Ntev. S. Ljubljana, 16. febravarija 1880. Tečaj IV. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. ---«•-- Izhaja enaki meneč enkrat in ne poiilja udom brezplačna; neudom za 1 gld. SO kr. na leto. hwrati in priloge rafunijo nt po najnižji ceni. — Lelnina sa ude znaSa namo 1 gld. OltKt'g: O ličili, ki čebele love. — Naslavljanje sadnih popkov ali očesec. — Cebeloreja na Kranjskem. (Dalje.) — Tudi pri čebelarstvu se vraže nahajajo. — Naši dopisi. — 1'smiotcrnsti. — Ainerikanska sadna sušilnica. (Konec.) — Poziv. — Insei-.iti. ' 0 tičih, ki čebele love. Polog drugih sovražnikov imajo čebele še nekatere ptice, ki jili več ali manj nadlegujejo, love in more. Taki tiči so postavim: drozeg, srakoper, tašicn, seniea in dr. Akoravno vsi tukaj imenovani ptiči niso posebni škodljivci čebelam, vendar so vsem to hudobno počenjanje prilastuje, bodi si žo po pravici ali krivici. Malo sitno je, če ima kedo na vrtu čebelnjak, in če ptiči, ki čebele love. po sadnem drevju gnjezdijo. Ptičev pobijati iu loviti po postavi ne sme. čebele so pa čebelarju tudi smilijo; kaj je tedaj početi? Obojo pustiti, čebelar ne more, oboje na vrtu imeti si čebelar 110 upa. Ptiče pregnati, ali pa čebelnjak prestaviti na polje. Ptiči se že odvrnejo, da ne. gnjezdijo na vrtu iu da ga prepogosto ne obiskujejo: a to ima slabo nasledke. Vrt, katerega so ptiči opustili, opusti tudi rodovitnost. Kaj pomaga, če drevje še lako bogato cvete, pa pridejo požrešne gosenice in vso cvetje in listje požrejo. Drevo je za jedno leto žo sad obrodilo, a silno slabo. Ko bi pa ta objedenost drevju lo samo tisto leto 11a kvar bila, bi bilo še potrpeti, a drevje od gosenic popolnoma objodeno, tudi prihodnje leto ali še več let ne pride na pravo pot, da bi zopet tako cvetelo, kakor popred. Drevje je videti, kot bilo bi od ognja osmojeno. Kakšno korist bo tedaj čebelar imel, ako tiče iz vrta preganja. Ne, preganjati jih ne sme, še lo vabiti mora dobro in koristne ptičke, da pridejo na njegov vrt. da tamkaj gnjezdijo in ob jodnem škodljivo gosenice preganjajo ter zatirajo njih plodenjo. Čebelarju pa vendar ni prav, če ptiči hodijo nadlegovat njegovo čebele. Njegova volja ni, čebele ptičem v hrano imeti. Nekaj mora pa vendar učiniti, da bodo njegovo čebelo obvarovane takih sovražnikov. Kaj bi bilo dobro v tem slučaju? Privabi iu pusti naj takim ptičem gnjezditi na vrtu ali sploh blizo čebelnjaka, ki niso čebelam posebni sovražniki, iu katerih glavni živež je drugi mrčes. Poglejmo nekoliko ono vrste ptičev, ki se. uajrajše držo po vrteli in te bi bilo one, kakor so zgoraj naštete, namreč: drozeg, srakoper. tašica, seniea, strnad in še nekatere druge vrsto, toda lo bolj po redkoma. Da bi ilr o z eg ali kos čebele lovila in jedla je nevrjetno; izupito je sicer, pa skoro gotovo prav po nedolžnem. Prirodopisci pravijo, da ta dva tiča le jagod iščeta, posebno ljubita grozdjiče (ribezelj), črez vse pa vinsko grozdje. S t ril a d se pa včasih zelo predrznega pokaže. 011 prileti prav k paujevein žrelu, da si tam kaj za lačni želodec poišče. Pa vsled natančne preiskave se je pokazalo, da 011 le izmetane moljeve gosenice ali izvrženo pokončano zalogo pobira. Ti se. ne preganjani, tolikanj človeka privadijo, ila. čeravno čebelar pri čebelnjaku stoji, vendar tja letajo gledat, če bi kaj za nje bilo. Tašica je znana sovražnica mrčesu. V kratkem času postane domača, I. j. da se več ne boji človeka, kakor popred. Ta ptičica res nekaj čebelic vlovi in požre, a kaj je to, če pomislimo, koliko drugih škodljivih žuželk požre. Njeno obškodo-vanje vsled pokončanja čebel se še skoro primerjati uc da s koristjo, katero z zatiranjem metuljev in gosenic učini. S en ice se tudi približajo čebelnjaku, da tamkaj pobirajo mrtve čebele, živih ne love veliko, one se rajše sučejo po drevesnih vejah, kjer mladike čistijo mrčosove zalege, s čimur neizrečeno veliko korist delajo. Vse drugače je pa se s rak o perje 111. Ta nesramni ptič je pa res pravi cvet grdobije iu zavrženosti. Prav resno se držeč, kot bi kaj zelo važnega premišljeval, sedi na vrhu kacega v zemljo vsajenega kola, vrh kaccga drevesa ali grma, pa vedno v sredi med čebelnjakom iu ono stranjo, kamor čebele najbolj lote po svojem opravilu. Kedar kaka čebela nad njim leti. vzdigne se naravnost na kviško: šnap! jo že ima. Tako polovi in požre veliko čebel. Vse bi še bilo, ko bi 011 še vrh tega, daje že sit čebele v miru pustil leteti nad njim. Toda 011 tega ne pusti; lovi jih še vedno dalje, ter jih na majhne suhe vejice natika: ravno tako, kakor so golobje na železne drogove natikajo, da se potem opečejo. Ti požrešneži so pa naj bolj sestradani isti čas, ko imajo mlade, ko morajo njih mlade živita, ki so pa že takrat skoro licnasitljivi. Srakoperji gosenic nikdar ne žrejo ali zatirajo, če tudi najbolj polno gnjezdo gosenic poleg sebe vidijo, nobeni gosenici nič žalega ne store. Čebelo, te so jim v slast: zategadelj se včasih neprenehoma blizo čebelnjaka drže, da zamorejo več čebel vloviti in svoji požrešnosti zadovoljiti. Ako je pa vreme slabo, da čebele le bolj po redko leto, vsede se pred panj in vlovi eno ali dve čebele, potem gre k drugem panju, ker so čebele v prvem panju vsled lova na nevarnost opozorjene iu nadležneža napadejo. Hcdkokedaj se vidi, da bi čebele tega napadovalca tudi v nekoliki oddaljenosti preganjale, kakor preganjajo lastovico, kedar pred hudim vremenom mimo čebelnjaka leti iu mimogrede kako čebelo vlovi. Čebelar naj tedaj preganja samo srakoperja, druge ptice pevke naj pa pusti, da na njegovem vrtu gnjezdijo in mu poleg zatiranja gosenic z Ijubeznjivim petjem kratek čas delajo. -K- Nastavljanje sadnih popkov ali očesec. Pri vseh drevesih se opazuje, da še le potem začnejo sad donašati, če so se že dovolj razvila in če že dovoljno število majhnih vejic imajo. Nar bolj razvidno je to pri onih drevesih, katera so sama sebi prepuščena, ki imajo iu nimajo gospodarja. Ce kdo po gospodarju takeg.i drevesa vpraša, precej se bo dotičui oglasil. Za 1» jo. dobpr, a da bi drevo malo očedil, ga obvaroval nesreč in mu v rasti pomagal, takrat pa tak gospodar kar molči. Popred začnejo le one vrste sad do-našati, ki so bolj rodovitnega plemena. To kaže, da mora sok po drevesu, ki rodovitno postati hoče, le počasi kroži in mora popolno pripravo v peresih poskusiti , d it pripravo, brez katere bi so samo lesna očesca narejala. Ko drevesca že dovoljno razvitje dosežejo, se hitrost sokovega kroženja malo zadržuje, zaradi razširjanja vej, katere sok obleči mora iu ravno tako zadržuje se sok po večkrat lomljenih potih, po katerih mu je odmerjeno njegovo kroženje. Ker ga pa na ta način ni več dovolj pripravljenega, da bi vsa očesca nasitil, ostane nekaj očescc slabih, in še le potem so začnejo cvetni popki razvijati. Ce tedaj sadjerejec hoče rodovitnost in plodovitost pospeševati, mora dogodke v naravi posnemati. namreč svoja drevesca tako obrezovati, da veliko število onih stranskih vejic, ki so v razvitok sadnih vejic odločene, slabotne ostanejo. V ta posel mora se vseh pripravnih pripomočkov poprijeti. Najbolj pospešljivi pripomočki v to so ti-le: 1. Podaljšanje vej na dolgo obrezovati. S tem dolom se stik primora, da svoj učinek po večjem številu očesec razdeli. .Mladiko, ki iz teli poženejo, so manj močne in delajo stranske vejice, katere lažje sadne popke nastavljajo. 2. Vščipanjo iu zasukanjc ne samo pri odrastkih, ki sede na podaljšanji vej, temveč tudi pri onih, ki so na sadnih vejicah, vporabiti. To ravnanje ima namen, rast mladik slabiti in sok silili, da svojo delo na opušene mladike oberne. 3. Vsi stranski izrastki sadnih vejic, ki so že nad 10 do 15 cm dolgi, morajo se vsako leto obrezati in zelo močne na pol odlomiti. S tem delom so tako obdelovane veje opovirane, da bi močno rastle; sok v svojem teku zadržan naredi, da so ona očesca. ki so na puščenih vejah pognala, manj močno razvijajo in se kmalo v sadne popke izpremene. Tu navedena ;5 sredstva morajo se pri vseh drevesih in vsako leto ponavljati, posebno pa pri onih. ki so umnemu obrezovanju namenjena. Naslednja našteta pravila se pa le izjemno vporabljajo, posebno v slučajih, kjer zgoraj našteta pravila ne zadostujejo. 4. Tudi se lahko prilično število cvetnih popkov cepi na veje ali na sadne mladike. To cepljenje se ravno tako izvršuje, kakor ono na speče oko: dela se pa tako-le: Od drevesa istega plemena se odrežejo majhne mladike ali odrastki, katerih vsaka pa mora za prihodnje leto imeti po jeden cvetni popek, te se vcepijo na stran drevesne veje iu sicer tistega drevesa, katerega plodovitost se pospešiti hoče. Te majhne mladike zarastejo so z drevesom, na katerega so cepljene, bližnjo pomlad odprejo popke in njih cvet ter ravno tako sad nastavijo, kot bi bile na prvotnem drevesu. Sadovi, ki se po umetno nastavljenih vejicah dosežejo, odtegujejo drevesu velik del soka in ker je sok vsled tega ua nenavaden način izzivauega pridobljevanja napaden, se prav pogosto vidi. da njegove vejice same po sebi prav obilno cvetnih popkov nastavijo. Mnogoteri poskusi in skušnjo so dokazale, da ni potrebno, da bi one vejico za ccpljevanjo ravno istega plemena bile, kakor je drevo, na katero se vcepiti odločijo. Lahko se brez škode vzame čepov (vejic) toliko različnih vrst. kolikor so čepov nastaviti misij. Na ta način se pridobe drevesa, ki ravno tako obilno raz- 2* ličen sad donašajo, kolikor sadnih mladik imajo. Ta drevesa so v času. ko sail donašajo malo čudnega in skoro osupljivega pogleda, da vsak, ki priložnost ima tako drevo videti, ne more lahko od njega, ker se ga ne more dovolj nagledali. Vspehi. ki se s tem delom dosežejo, so tako ugodni, da se tako cepljevanje nikdar ne more dovolj priporočiti. To cepljevanje se pa mora /.vršiti mesca avgusta ali septembra. Lahko se cepi tudi v pomladi, kakor ua druge načine, a vspehi so slabi, da skoro ničevi. Cepljevanje so sicer prime, a cvetni popki se ne razvijejo in se počasi spremene v lesne popki1. To se pa takole razlaga: Vsak, ki se se sadjerejo ne peča samo pri pisalni mizi, ta, ki ima z živimi drevesci opraviti, ne pa se suhimi, moral je opaziti, da cvetni popki vedno narpopred v življenje stopijo in da se njih izstop iz njih lusk skoro vedno pred razvitkom lesnih popkov zgodi. Ce se tedaj mladika s cvetnimi popki od prvotnega drevesa odreže, da hi se ua tujo vejo cepila, se cvetni popek v začetku vsled nakopičenega soka poživljen sicer začne razvijati, ker je pa svoje pomožne izvire že izpraznil, prcdno se je mladika prirastla in ker se od svoje nove podlage ne more živili, cvet ovene in se posuši ter odpade, predno je mogel se odpreti in cvesti. 5. Z zimskim obrezovanjem naj se počaka, da se sok začne pretakati in tla so odrastki na koncu veje že 2 do 5 cm zrastli. To pozno obrezovanje pouzroči, da je sok v času obrezovanja velik del svojega učinka k dobrem zapušenih vejnili delov že potrosil in da so očesca na ostalih vejah manj močne odrastke pognala, kar bi se po prejšnjem obrezovanji lahko zboljšalo, ker bi se zabranilo, da bi toliko soku ne šlo v zgubo. Svetuje se, to sredstvo le pri prav močnih drevesih in pri takih poskusiti, ki so svoj razvitek že dosegla. (Kunec prihodnji«.) -x- Cebeloreja na Kranjskem. (Dalje). V zadnji številki našteli smo vzrok, zaradi katerega je bil kmet več ali manj prisiljen popustiti čebelarijo in se z vso pridnostjo poprijeti svojega kmetijskega dela, če ni hotel, da bi njegovo premoženje in njegova kmetija ne šli rakovo pot. Ker je kmet čebelo popustil, jelo je pojemati in hudo pojemati vkvarjanje s čebelorejo. Dragi bralec, pojdi po vaseh in prepričal se bodeš sam. ila je res tako. Videl boš, koliko praznih čebelnjakov stoji po vrteli, v katerih je pred nekaj leti bilo veliko število panjev čebel. Čebelnjak sedaj zapuščen, rabi dotičnemn gospodarju v kak drug namen; za čebelorejo se gospodar ne zmeni, odmrla je pri tej hiši, pa morebiti le za kak rod ali dva, za vedno pa skoro gotovo ne. Upati je, da bode v poznejših letih nastopil gospodar, ki bo stari čebelnjak, če bo sploh še stal. ukazal popraviti, če se ga kar sam ne bo lotil; ako se je pa čebelnjak že popred zgrudil pod zobom časa, postavil bo ta gospodar popolno nov čebelnjak. Poprijel se bodo čebele, in pri čebelah našel bode v prostih urah svojo nar ljubšo zabavo. Da je kmet čebelorejo opustil, jo šo drugi vzrok, kateri pa tudi dandanašnje čebelarje hudo prijema od strani, a pogumnost čebelarjev ne odjenja, ta je: veliko slabih let za čebele. .Mnogo let je že preteklo, oil katerih ni bilo nobeno, tla bi se moglo reči: letošnje leto je bilo za čebele prav dobro! So še letine, katere čebelarjem nekoliko dobička dajo, pa kaj ta mali dobiček, ker inu toliko zgnb nasproti žuga. Skrili se mora ali pa podati. Čebelar, če dobro letino ima, ne more od veselja prikrivati svojega dobička, on skuša prej ko more, svoje dolgove, katerih si zbog slabili let pri čebe-lariji ve spominjati, lepo poravnati. Tisti čebelar, ki nima dovoljnega premoženja, in ker dolgov delati ne mara, popusti rajši» čebele, misli si, boljše je, da čebele pustim, kakor da bi zavoljo njih v teb slabili letih moral dolg delati. Vsak pameten človek mu bo v tej zadevi prav dal, samo to Iii se mu še smelo dostaviti, naj popolno ne opusti čebel, ampak naj se le še toliko s čebelorejo peča, kolikor mu drugi opravki in okolščiue pripuščajo; zna biti, da se vrnejo boljši časi za to kmetijsko stroko. Dalje jo bil kmet prisiljen čebelorejo, ker 11111 ni nikakoršuih dohodkov dona-šala, opustiti zaradi velikih davkov, katere mora od svojega posestva plačevati. Razvide! jo, da mu no. kaže drugače, kakor čebelo pustiti in se prav pridno druzega dola poprijeti. Dragi čas pri čebelah tratiti, mu ni bilo mogoče, gledal je, da je isti čas opravljal druga dela, katera mu bolj gotovo nekaj koristi donašajo, kakor čebelarstvo. Vsi kmetovalci seveda niso popustili čebel, kajti strast je huda lastnost. .Marsikateri kmetovalec, če tudi ni imel veliko premoženja, opravljal je čebele z neko strastjo ali dobrovoljnostjo, ni se vstrašil slabih letin, ukvarjal se je še nadalje s čebelami, čeravno so mu jo račun slabo obnašal. Takemu sicer ni veliko mar, ima li dolg ali ne, da ima le veliko čebel. To mu pa ne dela nikakoršne časti, kar se tiče umnega gospodarstva; na ta način bi lahko vse svoje premoženje vničil, če bi le brezumno tiščal v stvar, denar notri vkladal, dobička bi pa nikakoršnega ne bilo. Ker je bil kmetovalec, kateri polog vseh družili stanov najlepšo priliko ima čebelariti, kar se prostora za nastavljanje čebelnjaka tiče, popustil čebelorejo, jola je vidno pojemati, da. bati se je bilo, da bi popolno ne zapustila kmetiške hiše in se le še v družili hišah obdržala. To je bil hud udarec za čebelarstvo, vsekal je tej kmetijski stroki hudo rano, zbog katere je začela pešati, namesto da bi se bila vedno bolj povzdigovala in vedno večje napredke delala. Ko bilo bi to še dalje trajalo, uničena bila čebeloreja popolnem, a prišel jo zopet čas. ko se je svet začel bolj zanimati za čebelorejo, o čemur hočemo prihodnjič govoriti. (Dalje i>rih.) --x- Tudi pri čebelarstvu se vraže nahajajo. Xek vojaški častnik piše v nek nemški čebelarski časnik: Pred kakimi 50 leti bil som v neko vas v Galiciji nastavljen za mejno stražo (kordon). V vsej vasi bil je samo en dimnik, in sicer na župnijski hiši ali tarovžn in ta je pred malo časa pogorela. Grško-katoliški duhoven stanoval jo kot vdovec (ti duhovni so smeje ženiti, a lo enkrat) sč svojima dvema že dorastenima hčerkama v tem času v skednju. Proskrhovaleii stanovanj ui druzega kazalo, kakor mene pri naj premožnejšem kmetu nastaniti; ta imel jo sobi podobno shrambico, mlada gospodinja bila je tudi še dovolj čedna in snažna videti. Da jo pa stara mati to mlade gospodinjo zelo čislana čarovnica (copornica) bila, to revež preskrbovalec stanovanj ni mogel vedeti, ker ni bil vsogaveilen, povedal mu pa nikdo ni. Jaz služboval som v nekem erdeljskem polku, moji vojaki niso nobene besede ondotnega jezika razumeli; jaz som to reč kmalo zvedel, /upnikovi hčeri ste mi povedale in ob jednem ste me silile ono stanovanje zapustiti, kajti tudi vnukinja, mlada gospodinja, so je učila razno reči pri- previjati. .Moja gospodinja, čarovnica, bila mi je naklonjena, ker jaz nisem tako grozno klel. kakor moj prednik; še liolj naklonjena liila mi je mlada gospodinja, kajti ja/. sem bil mlajši od mojega prednika, govoril sem dobro ondotni jezik, pa to ni čudno, kajti sem Poljak. Stari ljudje niso mogli razumeti, kako zamore Poljak med nekrščene ljudi, kakor so moje vojake imenovali, priti. Nekaj dni po mojem prihodu, ravno okrog polndne jo bilo. ko sem jaz iz jerebičnega lova domov prišel, dobim mojo gospodinjo, babico, popolnoma brez vse obleke z dvema šopkoma zelišč v povzdigujetiili rokah v čebelnem vrtu pred čebelami zarot lie prepevati iu z nogama razne podobe po tleh risati: to je bil pogled, ki celo starega sivčka v smeh posili, kajti jaz se moram še zdaj črez toliko let vselej smejati, kedar se tega prizora spomnim, koliko bolj sem se še takrat moral. — Moj glasni smeh zmoti njene zarotbe, in ona mi žugajoč zakliče. naj grem precej proč, drugače mi bo roke in noge zavilo. Jaz vzamem puško iz rame iu ji rečem, naj neha žugati, drugače jo poškropim se svinčenimi zrnci po njenej koži. Zdajci začne lepo prositi, naj se vsaj vsedem. To ljubav sem jej storil iu vlegel som se na tla opazujoč, kaj bo. Za nekaj minut prikaže, se roj iz panju ter se vsede na šopek v levi roki in na roko: zdajci pobriše ga se šopkom desne roke v prazni panj. Vnukinja njena in tudi sosedje so mi potem pravili, da ona vse roje tako vjame, iu da ji nobeden ne uide: jaz bil sem takrat še premlad, da bi to reč dalje premišljeval in la zgodba bi bila že končana, če bi ona še družili copernij ne bi na vesti imela. — ('rez 4 tedne moral sem iti po plačilo za me iu moje vojake. Sedem milj oddaljena pošta bila je le bolj domača pošta in denarja ni vozila, moral som iti 13 milj daleč do kompanijske komande, in ker se mi ravno ni mudilo, hodil sem več dni. Ko zopet nazaj pridem, nisem stare gospodinje več dobil, umrla je in bila je že pokopana, /.upnikovi hčeri ste trdili, da je hudič po njo prišel, ter da so nekateri videli, da je s hudičem jahajoč krevljo izpred peči od tod odhajala. Mlada gospodinja mi je pravila, da je stara strupena želišča kuhala iu vsled neprevidnosti si smrt nakopala. Jaz pa mislim, da je ona prva za vročinsko boleznijo umrla. kajti ta bolezen so je takrat prikazala in več ljudi pobrala. Zdajci nastal je strah v vasi, ljudje ne vedoč, da je to vročinska bolezen. rekli so, da moja stara gospodinja kot nekak netopir ljudi po vasi davi. Sodnik in vsi srenjski odborniki gredo k župniku in zahtevajo, naj se čarovnica izkoplje in nad njo naj se bere mrtvaški evangelij, potem naj se ji glava z motiko od trupla loči. k nogama položi in s kolom k zemlji prebije. To zahtevali so s pristavkom, da so njih predniki na ta način netopirjem vso moč odvzeli. Župnik se obotavlja, moral sem mu jaz na pomoč priti. Jaz zaukazal sem pri pokopališči čuvati, zažugal sem vsacega ustreliti, kedor bi se gomile (groba) dotaknil. Zdajci iskali so družili sredstev zoper čarovnico. V vasi je bil tudi gozdni čuvaj, dosluženi vojak, ki je bil popred v Lvovit, ta dal jim je svet. On zahteva 3 sreberne dvajsetice, na katerih je bila podoba matere božje, da bo iz njih vlil kroglo, kajti tak netopir se le s tako kroglo zamore ustrelili; dalje zahteva še črnega kozla in ravno tako kozo v varstvo, če bi hudič prišel, da bo šel v kozla in če hudičevka pride, pa v kozo: poleg tega zahteva še žganja, da bo bolj koražen. Z vsemi temi sredstvi bil je ta korenjak sedaj oborožen. Nekega večera sediva z župnikom skupaj, kar okoli 11. ure blizo pokopališča zaslišiva strel; jaz sem mislil, da se je kteri mojih vojakov vstrelil, kar je bilo takrat prav pogoslo slišati. Z župnikom hitiva na prosto proti pokopališči, kar srečava gozdnega čuvaja, bilje strašno natrkan (pijan), peljal je obe kozi, ter hitel prišedšim kmetom praviti, da je netopirja. ko je iz groba vstajal, vstrelil. Skoro gotovo mu je žganja pri-manjkalo, ter mu dolgočasno postalo, jo pa zvita buča brez krogle basano ustrelil, ter s tem ;> dvajsetiee, 2 kozi in žganje zaslužil. Seveda netopir ni bil mrtev, kajti vročinska bolezen ni ponehala. — Prekanjeni kmetje so mojo zopetno ne-navzočuost prilično vporabili, ter da so čarovnico brez župnika izkopali in po svojili mislili so nad mrtvim truplom maščevali. Ko je moje trimesečno povelje poteklo, je bolezen tudi pojenjala in sicer že nekaj časa popred, kar je pa neverno ljudstvo šc bolj v ujili vražah potrdilo, ker mislili so, da jo zato odjenjala, ker so so nad netopirjem maščevali. --X- Naši dopisi. Ir. Št. Ruperta na Dolenjskem. 24. januvarja t. I. jo imela tukajšna čebelo-rojska iu sadjarska poddružnica s sedežem na Jesenicah na Gorenjskem sejo s podukom iu pregledom društvenega denarnega delovanja za leto 1885 v tukajšni 2razrodui ljudski šoli po poludanski božji službi. Kazvidelo so je, da ima društvo 3D gld. 27 kr. premoženja, katera svota je v poštni hranilnici naložena. Društvenikov je bilo 5(1 vpisanih. Sklenilo seje tudi, da če kateri ml prej odstopi ali pa jo vže odstopil oil društva, kakor pravila govore, da so mora društvo ;> leta podpirati z letnim doneskom 1 gld., smatra se samo kot podporni ud — izgubi svoj plačani delež, in pripada potem polovica udnine t. j. 50 kr. poddružničnim članom. V 3 letih po pravilu se sme društvo razpustiti, (pri nas konca tekočega leta) če odbor sklene. Vsaki ml dobi svoj vplačani donesek, odvzeti troški. nazaj v blagu, kot požlahtncne drevesca, ali pa s čebelorejskini in sadjarskim orodjem. Razvidno je, da tukaj nima nobeden zgube, ampak le dobiček. V dokaz naj bode sledeče navedeno: I. Vsaki ml dobi vsaki mesec od centrale društveni list: II. 50 kr. je vsakega lastnina t. j. v i! letih 1 gld. 50 kr., kar dobi nazaj v blagu; III. poduk in vodilo k umnemu in k praktičnemu čebelarstvu in sadjarstvu; IV. vsaki ud dobi od centralo požlahtujoua drevesca po znižani ceni. Toraj na noge. predragi dobrohotni rojaki, osnujte si poddružnice! Poguma, vnemo in pa dobre volje je treba in smoter se doseže. V to pomozi Hog! Vsaka župnija si lahko vstanovi poddružnico — gotovo so dobi 10 udov, ki bi to reč osnovali in ljudstvo k čebeloreji iu sadjarstvu napeljevali iu budili z zgledom in z besedo. K malo bi bila naša lepa domovina v lepi sadonosni vrt spremenjena, napolnjena z nedolžnimi taticami, ki bi ji prazne mošnje polnile. Kako lahko bi se to doseglo, ako bi vsaki župniji častita duhovščina, učitelj (j) in odličnjaki bolj k napredovanju budili občljane, posebno mladož, kakor so je vže to po nekaterih tarali storilo in so še nadaljuje. K temu seveda je neobhodno potrebno povsod šolskega vrta (veliko župnij ga še nima), čebelnjaka in pa nadaljevalnega kmetijskega poduka. (kakor ga tudi vlada priporočuje); ta naj bi bil vir kmetskega blagostanja. Kakošni razloček jo med župnijo, kjer imajo vže dolgo časa šolski vrt z marljivim podukom, mimo one, ki ga nima; koliko lepega iu žlahtnega sadja se nahaja tam, in skoraj vsakdo zna drevesca žlahtniti. ki mu pozneje obilno povračit-jejo mali trud; — posebno pa tam ker še dušni pastirji uplivajo na to. Pri nas za našo veliko župnijo, ki čez 4000 duš šteje, se jo še lo lansko leto lep prostor kupil za 3(H) «rlil. Slava toraj tuk. kinj. šolskemu svetu in pa celemu občinskemu zastopn za nakup in napravo tukajšnega šolskega vrta. Dovoljujem si tukaj tmli dobrotnike navesti. kateri so kaj darovali iu storili za napravo tukajšnega tako potrebnega šolskega vrta. P. n. e. k. kmetijska družba 30 gld., ta je nas tako zavezala, ako v jed nem letu vrt ne napravimo, a moramo denar nazaj šteti (tako je prav!), neimenovani dobrotnik iz Trsta .1. H. 40 gld., dr. Franc Papež, miš deželni poslanec f» gld., načelnik tukaj. kraj. šolskega sveta Josip Brear odlikoval se je posebno z oskrbovanjem in z delom. grof Barbo z lesom, dr. Janez Škedl z vožnjo in lesorezom, Ferdinand Dolar z darilom iu vožnjo, Antonij Zajec, župan, z darilom, in še veliko družili — kot z vožnjo, z lesom in z delom družili potrebnih daril. — Vsem dobrotnikom skupaj bodi prisrčna hvala. Bog jih ohrani še mnoga leta! Lansko leto je bilo zopet slabo za čebelarje pri nas, mislim kakor povsod. Sadje seje bolje obneslo, posebno hruške, jabelk manj. Cešplje so po nekaterih krajih prav bogato obrodile. konečno naj omenim, da smo se po seji zopet po stari navadi podali ua kozarec 8öahcigerja, ki ima to lastnost iu moč, da človeka posebno židauc volje iu veselega napravi, razvozlja jezik. — Potem modrovali smo in se razgovarjali razno-trno v korist kot tudi v smeh: da napitnic ni manjkalo, naj bode samo povedano. Društvo naj živi — in pa prcmili naš presvetli cesar F. J. I. Razšli smo se potem vsaki na svoj dom z veselim in navdušenim srcem zopet za jedno lj-to za blago stvar, s poslovilom: Na svidenje, Bog z nami! P. -M- Raznoterost. Rogač ali klešč ar nadlego valeč čebel. V nekem nemškem časniku se nahaja sledeči dopis: Nekega lepega popoludne grem k mojem čebelnjaku in že od daleč zapazim nad žrelom slamnatega panju črno reč viseti, ko bliže stopim, spoznam v tej črni stvari prav velikega rogača, ki je bil z glavo navzdol obrnjen in je se svojima rogovoma brskal po žrelu. Lchko si vsakdo misli, v kakšni zadregi je bilo ljudstvo tega panju. Kar po več čebel skupaj je napadalo tega nadlegovalca, a kaj, ker mu niso nič hudega učiniti mogle. Njih zela niso mogla prebosti njegovega trdega pokrivala. Ker očalov so saboj nisem imel, tudi nisem mogel bolj na tanko opazovati, da bi videl, iz kakšnega namena so je rogač semkaj vsedcl, ali da si s tem kratek čas dela, ko gleda, kako čebele veselo vun iu noter lete. Ko pa rogača v roko primem, vidim, da ima že eno čebelo v svojih kleščah. Hitro ga morain na tla vreči, ker so čebele v svojej razdraženosti namesto rogaču, meni v roko v kratkem času blizo 2(> pikov založilo, katerej hvaležnosti sem se seveda naglo odtegnil. Ne daleč od čebelnjaka se večkrat nahajajo rogači na drevesih , pa še nikoli nisem zapazil, da bi kateri tako predrzen bil, da bi bil pripravljen s čebelami kako znanje narediti. Čuden slučaj! l'rilof/fi k št. 2. „Slovenski tubulär in sadjnrejm:" za l. 188G. Amerikanska sadna sušilnica. Sestavil, risal in popisal Gustav Pire. (Konec.) Ta vzdigovalna priprava je tako-le sostavljena: Iz železnega okroglega groga (Stange), ki ima debelost palca (2 do l2% centimetra) naredimo okvir, ki je toliko širok, kakor je dolga stran lese in dvojna debelost stebra, ki se dviga ob Ičsah. Dolgost okvirjeva je za kake 4—6 centimetrov večja kot stran lese z obemi ušesi vred. V sredi obeli dolgih strani je železni okvir prelomljen ter zopet tako skup zvezan, da je gor iu doli pregibljiv ter da je moč tam pripeti železni kavelj. Srednja podoba (glej „Slov. čeb. in sadj." št. 1) jasno kaže. kakošen namen ima železni okvir. Poprej sem uže omenil, da stoji en (peti) steber tudi v sredi na levi strani (katerega pa v podobi ni videti), zarad lega mora biti ona okvirjeva stran, ki pride na to stran sušilnega oboja tako narejena, da steber ne moti pregiba okvirjevega. Okvir izgleda nekako tako-le: Druga obstojna dela vzdigovalne priprave sta škripca (lesena kolesa), ki sta pritrjena vsak na eno stran oboja pa steber. Premer škripcev je natanko tretjina lesi ne strani. Na sprednji strani sušilnice ob počeznem brunu stajala pritrjen je dvoramon vzvod, ravno tako tudi na nasprotni strani. Na stajalu pritrjeno je tudi motovilo z ročico. Železni okvir jo na obeli straneh z močno vrvjo ali verigo, ki gre okoli škripca zvezan v vzvodom. Vzvod je pa ravno tako v zvezi z motovilom. Kako vzdigovalna priprava deluje, to povem pri popisovanji ravnanja pri sušenji. Na vrh gorenjega lesenega okvira postaviti zamoremo tudi streho z oddušni-kom. Ta streha je pa le takrat neobhodno potrebna, če zaradi močnega vlaka hočemo odiliišuik visoko ven speljati, drugače pa strehe niti treba ni, ker cela sušilnica tako mora priti pud skupno streho. Način sušenja sadja v amerikauski sušilnici je sledeči: Kurjenje godi se, kakor pri vsaki drugi peči. V peči. precej pod prvo leso mora biti toplota kolikor mogoče visoka, a vendar ne tolika, da bi sadna voda pričela kuhati. Najbolj primerna toplota je od 90 do 100° C. Vsakemu, ki si misli napraviti tako sušilnico, svetujem kupiti toplomer. Da je mogoče toplomer rabiti, izvrta se. v spodnji leseni okvir luknja, skozi katero se po potrebi utika toplomer, drugače pa jo lukna zaprta s zamahom. Les mora biti vedno za eno več, kakor jih gre v sušilnico. Ko je enkrat peč dovolj segreta, naloži se lesa. ki ni vdejana v sušilnico, s sadjem. Sadje na lesi ne sme biti eno vrli druzega, ampak vsak kos mora biti položen eden tik druzega. Bolj če leži sadje na redkem, toliko boljo se suši. Sedaj potegnemo zgornjo leso iz sušilnice, vzdignemo z vzdigovalno pripravo vse spodnje iu potisnemo s sadjem naloženo leso na prazni prostor nad pečjo. Leso, ki smo zgoraj ven potegnili, enako •2 ** naložimo s sailjcm iu čez nekaj časa zopet vrlino leso ven potegnemo, druge vse vzdignemo in na prazni prostor spodej potisnemo novo naloženo leso. Tako ravnamo neprenehoma, iu ko hodemo to enajstič izvršili, potegnili bodemo zgornjo leso z izsušenim sadjem ven. To nas pa nič no moti, suho sadje shranimo, leso pa s»? s svežim sadjem v novič naložimo, ter tako neprenehoma ravnamo. Ako ima sušilnica 10 les. vdeli bodemo leso s svežimi češpljami vsakih It) minut, s svežimi češnjami vsakih -t* minut, s svežimi jabolčnimi krlilji vsakih 10 do l."> minut, s svežimi hruškovimi krlilji vsakih 10 do 1;") minut. Omeniti mi je, tla vzdigovalne priprave železni okvir vsled svoje teže vodno sam pada pod uajspodnjo leso. to je, če se na motovilil nametana veriga ali vrv odmota. To je na kratko povedano celo ravnanje pri sušenji sadja v amerikanski sušilnici. Konečuo pa še enkrat ponovim, temeljni pogoj dobremu sušenju je enakomerna toplota oil '.Hl do 100" C. in pa kolikor le mogočo močni iu hitri zračni vlak skozi sušilni oboj. Katero sadje in zelcujada iu kako prirejeno sadje in zelenjada dii se v teh sušilnicah sušiti, bode obseg prihodnjih mojih člankov. Ako sta morda podoba in popis premalo jasna, radovoljno podam na zalite-vanje potrebna pismena pojasnila, kakor sem tudi pripravljen ua zahtevanje večih sadjarja v priti v kak kraj predavat o sostavi iu delovanji tunerikanske sušilnice. V pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani zamorc si pa vsakdo ogledati model take sušilnice, kakor tudi uzorce sadja iu zclcnjadi posušene v amerikanskih sušilnicah. 1» o z i v kranjskim sadjarjem oziroma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikanako sadno sušilnico. S povztligo našega domačega sadjarstva treba je ob enem preskrbeti tudi-umno razpečavanje sadja. Izmed raznih načinov sadje razpečavati je prodaja suše- • nega sadja najboij važna. Naše sušeno sadje je v svoji kakovosti še daleč nazaj za tai-itn sadjem družili naprednih dežel, zato smatra podpisani glavni odbor za svojo dolžnost tudi v tej zadevi pripomoči do boljšega iu umnejšega postopanja. Z dovoljenjem vis. c. kr. kmetijskega ministerstva iz dne 17. decembra I88f>, št. 15732/2077, razglašuje toraj podpisani odbor ta poziv z namenom, da se blagovolijo oglasiti do 1. marca 1886 pri podpisanem odboru vsi oni sadjarji, oziroma občine, kateri, oziroma katere bi bile pri volji napraviti si najpozneje do 1. sept. 1886 amerikansko sadno sušilnico, kakor je popisana v 1. listu „Novic" iz leta 1886, ali pa v 2. listu „Kmetovalca" iz ravno tega leta. Iz vrste oglašeucev izbral bode potem podpisani glavni odbor, uvaževajoč sadjarske razmere posameznih oglašencev, sadjarja, kojemu bode glavni odbor priznal državno subvencijo v znesku 1(H) gld. ter mu na njegovo zahtevo pomagal z djanjem in svetom pri sostavi sušilnice. Uglasila poslati je do 1. marca 1886 podpisanemu glavnemu odboru. Slavni odbor c. kr. kmetijske družbe. V Ljubljani, l. januvaija 1886. Karol baron Wurzbach, Gantar Pire, prtdtvlnik. tajnik. I.istiiica uredništva. >ig. A. P. v Št. K. Lepa hvala! Se zanašamo na obljubljeno za št. o. — J. A. v Ljubnem. 7. Vašimi iiiMimi zarail hranilnic itd. se popolnoma vstrinjamo, dopis priobčim» drugi štev. — M. K. v P. Dopis nij za nas. ker se z politiko no smemo pečati, pišite nam o sadjereji ali čebelarstvu, bomo hvaležno sprejeli. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jauez -M o die, društveni predsednik. r.aitnlna .Čiil>elar.:5 DUJE"* Devet inedalij. **1§SS8 L ^ BUDIMSKI FlÄKÖCZY st-CLd.e3n.ee grrean-čice, katero so aunlizovali in označili deželna akademija v Budimpešti. profesor ilr. Kieizl v Monakovem. profesor dr. Ilardy v Parizu in profesor dr. Tlcli-borue v Londonu, priporočajo profesor dr. Gebhardt v Budimpešti. Primarius dr. .llauiissi v Trstu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in druge medicinske knpaeitele zaradi njegove bo gale vsebine litliiona: posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebaviluik organov iu /.upretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izreduo priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnicah mineralnih vodi, vedno na novo natočena. i'rowi nc*. «Iu no zaliteva izrecno ISmliniNka IIak«ez.,v. Lastniki bratje Lozer v Budapešti. V TISK A MIGI pri KLEIN in KOVAČU Ilrirlni zakoni iu uk»7.i deželnega poglavarstva oziroma de-želne vlade od leta 1853. do leta 187!>., veljavni za vojvodino Kranjsko. V pol platnu vezane 1 gld. 511 kr. — (V slovenskem in nemškem jezici. — Prvi nadaljevalni zvezek od leta tssn. do lota issj.. volja 40 kr. — Drugi nadaljevalni zvezek od leta 1882. do leta 188.'!. velja ;M1 kr. Xauk slovenskim županom. kako jim je delali, kadar opravljajo domačega iu izročenega področja dolžnost i. — Spisal A nton Globočnik. Xa slovenski jezik preložil Pr. Levstik. — Cena 1 gld. I.cilfallen für Gemeindevorsteher iu ihren Geschäften des selbütstiindigen und Übertragenen Wirkungskreises. Vom k. k. Bezirks-hauptniaun Anton Globočnik. — Cena 80 kr. OlM'iuski red (zakon) vojvodino Kranjske s potrebnimi dodatki in s pridanim zakonom ob odredbinah (taksah) občinskih. — (V slovenskem in nemškem jezici) — Drugi natis. — ('ena (SO kr Ktftvbinski red (zakoni vojvodine Kranjske s 25. oktobra 1875. (V slovenskem in ueinškem jezici.) — Cena 80 kr. Dežel ni zakoniki /.a vojvodino Kranjsko. — Posamezne pole po 4 kr. Izbrane narodne Mrliške pesni z dodatkom iz smrti Smail-Aire Čengičit. S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo. Priredil Janko Pa j k. — Drugi pomnoženi natis. — Cena 40 kr. Dtrebne c. kr. okrajnim oblast vom, Nadalje pripuročapio svojo dobro uredjeno, z najnovejšimi in najlepšimi črkami bogatu oskrbljeno tiskarnico. ki je v stanu vsa naročila prav hitro iu po najbolj nizkej ceni izvrševati. Tiskarnica se priporoča posebno za literarna dela, brošure, časopise, cirkulare, povabila, jedilne liste, vizit-karte. mrtvaške liste, obrazce iformulare), fakture vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, etikete itd. Zavitki za pisma in uradna pisma (dokumente) se dobodo po ceni. "3BX ÜfS* Lična iicna pisma (Lehrbriefe) po 12 kr, (EGER) v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5, so sledeče knjige t' saldgi ter na prodaj: