Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

Knjige Monografije in visokošolska dela

PeriodikaZgodovinski, znanstveni, splošni časniki in časopisi

RokopisiSrednjeveški kodeksi in rokopisi znanih avtorjev

SlikeFotografije, razglednice, plakati, vedute

GlasbaNotno gradivo, zvočni posnetki, koncertni sporedi

ZemljevidiZemljevidi in atlasi

Novice

23.04.2020

Odprt dostop do časnikov v času omejevalnih ukrepov

V času karantene vam nudimo odprt dostop do nekaterih časnikov, ki so sicer dostopni le na namenskih računalnikih v prostorih NUK. Dostopni so starejši letniki časnika Delo in nekatere druge Delove edicije, Gorenjski glas s predhodnikoma Glas in Glas Gorenjske, ter nekaj letnikov revije Demokracija.

Na voljo so:

Delo (1959 – 1999)

Demokracija (2004 - 2008)

Glas (1960 - 1984)

Glas Gorenjske (1953 - 1960)

Gorenjski glas (1985 - 2009)

Ljudska pravica (1934 – 1959)

Petkov teden (1986 – 1990)

Slovenski poročevalec (1938 – 1959)

Sobotna priloga (1967 – 1999)

Tedenska tribuna (1953 – 1973)

Tovariš (1945 – 1973)

Vikend magazin (1990 – 1994)

Sprostitev dostopa do gradiva so nam omogočila založniška podjetja Delo, Gorenjski glas in Nova obzorja. Vsem se iskreno zahvaljujemo za solidarnost z našimi uporabniki v času omejevalnih ukrepov!

Vabljeni k branju!

Arhiv novic

novo na dlib.si

03.08.2020

Delo

Delo

Jezik: slovenski

Vir: Delo (Ljubljana)

Leto: 06.05.2020

Številčenje: letnik 62, številka 102

Več

Zbirke

Kartograf, geograf, zgodovinar, pisatelj, polihistor, založnik in zbiratelj Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je leta 1689 v Nürnbergu izdal monumentalno kulturnozgodovinsko topografsko enciklopedijo Kranjske z naslovom Die Ehre Dess Hertzogthums Crain. V njej je s pomočjo sodelavcev zbral številne zgodovinske, etnografske, naravoslovne in druge podatke, ki še danes predstavljajo neprecenljiv ...

Janez Vajkard Valvasor

Janez Jurij Heptner (1724–1764) je leta 1759 prevzel tiskarno vdove Adama Friderika Reichardta, Ane Elizabete. Leta 1761 se je poročil z Marijo Terezijo Gersoni. Ta je po njegovi smrti vodila podjetje do konca 1764, leta 1765 pa se je poročila s tiskarjem Janezom Friderikom Egerjem. Heptnerjevi tiski so bili pretežno verske vsebine, tiskal pa je tudi je dežene uradne akte, priložnostne tiske in ...

Ljubljanska tiskarna Janeza Jurija Heptnerja

Zbirka obsega dela in prevode protestantskih avtorjev z današnjega slovenskega ozemlja ter nekatera druga dela, h katerim so prispevali. Digitalizirani izvodi so iz Zbirke redkih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice ter iz Danske kraljeve knjižnice.

Reformacijski tiski

Tiskarska in založniška rodbina Eger je v Ljubljani delovala od leta 1765 pa vse do leta 1873. Njen prvi član, Janez Friderik Eger (1735–1799), se je leta 1765 poročil z vdovo tiskarja Janeza Jurija Heptnerja Marijo Terezijo in prevzel Heptnerjevo podjetje. Tiskal je knjige, učbenike, časopise ter uradne in druge tiskovine v latinskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Natisnil oziroma ...

Egrova ljubljanska tiskarna in založba

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in svetovalni zavod na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in splošnega srednješolskega izobraževanja. Njegovi začetki segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bil ustanovljen Zavod za proučevanje šolstva. Od takrat naprej si Zavod z mnogimi aktivnostmi prizadeva za izboljšanje znanja in ...

Publikacije Zavoda RS za šolstvo v podporo učiteljem in drugim strokovnim delavcem

V zbirki so predstavljena izbrana dela iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali na različne druge, predvsem cesarske cenzurne sezname. Na ogled so bila na razstavi z naslovom In vendar so jih brali – prepovedane knjige v zgodnjem novem veku, ki sta jo v okviru ...

Libri prohibiti

Izvestja ali Letna poročila so šolska obvestila o letnem uspehu učencev, ki jih zasledimo že v 18. stoletju. Predhodniki Izvestij so bili Classifikationen in Juventusi, v katerih so glavne šole, normalke in gimnazije do leta 1849 objavljale imena svojih učencev ter jih razporejale po razredih glede na splošni in predmetni učni uspeh. Juventuse so izdajale gimnazije od leta 1770 do 1849. To so ...

Šolska poročila

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je eno vodilnih raziskovalnih in izobraževalnih središč v Sloveniji in je povsem primerljivo z najbolj prodornimi akademskimi ustanovami v srednji in jugovzhodni Evropi. Na samostojno pot je ZRC stopil leta 1981, čeprav je večina inštitutov že desetletja prej delovala pod okriljem Slovenske akademije znanosti in ...

Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZU

Adam Friderik Reichardt (1701 ali 1709–1757) je okoli leta 1731 postal lastnik Mayrove ljubljanske tiskarne. Po njegovi smrti oziroma vse do prodaje Janezu Juriju Heptnerju, je podjetje vodila njegova vdova Ana. Reichardt je tiskal v slovenščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Med pomembnimi deli, ki so prišla iz njegove tiskarne, je Steinbergov opis Cerkniškega jezera z ...

Ljubljanska tiskarna Adama Friderika Reichardta

Kakšni smo prebivalci Slovenije in kako živimo, v čem smo podobni preostalim Evropejcem in v čem se od njih razlikujemo? Res živimo v deželi gozdov? Kako se gibljejo cene naftnih derivatov? Koliko turistov obišče Slovenijo in kaj si ogledujejo? Kakšne so bile temperature in koliko oblačnih ter sončnih dni je bilo v naših krajih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja?Statistični urad Republike ...

Življenje v številkah: publikacije Statističnega urada Republike Slovenije

Diplomat in potopisec baron Žiga pl. Herberstein (1486–1566) je leta 1515 postal član cesarskega sveta ter še istega leta začel svojo dolgo in uspešno diplomatsko kariero. Do leta 1553 je opravil skoraj sedemdeset potovanj v tujino, predvsem v Švico in Španijo, ter na Dansko, Češko in Madžarsko. Med letoma 1516 in 1526 je večkrat obiskal Poljsko in Moskovsko veliko kneževino ter postal ...

Žiga Herberstein

Skoraj stoletni premor na področju tiskarske dejavnosti je na Kranjskem, po izgonu Janža Mandelca, prekinil salzburški tiskar in knjigotržec Janez Krstnik Mayr (1634–1708), ki je leta 1678 prišel v Ljubljano na povabilo kranjskih deželnih stanov ter teologa in zgodovinarja Ludvika Schönlebna. V več kot petdesetletnem obdobju delovanja so bila v Mayrovi ljubljanski tiskarni izdana številna ...

Typographia Mayriana Labacensis

V Hrenovih kornih knjigah je prisotnih pet različnih pisav. Glavni pisec je bil Georg Kuglmann, ostali pa so neznani. Tri pisave (med njimi Kuglmannova) se med seboj prepletajo in kažejo na obstoj delavnice v Gradcu. Ostali dve pisavi pa nakazujeta, da repertoar ni bil v celoti prepisan v Gradcu. Palestrinova Missa L’homme armé je bila (zaradi uporabljenega papirja) verjetno proti koncu 16. stol. ...

Hrenove korne knjige

Slikanice niso nepregledna množica knjig, ampak so del literarnega kontinuuma, izražene v jeziku, literaturi in kulturi, vrednosti imajo le tiste, ki likovno in literarno presežno izražajo duh časa in humanistične vrednote v dobrobit ljudi. Slikanice oziroma knjige v slikaniški knjižni obliki so sublimni izraz osebnega in kolektivnega spomina in imajo za osebni in kulturni razvoj identitetno in ...

Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah

Marija Krek se je rodila leta 1906 blizu Škofje Loke v današnji Sloveniji, ki je bila takrat del Kraljevine SHS. Leta 1921 je z mamo, bratom in sestro sledila očetu, ki je že nekaj let predtem odšel v ZDA in se naselil v rudarskem mestecu Yankee v zvezni državi Nova Mehika. S prihodom v obljubljeno deželo je Marija (Micka, Mici) postala Mary. Takoj po prihodu je poprijela za delo v hotelu in ...

Ivanova pisma Micki - izseljenska zgodba

Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. To je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v parku Tivoli v Ljubljani. Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, v ...

Jakopičev paviljon : razstavni katalogi

Leta 1693 je bila po vzoru italijanskih znanstvenih akademij ustanovljena Academia operosorum Labacensium oziroma Akademija delovnih Ljubljančanov. Pobudnika njene ustanovitve sta bila zgodovinar in pravnik Janez Gregor Dolničar ter stolni prošt Janez Krstnik Prešeren. K sodelovanju sta pritegnila večino tedanjih najvidnejših izobražencev. Najpomembnejši člani Akademije so bili: stolni dekan in ...

Opera Operosorum

Aleksander Jakob Videčnik (Celje, 11. december 1920 - 6. marec 2019) je bil višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice. Raziskoval je zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka ter kulturno zgodovino Zgornje Savinjske doline. Pisati in objavljati je začel zelo zgodaj. Po prihodu v Mozirje leta 1977 je nadaljeval s pisanjem za celjski lokalni ...

Aleksander Videčnik

Zbirka obsega prek 250 potopisov, dnevnikov in poročil z različnih raziskovalnih, alpinističnih, misijonarskih, etnografskih in trgovskih odprav, diplomatskih misij ter plemiških in drugih popotovanj, ki so bili objavljeni od 16. do 20. stoletja. Med njimi so tudi številni potopisi z angleških, francoskih, nemških, španskih in drugih raziskovalnih odprav poznega 18. in zgodnjega 19. ...

Potovanja in raziskovanja

Zbirka vsebuje digitalne kopije starejših slovnic, slovarjev, abecednikov, pravopisov, učbenikov ter različnih jezikovnih priročnikov in jezikoslovnih študij iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice ter drugih slovenskih knjižnic. V njih se zrcali razvoj slovenskega jezika od 16. stoletja do konca prve svetovne vojne.

Slovensko jezikoslovje od 16. do začetka 20. stoletja

Zbirka vsebuje poročila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o zaključenih raziskovalnih in ciljnih raziskovalnih projektih, raziskovalnih programih in podoktorskih projektih, ki jih Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju z Agencijo v elektronski obliki zbira od leta 2007 dalje. Vsa poročila so prosto dostopna.

Zaključna poročila ARRS

Tiskar, knjigovez in knjigotržec Janez Mandelc (tudi Hans Mannel ali Joannes Manlius) je na povabilo Jurija Dalmatina in Jurija Khisla v Ljubljano prišel spomladi leta 1575. Takoj, ko so mu deželni stanovi dovolili urediti tiskarno, je natisnil govor Johanna Salicetusa proti Turkom, jeseni 1575 pa je pri njem izšel tudi Dalmatinov prevod Jezusa Siraha. Leta 1581 je nadvojvoda Karel zaradi napete ...

Typographia Joannis Manlii

Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matične domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in skrbeli za pisano besedo. Izven meja Republike Slovenije živi kar petina pripadnikov slovenskega naroda. Tiskane besede, ki je nastajala in nastaja pod slovenskimi izseljenskimi in zamejskimi peresi, je zato veliko. Del ...

Slovenski izseljenski in zamejski tiski

Teolog in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben (1618–1681) je bil avtor številnih govorov, teoloških del, pridig, zgodovinskih del, genealogij kranjskih plemiških rodbin in drugih del. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve Mayrove ljubljanske tiskarne. Med njegovimi najpomembnejšimi zgodovinskimi deli sta Aemona vindicata (Salzburg: Haan, 1674) in Carniolia antiqua et nova (Ljubljana: Mayr, ...

Janez Ludvik Schönleben

V zbirki so po kronološkem zaporedju nastanka prikazana nekatera vplivnejša dela s področja anatomije, ki so bila leta 2015 predstavljena tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici na razstavi Ko mrtvi žive uče. Znanstvene študije, priročniki, anatomski atlasi in drugo gradivo, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in Semeniška knjižnica, kažejo na razvoj področja, ki sega od prvih ...

Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas

Pričujoča zbirka pomeni digitalni spomenik vsestranskemu slovenskemu znanstveniku baronu Juriju Vegi (1754-1802), ki je s svojimi teorijami in izumi večkrat pomembno vplival na tok svetovne zgodovine. Dejstvo, da je izšel iz revnih slovenskih hribov (Sv. Križ pri Zagorici), ga ni oviralo, da ne bi postal svetovljan in znanstvenik. Kot znanstvenik se je odlikoval predvsem v matematiki in ...

Baron Jurij Vega

Digitalizirana zbirka ptujskih časopisov nam odstira pogled na življenje in dogodke na Ptuju in v njegovi širši okolici v obdobju od 1878, ko je bil natisnjen prvi ptujski časopis, do današnjih dni.Na Ptuju, v spodnještajerskem mestu ob Dravi, se je tako kot v drugih slovenskih mestih, najprej pojavilo nemško časopisje. Februarja 1878 je v tiskarni Jakoba Schöna ugledal luč sveta Pettauer ...

Ptujsko časopisje, 1878-

Zbirka vsebuje publikacije in gradivo, za katerega imetniki avtorskih in sorodnih pravic niso dovolili proste in javne objave na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. V skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij je tovrstno gradivo na voljo le znotraj prostorov Narodne in univerzitetne knjižnice za študijske in raziskovalne namene. Dostop je možen zgolj na namenskih računalnikih.Večji del ...

Gradivo z omejenim dostopom (dostop v prostorih NUK)

Josipina Turnograjska (1833-1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj čas nadpovprečno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike Deseniške. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila ...

Josipina: bližina daljave

Pri Glasbeni matici v Ljubljani je do konca druge svetovne vojne izšlo skoraj 300 muzikalij s slovenskimi skladbami, namenjenimi pretežno ljubiteljskemu prepevanju in muziciranju.Z izdajanjem »dobrih slovenskih kompozicij za cerkev, šolo in dom« je leta 1872 ustanovljeno glasbeno društvo uresničevalo svoj namen razširjanja petja ter vzgajanja in izobraževanja množice ljubiteljskih pevcev. Med ...

Glasbena matica

Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 je topografska karta. Topografske karte so osnova državnih kartografskih informacijskih sistemov, podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoček pri obrambi, planiranju, orientaciji ipd. Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 sodi med ...

Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie

Plebiscit, s katerim je bila 10.10.1920 določena državna meja med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo je bil razlog, da je velik del Slovencev ostal na severni strani Karavank in tako prišel pod Avstrijo. Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno politično propagando, katere gradivo se hrani še danes. \nObletnica v letu 2010 je bila ...

Koroški plebiscit 1920

Vesel Fran je bil zbiralec kulturnozgodovinskega gradiva in fotoamater. Zanimanje za fotografijo ga je privedlo na Dunaj in v München, kjer se je izpopolnjeval in postal eden naših najboljših fotoamaterjev. Vrsto let je bil tudi odbornik Narodne galerije in prizadevno sodeloval v ljubljanski Probudi. Odlikovala ga je neugnana zbirateljska strast, po zaslugi katere je v svoji hiši v Ljubljani ...

Arhiv fotografskega kronista Frana Vesela

Kartografska in slikovna zbirka NUK je v letu 2009 odkupila 288 portretnih fotografij najpomembnejših slovenskih pesnikov 20. stoletja, katerih avtor je fotograf Marjan Kukec.Fotografije so nastale med letoma 1974 in 1981, ko je France Pibernik pri Slovenski matici izdal knjigi Med tradicijo in modernizmom (1978) ter Med modernizmom in avantgardo – pričevanja o sodobni poeziji (1981), ki ju je ...

Portretne fotografije Marjana Kukca

Državne topografske karte v merilu 1:50.000 so del osnove državnih kartografskih informacijskih sistemov. So podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoček pri obrambi, planiranju, orientaciji itd. Topografska karta Jugoslavije v merilu 1:50.000 za ozemlje Slovenije vsebuje 56 listov, tiskanih v obdobju od leta 1950 do leta 1967. Izdelovalec je Vojaški ...

Topografska karta Jugoslavije 1:50.000 za ozemlje Slovenije, 1950-1967

Zbirka 1000 let besed: zgodovina slovenskega jezika in slovstva je namenjena najširšemu krogu uporabnikov. Zasnovana je kot učni pripomoček za e-učenje za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, z razvojem in nadgradnjo pa bo postala učni pripomoček tudi za univerzitetne študente. V njej nameravamo objaviti pomembnejša dela slovenske pisne kulturne dediščine. Z digitalizacijo knjižničnega gradiva ...

1000 let besed

Publikacije

Časopis Službeni vestnik je služil kot uradno glasilo Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Namenjen je bil seznanjanju članskih klubov s sklepi, ki jih je sprejel upravni odbor.

Službeni vestnik Ljubljanskega nogometnega podsaveza J.N.S-a

143 143

Naš dom je bil ilustriran tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki.

Naš dom (New York)

19 19

Cleveland journal je izhajal enkrat tedensko. Urejal ga je Frank Suhadolnik. Tednik je bil prvi in edini časopis, ki je izhajal v angleškem jeziku, čeprav je bil namenjen slovenskim izseljencem.

Cleveland journal (Ohio)

102 102

Dijaški almanah je izdajala Eksekutiva slovenskega narodno-radikalnega dijaštva.

Dijaški almanah

4 4

Glasilo podjetja Ingrad.

Glasilo Ingrada

177 177

Glasilo keramične industrije Liboje-Celje.

Libojski keramik

115 115

Glasilo Zasavskih občin.

Zasavc

175 175

Glasilo delavcev sestavljenega podjeta Merx.

Merx vestnik

181 181

Moščanska skupnost je nadaljevanje Moščanske kronike. Glavna naloga časopisa je bila informiranje občanov.

Moščanska skupnost

58 58

Glasnik je bil uradno glasilo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica in Mestnega ljudskega odbora Ljubljane.

Glasnik (Okrajni ljudski odbor)

1144 1144

Delegatska tribuna je priloga glasila Naša skupnost.

Delegatska tribuna (Ljubljana Moste-Polje)

91 91

Šolska poročila Državne realne gimnazije (Maribor).

Državna realna gimnazija (Maribor)

88 64

Šolska poročila Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru.

Vinarska in sadjarska šola (Maribor)

22 20

Tovarniško glasilo tovarne Aero.

Naš Aero

43 43

Glasilo Betona je izhajalo enkrat mesečno. Izdajalo ga je Splošno gradbeno podjetje Beton v Celju.

Glasilo Betona

31 31

Supernova je revija za spekulativno fikcijo, katero izdaja Celjsko literarno društvo. V njej so objavljene kratke zgodbe, miniature, poezija, eseji in recenzije s področja spekulativne fikcije.

Supernova (Celje)

7 7