS. |. št. 17. po sklepu deželnega zbora z dud 22. septembra 18S2 občine nimajo pravice od vpeljanih čebelnili panjev tirjati nikakoršnih občinskih taks.
To za dcucs, prihodnjič pa kaj duzega.*)	—*
•) Prosimo.	---m--Ured.
V. Imenik
p. n. ijij. udov društva l. I88Ü.
Janez Škerjanc. župnik v 1 (arijah. Josip Potepali, občinski predstojnik v
Dolnjem Zemonu, T. Globočuik v Doljni Prekopi, T. Tomšič v Doljni Prekopi, Loreno Čuden, pos. v Gorjušab, Fr. Finžger, krojač na Doslovčah, Josip Ogorelc, pos. v Razdertem, Franc Rupnik, pos. v Spodnji Kanoinlji, Karol grof Lanthieri v Ipavi. Janez Matko, pos. v Rriuji, Janez Lohkar, pos. v Predstrugi, J. Ambrožič, mlinar v Stružuiku. J. Robič, pos. v Kranjski gori, K. Kramar, učitelj kmetijstva v Trstu, Florjan Rozman, učitelj v Dolini, Jurij Jaklič, župnik v Gotenicah, Franc Kobal, pos. v Cirknem,
Dr. Karol G ostrin, c. kr. okr. sodnik v
Kostanjevci, Franc Zupan, pos. v Zerovnici, Jože Pogcluik, pos. v Podhoinu, J. Dominik, zdravnik v Dohitijo. Jakob Žuiner, župan v (iorjali, Anton Sustoršič, pos. v Lancovu, Ribani Sraj, c. kr. poštar v Lescah, J. Trojar, c. kr. poštar na Bledo, Janez Valant. pos. v Novi vasi, Vikt. Gabr. Jelovšek, pos. na Vrhniki. Blaž Silar. pos. na Vrbi, Janez Dulove v Radoljci, J. Dulove. pos. v Smokuč, J. Dežman, pos. v Lipenci, Or. Dolenec, svečar v Ljubljani, Matija Ferjan, pos. v Selil, Ivan Ciogala, pos. na Studenčici.
(Daljo prihodnjič.)
novem panju
Donašnjcmu listu je pridjana „priloga podob o D/.ierdzo-iu."
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Laatnlna „Čabelaruknga In aa>lj«f Rjaknga druJtva xa ICranJakn". — Natimiila Kli-ln In Kovač v LJubljani.
Prilogah st. 11.„Slovenski čebelar in sadjerejecza L. 1886
Podobe o Lzierdzonovem panju.
PocC.V.