Atev. Ö. ii bij ana, meseca Junija 18S9. Tečaj Tli. Sl^T^&ski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, si' sedežem nsi .Teseniea.li (Gorenjsliol. Umiti rMiti meneč enkrat in se pošilja udom brezplačno; neudom za J gld. 30 kr. na leto. Inncrati in priloge računijo ne po najnižji ceni. — Letnina za ude znana samo 1 gld. Naročnic sc pri product!n litru a ti Jesenicah. 0list's: (rtijilubn. strašna čebelna bolezen. (Dalje.) — Satnik. — Kako naj se postopa z obrezovanjem korenin in krone pri presajajoi'ih sadnih drevesih? — Vprašanja in odgovori. — Nas dopis. — Kaznoterust. Gnjiloba, strašna čebelna bolezen, tDalje.) Ker ta čebelua kuga lahko čebelarja ob ves čebelnjak pripravi, zato naj vsak dan, ali vsaj tako pogosto, kolikor mu čas pripušča, s posebnim ozirom ua to bolezen pazi. Pregleduje naj valilne celice, tako pokrite, kakor odprte. O so še lo posamezne nepokrite celice že okužene, se bolezen še lahko ozdravi. Če pa naletimo na take pokrite piskrice, pri katerih so se pokrovci že posedli in polegli ter imajo luknjice, da niso več izbuhnjeui in napeti, je nevarnost že velika: ker pod temi gnjije žo dalje časa zapušena zalega. Pokrovce so čebele razdejale, da bi se kužni duh ali smrad odstranil, kor je čebelam samim zopern in jih v nedelavnost sili. Njih edino hrepenenje jo. ta smrad, ki tudi odrašenim ljudem dihanje skoro onemogoči, iz panju pregnati, zato pred žrelom neprenehoma sveži zrak s perutnicami v panj pihljajo. Ta okuženi duh so pa tudi vedno bolj širi. kolikor bolj se gnjila zalega množi; razširi so tudi zunaj panju. Gnjila zalega so posuši v črno, vlečljivo tvarino, od katere uadlegovane čebele z nategovanjem vseh moči drobtinice utllrgujojo in pred žrelo vlačijo. Da se čebele tako hudi bolezni ne morejo dolgo ustavljati, je pač razumljivo, zato lahko opazimo, da se ljudstvo taeega panju vedno zmanjšuje iu krči. dok da so ves panj ugonobi. Tako daleč sicer res ne sme priti, temveč treba je vse poskusiti, tla se panj reši pogina in če je moč, da se doseže še nekoliko medu. Imamo že več sredstev iu zdravilnih načinov in sicer raznih vrat, katere jo ta ali drug z vspehom poskušal. a zopet tretjemu so pa ui posrečilo. Vkljub vsem poskušnjain se do sedaj ui šo posrečilo dobiti pravo iu noovrgljivo zdravilo zoper gnjilobo. temveč je ozdravljopje od različnih predstavkov iu okolščin odvisno. Vzemimo u. pr. sluraj. da smo panju dali preveč valilnega satovja. katerega ne morejo čebele oskrbovali, pomagajo si čebele same. ker mrtvo zalego iz še posameznih obolelih eelie potrgajo in celice osnažijo. Samo ob sebi se razume, da bo čebelar, ko bo to opazil, sam hitel čebelam na pomoč ter bo okužene satove odstranil in jih z zdravimi nadomestil. (V je pa tak panj že oslabel, da je že ljudstvo zgubil, naj se mu doda čebel iz zdravega panju, da tako zopet k moči pride. Drug slučaj bi bil. če sije čebel v poletnem času kuga lotila, da bi jo nalezle. Tu je sicer pač mogoče, da bolezen brez naše pomoči sama zgine. To ima pa svoj vzrok v dobri paši. ker v tej dobi prikaže se v čebelah neki nasprotni strup, ki bolezen ali prav za prav njeno snov premaga. Kot vspešno sredstvo priporočava midva obilo kadonje se salicilno kislino. To pa le v začetku gujilobe nasvetujeva: pri slučajih pa. v katerih se je bolezen že močno razvila in razvnela, je najboljše bolne panjove vničili. S tem se vsaj zatirani, da se komu še zdravi panjovi ne pokvarijo iu ugonobijo. Ozdravljenje se salieilno kislino je sicer precej težavno in z raznimi okolšeinanii združeno, toda česa bi pa čebelar ne storil rad, da bi si čebele ohranil? K temu kadeuju je potrebna priprava, ki je po Hilbertovem popisu tako-Ie sestavljena: sklediea iz pločevine ali porcelana, v katero se dene salicilna kislina, sloji na štirih 3d cm visokih iz pločevine narejenih nogah, med katere se postavi špiritova svetilna. Crez to napravo dene se mreža iz žiee (dratu), ki mora pa tako gosta biti. da čebele ne morejo skozi njo zlesti. Kadi se potem tako-le: V skledico dene se 1 gram v prah zdrobljene salicilne kisline, in priprava postavi se z gorečo špiritovo svetilno ravno pod čebele v panju. (To so pa more le v stoječih, ali pa tudi v novih Dzierdzonovih panjovih narediti, ker naši stari kranjski panjovi so prenizki. Uredi. Da se dobrodejni vspeh ne zgubi, naj bo luč pod skledico samo tako močna, da se kislina le pari ali hlapi; nikakor pa ne zgori. Zato je tudi dobro, če skledico malo z vodo pokropimo iu omočimo, da se ta (voda), ko se izhlapi, narprva na okužene reči vseda in jih nekako zmoči; na tako zmočene reči se salieilni hlapovi boljše primejo. Mreža, ki je črez skledico povcznjena, naj se večkrat obriše in osnaži. Da se more dim, ki sieer ni škodljiv, odstraniti, naredi uaj se zgoraj odprtina. Takošno kadenje naj se ponavlja 3 do 4 krat vsaki 4. do (j. dan. Na ta način se razkuži tudi čebelarsko orodje in ostanki od uničenih panjov. Preilno se tako orodje ali sploh reči, katere se pri čebelah potrebujejo, da celo v pauj postavljajo (satniki i. dr.), popolnoma ne razkužijo, ne sinejo s čebelami v dotiko priti. V dnevih kadenja, naj se čebele krmijo skoro vsaki dan se salicilnim medom ali sladkorjevo vodo, zato da so čebele prisiljene satovje na novo staviti. Upanje, na lahek in pripraven način gnjilobo zatreti, podaje nam „Elsas,s-Lothringische Bienen-Züchter". Nato, ko nam na mnogih zgledih pokaže, kako v prah zdrobljena (za kuho pripravljena) kava na gnjilobo razkuževaJno vpliva, pride do trditve, da se gnjila zalega, ki od gnjilobo izvira, tudi da s kavo odstraniti in piše dalje: „Ni več dvoma, da se bo tudi čebelarjev strah s kavinim prahom premagal. — Koristi so v rokah. Sredstvo se povsod iu precej dobi, v ceno, lahko se rabi in tudi v večjih škatlicah ni škodljivo. — Na kateri način naj se vporablja, morn .skušnja nesrečnih čebelarjev kmalo podučiti. .Mi bi vse sumljive piskrice s kaviniin prahom potrcsli ali napolnili, pri močno obolelih panjovih bi pa prahu v zalegino celice kar natlačili, in celice, ko bi »e popolnoma posušile, lahko bi se pozneje osnažile. Preveč kave hi težko kedaj škodovalo, zato naj se jio vseh drugih krajih v panju natrese prav obilo kave. Prav posebna prednost, tiči v tem, da se to sredstvo suho vporablja, ter potem vso mokroto na-se potegne iu s tem čebelam osnaženje ]>anjii zdatno /.lajša". Tudi dodevek kave v vodo, s katero se čebele napajajo mora tudi kot za-braniluo ali odvračevalno sredstvo prav pripravno in dobro biti, ker sredstvo ni drago, pa vendar tak" priprosto, da bi bilo res nemogoče čebelarju opravičiti se, k" bi pustil čebelo tak" poginiti, brez da bi popred poskusil še ta način ozdravljenja. (Dalje prihodnjič.) — x- Satnik. Zima je. Naše čebele nam v tem času le malo nadlege ali opravkov delajo. Oskrbljene so dovo|juo z dobro hrano in sede na toplem v panju. Pravi čebelar pa zaradi tega ne postopa brez dela okrog; on dela iu pripravlja za prihodnje leto. Jaz mislim samo na satnike. Neovrgljivo je, da je premikanje posameznih satov glavna točka dandanašnje čebeloreje. Kdor tega ne ume in zato tega tudi porabiti ne zna. kdor si pri umetni sostavi satov ni pridobil potrebne vednosti iu ročnosti, ta ni čebelar novega veka. Sredstvo za premakljivost satov je satnik. K satnikovi iznajdbi prištevajo se trije odlični možje: Dzierilzon je iziimel zgornji del (poličico), ki ves satnik nosi, iu s tem ji* prouzročil premakljivost satov; pl. Berlepsch je dodal oba stranska kraka (viseči poličici) iu spodnji del iu je s tem učinil, da se sat lahko v roko vzame: Dathe je pa tisti, ki je vpeljal, da sena strani satnikov pribijejo žrebljički se širokimi glavicami. Ti žreblji so zaradi tega na strani nabiti, da se satniki ne tišče jeden druzega, ter da je prostor med satovi, kjer zamorejo čebele svoja dela izvrševati.*) S tem je bil satnik precej popolnjen in bolj priprost. Te vrstice pač nimajo namena, različne satnike, ki se tu in tam rabijo, primerjati eden z drugim; jaz hočem le na nekaj toček opomniti, katere morajo pri vseh satnikih biti. če hočejo svoj namen doseči. Dober satnik naj bo iz mehkega lesa. ki se ne veži in ne kolje preveč rad. narejen. Topolov, lipov iu jelšev les je za satnike prav pripraven. Tudi smrekov les je dober. le to napako ima, da se rad kolje. Ker je sat s piskrici za čebelno zalego 20 »im debel, naj bo tudi satnik 30 umi širok. Pri izdelovanji poličic naj se pazi da bodo vse enako široke. Mizarju, ki je spreten v svojej stroki, je lahka reč lične satnike, ki so enako močni in široki, narediti, tedaj naj se vsako površno iu skaženo delo v tej zadevi odstrani iu zavrže. Debilina satnikovega lesa pri malih satnikih (normalna *) Prvi satniki, ali kakor jili je tinti ninjki 1'orent» v Bohinju imel v panjovih, niso imeli na strani živldjev. temveč je liila /.gornja poličica pri konceh mnlo Sirja. da jc s t eni nastal prostor med satovi, 'fo Mio je pa v marsičem nepripravno in 'iolj kasno ta delo. Ur cd. 6* mera) znaša 4 «: pri večjih pa naj se naredi 5 min debel les. V j cd nem čebelnjaku rabi naj se samo eno vrste satnik. Vsak satnik mora se prileči v vsak panj. Panjove različne velikosti iu z različnimi satniki rabiti, je le nekaka gizdavost, katere se le bogatini in čebelarski mojstri posluževati sinejo. Dober satnik naj se z obema konci dobro nalcže, kraka naj visita 5 mm od stene odstranjena iu ua spodnjem konci na spodnjo politico pritrjena. V panju (ležečem i naj bo nad in pod satniki tudi po ö mm prostora, da zamorejo čebelo okrog iu okrog satirika laziti. Tudi pri stoječih panjovih, v katerih je po dve ali več vrst satuikov jedua nad drugo, naj bodo satniki tako obešeni (vsaj po letu), da se ne dotikajo jedili se spodnjimi in drugi z zgornjimi policami; temveč naj bo med njimi vsaj 5 ihih prostora. Večkratno merjenje pri naravnem izdelovanji satov (kakor si jih čebele v stanem panju same narode), se je dognalo, da stoji'- satovi po 10 mm eden od druzega oddaljeni. Tako široke morajo tedaj ulice med satovi bili. 10 mm tedaj morajo moleti žrebljički. ki oddaljenost prouzročujejo, i/, satnikovega lesa. Da so enako široke ulice med satovi dosežejo, treba je enako širokih poličic. Ugovor malomarnih mizarjev, da se enaka oddaljenost lahko z žreblji doseže, je prazen, le pri popolno enakej širokosti satuikov zamore se enaka oddaljenost z žrebljički doseči. Pravilni satnik ima 4 stranske žrobljičke. Žrebljički morajo pa na satnike tako pritrjeni biti, da se satnik more tudi obrniti, t. j. sprednje strani se obrnejo zad in zadnje spred. To se pa more zgoditi le takrat, če so žreblji simetrično na satirikih razdeljeni: dva morata na zadnjo in dva na sprednjo stran obrnjena biti. Pri tem so štirje slučaji mogoči: a) oba žreblja sta na levi strani, jeden na »gornji poličici in drugi na spodnji; b) oba stojita ua desni; c) jeden stoji zgoraj na desni in spodaj ua levi; d) jeden stoji zgoraj na levi in spodaj na desni strani. V vseh teh slučajih stoji sat prav, če tudi ga obrnemo. Slučaj n) je priložen tistim, ki z desnico prijcmljejo satnikove klešče, a slučaj bj je levičnikom ugoden; slučaja c) iu d) sta pa zato nepriličua, ker sat. če ga na mizo položimo, nerodno leži, tedaj nista priporočanja vredna. Narslabše pa je, če so vsi žreblji na eni strani, ker tak sat se ne more obrniti, da bi potem imel na obeli straneh zahtevano oddaljenost. Samo ob sebi se razume, da morajo v enem čebelnjaku vsi satniki imeti na enak način žreblje pribite. Ce imamo dobro in pravilno narejene satirike, skrbimo še zato, da jih pravilno v panjove obesimo. Kolikor je to v čebelarjevi skrbi,' naj opravlja s posebno skrbjo. Primerjanje in vdelovanje izdelanih satov, pritrjevanje umetnega satovja to ui delo začetnikov in otrok, temveč to je delo mojstra. Umetno satovje (srednje stene) mora ravno v središču zgornje poličice pritrjeno biti. Tako se da še več opravil navesti, katera čebelar lahko po zimi v gorki izbi opravlja. Opravljaj taka dela, in ob času rojenja, ko bo obilo opravil, ne boš z lepa prišel v zadrego. Kako naj se postopa z obrezovanjem korenin in krone pri presajaj očih sadnih drevesih? Naša sadna drevesa imajo njihovo življenje, enako kakor vse ozelenjujoče rastline, vravnano, da z njihovimi podzemeljskimi organi — koreninami — in z nadzenieljskiini debelnimi organi tako zemljo kakor tudi obdajajoči jih zrak glede rastlinskih redilnih snovi vporabljati zamorejo. Se sesalno močjo, katero imajo v koreninah si pridobivajo iz zemlje orga-uičuih rastlinskoredilnih snovi, kjer se kemično raztopljene ali razpuščene nahajajo. Odtod pride po potih, ki so med deblom in kožo, do glavnih organov — do listja, ki zopet po svojem redilne snovi — ogljeiičevo kislino — iz zraka srkajo, a ogljencc zopet izpnbtevajo in \ njihovem notranjem delu najvažnejše življenjsko ravnanje rastlin — razkrojite\ — dovrše. iz katere se pri živenji neprenehoma dela organizacijska snov. Iz tega kratkega opisa življenjskega delovanja korenin in krone drevesnega debla je dovolj razvidno, kako imenitnega pomena sta imenovana dva organa za vsako drevo, čeravno sta si v njih fizjologičnem delovanji zelo različna. Vsled tega je vednost glede vpliva na postopanju z obrezovanjem korenin in krone presajajočih dreves za sadjerejca velicega pomena, ker le stem, da ve namen in nasledek operacije že popred presoditi in v poštev jemati, zamore na življenje drevesne rastline vplivati iu naravi pri tem pomagati. Namen teh vrstic naj bo, važnost izpeljave korenininega in kroninega obrezovanja pri presajanji sadnih dreves po različnih in večletnih obrezovalnih poskušnjah in načinih pojasniti iu na dobre ter slabe nasledke obrezovanja korenin iu krone na tri razne načine opozoriti. Po dolgotrajnih in skrbno izvršenih poskusili, ki so se pri presajanji mladih tako pečkastih kakor tudi pri koščičastih drevesih vršili, prišli so v porabo: L kratko, 2. srednje dolgo, iu dolgo obrezovanje korenin, da se je tako vpliv raznih obrezovanj na mlado presajeno drevje mogel opazovati. Pri kratkem obrezovanji korenin, ki se je zvrševal na 10 do 15 cm od debla ali začetka korenin, pokazali so se slabi nasledki. Kratko obrezovanje korenin je že samo na sebi škodljivo, ker dela drevesom ali prav za prav koreninam velike rane, pri katerih se veliko one snovi pozgnbi, ki sploh nove korenine nareja. in škoda pokaže se pri takih sicer produktivnih ranah stem, da se rane le inalo ali skoro nič ne pokrijejo, in na take nepokrito rane nascle se škodljive gobe. ki potem gnjilobo prouzročijo in tako vso rastlino uničijo. V resnici dobili smo pri kratkem obrezovanji, posebno v suhih legah in v ilovnatih tleh prav slabe izskušnje; nasajena drevesca so večinoma poginila, ostala pa so 3 do 4 leta piškavo rastla iu še le potem si z rastjo malo opomogla ter nekoliko se porastla. Preiskava pri kratkem obrezovanji v jeseni je pokazala, da se odrezane korenine niso čisto nič zalile, ter ila se ni nič novih korenin naredilo,-temveč ila so korenine že začele gnjiti in trohneti. Pri zalitih ranah se je pokazalo, du so bilo lo tanko pokrito in na robu večkrat pretrgano; lesnega dola korenin so jo pa že gnjiloba prijemala, tor 110 samo na koncu, temveč že bolj globoko rujavela: nove koreninice bile so redke iu piškave. Srednjo dolgo (nekako 20 cm) obrezovanje korenin pa je boljše vplivalo ua novo presajena sadna drevesca, ker so so rane hitrejše iu bolj ua debelo zalile, tudi koreninic se jo ua robu ran obilnejše število prikazalo. Kane bilo so skoraj vse zalito iu le redkokedaj se je opazilo, da bi so gnjiloba katere korenino po-prijela. Rast bila jo povsem bolj / "Sa v primeri s kratkim obre- zovanjem. To obrezovanje sponeslo so je v mokri iu težki zemlji prav dobro iu je bilo razvitku novih korenin ugodno. Dolgo obrezovanje korenin, na katero se mora že pri izkopavanji dreves ozirati, je po naših poskušnjah v srednjo dobrej lahki ilovnati zemlji glede zarastka korenin najbolje delovalo iu najboljše vspehe pokazalo, medtem ko se v težki in mokri zemlji se srednjo dolgim obrezovanjem ne more meriti. Pri vporabi dolzega obrezovanja dobe koreninini deli prirodi primerno obravnavanje, ker se stem ti organi za pokritje ran ne jemljejo tako močno v poštev: zalitje ran je hitro in popolno in narejaujo sesalnih koreninic je obilno, ker steni je bilo koreninam puščeua priložnost, da si po možnosti pridobe teli sesalnih organov, ki jim pridobe veliko rastlinskih redilnih snovi, ter se stein pokaže divna rast že v prvem lotu na novo vsajenih sadnih drevesih. Tudi v suhih legali raste 85 do 90%. na boljši zemlji iu v mokrih legali se dobi le kaka izjema, iu če se to zgodi, je skoraj gotovo kak drug vzrok, ne pa obrezovanje korenin, daje drevo poginilo. Kratek pregled o naštetih obrezovanjih korenin pripelje nas do sklepa, da se kratko obrezovanje nikjer ne sponese; srednje dolgo deluje v težki in mokri zemlji medtem ko dolgo obrezovanje skoro v vseh legah dobro ugaja, če tudi je zemlja bolj lahka iu slabih. (Konec prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 4. Kako je z drevesci ravnati, iz katerih sad odpada? Vprašanje št. 3. Kako bi se zatnogel roj ustaviti, dane bi všel v daljavo? Mal. Fran v Scnar. Odgovor na 4. vprašanje. Kakor pišete, je bila v ondotuej okolici suša. Ta je pa ravno vzrok, da sadje iz drevja odpada. Takemu drevesu mora se pridno prilijati z vodo, še boljše pa z vodo mešano gnojnico, kakor je bilo v zadnjih dveh številkah tega lista povedano. Odgovor na 5. vprašanje. Vzrok temu je gotovo ta. da je imel panj po kaki smrdljivi reči duh; ta pa čebelam ni ugajal zato so jo pobegnilo iz panju. Tak panj jo dobro, prodno se roj v njega dene, s travo dobro obrisati, da se dotičrii duh malo prežene. Drugi vzrok je bil pa morebiti tudi ta. da so bili panjovi preveč na sobici. Prehuda vročina tudi prežene čebele iz panju, zato je dobro, da se panjovi z roji dobro okrijejo, da solnce ne sije, preveč ua njo. Tudi lakota prežene roje iz panju, a to le bolj po redkoma. 16266903 ■— »♦< •) 1 >-* • — Naš dopis. I- nfuuhijn hlrijr. (Jeholarji smo. kar se čebelno paše tiče, precej radovedni. Vedno povprašujemo in želimo vodili, kukošmi je bila paša tu ali tam, iu kako težke čebelo bile su v dotičnej okolici. Zaradi toga tudi jaz podajam p. 11. bralcem toga lista sporočilo, kako so čebele pretečenn pomlad v našej okolici brale in rojile. Reči moram precej, da moramo začetek minule pomladi prištevati narslabejšim, ker do srede aprila morali smo čebele krmiti; nikjer niso nič dobile, ker vronte bilo jo zelo neugodno. Jaz imel sem le štiri starce v mojem čebelnjaku. Kako žalosten je bil pogled v skoro prazen čebelnjak. I »a bi pa to praznoto malo zakrit, vzel sem iz Idrije 21 panjov čebel ua pašo. Vsi morali smo jib krmiti, da so nam obstalo, pa polog krmenja so st- Idrijčauom Ü panjovi pokvarili, dva sta prišla ob matico in enega so črvi (molj) po satovju prepredli, da so se vse čebelo istega panju pogubilo iu všle. čeravno je bilo še kakih ti funtov modu v panju. Komur se je letos škoda zdelo kupiti medu za čebele, temu so večji del lakote pomrle. Prve roje dobili smo tukaj dne 5. maja. Menije rojil jeden prvič due 11. maja iu dva pa 14. maja. Pozneje dobil sem še 21. maja jednoga drugiča iu '25. maja pa dva. Tudi jednoga tretjiča sein dobil. Četrti starec pa do sedaj še ni rojil. Ce Vam je gospod urednik všeč, naj še to v listu naznanim, kdaj in kako poprijel sem se čebelarstva in sadjerejstva. *) Leta 182!i. so me ranjki oče poklicali iz Železno Kapic, na Koroškem domov, da so mi posestvo izročili iu na mojo ime prepisali: da sem potom jaz gospodaril ter skrbel zato. da si kaj pridobim in tudi dolgove poplačam. Enkrat so mi pravili od njili očeta, tedaj mojega starega očeta ali deda. kako so gospodarili, ter da so tudi čebelo imeli. Rekli so. da so roje, ki so do kresa rojili, doma pridržali, a druge, ki so po kresu rojili, prodali so vso. Vsako loto je prišel iz Poljan neki mož iu ta jim je vse tiste roje plačal po 4(1 kr. brez panju. .Mislil sem si. če so uekedaj čebele imeli iu od njili nekaj dobička dobili, zakaj bi si jih tudi jaz no napravil in kupil. Leta 1888. kupim si čebele, in od tistih dob nisem nobeno leto brez njili. Kmet sicer pri čebelah ne obogati, a vendar je dobro, če ima le toliko dobička, kolikor se v gospodinjstvu čroz loto za sol potrosi. Pa so na posestvu, katerega sem jaz lastnik postal, v prejšnjih časih prav veliko sadja imeli, pravil mi jo nek star že upokojen rudar po imenu Prelavc. Rekel jo. da jo bilo pri Leskovcu (v našej hiši) za bolnike vedno frišno sadje dobiti i. t. d. Ko pa so začeli v Idriji v žgalnilt počeli tudi po letu rude žgati, posušila so se vsa sadna drevesa. Leta 1819. pa je prišel iz Punaja od c. kr. dvorne kamere odlok z dne t», marcija 1819. št. 2005, da so morali čroz poletje, t. j. od konec aprila do 1. novembra s tem žganjem prenehati: potem bilo je za sadjerejo boljše. Začel sem lota 1831. po pašniku, po grmovju lesnikove in drob-ničove divjake iskati in kopati, da sem jih doma vsadil in požlahtnil. To ponavljal sem vsako leto. tako da so je število sadnega drevja že nekaj namnožilo. I.eta 1N44. som si pa v c. kr. rudniku v Idriji poškodoval nogo, ter vsled tega tudi s po- To sicer ne «pada v list. a priobčiti vendar le hočemo, ker Vaša delavnost in pridnost ste res hvalo vredni. .Morebiti se s tem kak mladenič probudi, ter sklene po Vašeui zgledu vstrajno delati. Und. množenjem sadja zaostal. Sedaj na staro dni sem vesel, ko vidim, da rasle še okoli SO jalilan in okoli 30 hrnšek. Preteklo leto (1888) imeli smo tukaj še precej sadja, tako da imam jaz še sedaj nekaj frišnili jabolk, čeravno sem |ilo je ob cesti eno samo lesuikovo drevo. \ čegar senci brisal sem si put iz obraza. Takrat prišlo mi je na misel, da bi bilo dobro, če bi ob cesti nasadili topole iu akacije, ki hitro zrastejo, ("rez nekaj let bi rudarji skoro vedno po senci v idrijski rudnik hodili. Videl sein \ Idriji pri cesti zraven cerkve sv. Križa in ua „Inzelnu" na topolih prav lepe veje. Grem k c. kr. gosp. gozdarju in ga poprosim, da bi mi dovolil te lepe topolove veje obsekati, da jih hodom pri cesti in na mojem posestvu nasadil. Dobil sein dovoljenje. Akacij nakopal sem pa v grinovji pri lončariji iu potem nasadil akacije iu odsekane veje pri stari cesti od lončarije do meje spodnje Idrije. Dni'- 31. maja t. 1. imel som pri c. kr. sodniji v Idriji nekaj opravila. Ko se nazaj peljem, bil som prav veselega srca, ko sem videl, kako lepo rastejo pri cesti nasajene akacije, katere je č. g. Leopold Urbas. c. kr. rudniški uradnik, vsadil ob novi cesti. Večino drugih dreves nasadile so pa moje roke brezplačno. Ko sem od leta lSt>7. do lota 1873. kot načelnik okrajne idrijske ceste službo opravljal, sem posestnikom pri cesti svetoval, naj bi pri vsakem kanalu ono sadno drevesce vsadili, iu sem tudi to zadnje leto po 15 kr. za vsajeno drevo plačal. Veliko dreves bi bilo še nasajenih, iu več druzega potrebnega in koristnega Iii bilo napravljenega, a pozneje niso me odbrali več za načelnika, bil sem še sicer v odboru, a s tem bil mi je delokrog prikrajšan. Iz toga se pač lahko spozna, da sem v zadevi sadjerejo vedno za dobro in koristno našega kraja iu naših naslednikov deloval in se po svojej moči trudil sadjerejo med ljudstvom vedno bolj razširjevati. JtoHtJnn Leskorir. -h- Raznoterost. Ko Dloni/ij še ui bil kralj, hoče nekoč v pokrajini Leoni skoz neko reko jahati, toda konj se je vtopil v vrtincu, iu ui ga bilo mogoče rešiti. Dionizij gre prav nejevoljen proč. Ne dolgo na to sliši za sabo rezgetanje, iu ko so ozre, vidi svojega konja, ki za njim teče, in na grivi sedi mu — čebelni roj. Kar jo ta čudež naznanjal, seje resnično zgodilo, ker Dionizij postal jo malo dni potem kralj. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez .Modi«, društveni predsednik. Lu.-.tiiiu;i (Čebelurskegii in smlji-rig knga