* m
Nt« v. 1.
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
Izhaja umiki metee enkrat in »<■ pošilja mlom brezplačno; neuiloin za t gld. SO kr. na leto. Inserali iti priloge rariiniju »e po najnižji veni. — Lvhiina za ude znaSa nama 1 /jld.
Obseg: 1'amotna beseda na pravem mostu. — Pravila čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. — Dobro sredstvo zoper čebele roparice. — Deset zapovedi o pripravi mošta. — 0 zborovanji našega društva. — Gospodarske raznoterosti. — Inserati.
j» Pametna beseda na pravem mestu.
a čebelorejo nij ga skorej lepšega iu pripravnejšega kraja, nego je ^f^Tnaša preljuba kranjska dežela; isto tako je pa naša domovina tudi sposobna za sadjerejo. Naša sadjereja se s koroško in spodnje šta-jarsko še meriti ne more, akoravuo je naša zemlja, naše podnebje isto tako, kupčijske razmere pa sadjereji bolj ugodne, nego one naših preje imenovanih sosednih dežela.
čebeloreja in sadjereja razvija se v naših sosednih deželah lepše iu hitreje, nego pri nas. Čebeloreja naša pa še nepreduje ne, ampak, ako-ravno je kranjska čebela, svetovno znana, propada.
Koliko je po Gorenjskem še dobrega sveta, ki bi se dal nasaditi s sadnim drevjem! Pu Notranjskem pa hodiš lahko po več ur hoda, predno srečaš, kako zanikerno, z mahom poraščeno drevesce; in tudi po Dolenjskem so nahajajo jednake razmere.
Rekel bi tudi naša sadjereja propada. Naši stari gospodarji imeli so do sadjerejo več veselja, nego ima naša mladina. Lahko se tega prepričaš dragi prijatelj! Pojdi v to ali drugo vas, našel bodeš več ali manj sadnega drevja, ali to drevje je le staro; mladega sadnega drevja dobiš le malo, k večjem nekoliko češpelj, sliv in nepožlahtnenih jabelk in hrušk, ki so se same zasadile.
Čebeloreja tirja le malo truda, donaša pa mnogo lepih pridelkov, ako so umno ravna s čebelico, katera nam je tudi uzor, kako bi morali živeti mi — to jo delavno, zmerno in snažno.

Ljubljana, meseca oktobra 1883. Tečaj I.
Sadjereja zahteva več tlela, a premislite kako veselje ima mladenič, ko če7. nekaj let zagleda na drevesci, katerega je sani cepil in vsadil, prvi sad; s kako radostjo vsede se sivolasi gospodar v senco košatega s sadjem prenapolnjenega drevja, pripovedujoč svojim vnukom, kedaj in kako je sadil to jabelko, uno hruško i. t. d. Koliko veselja ima pa gospodar še lo takrat, ko potegne v jeseni lepe novce za- sadje, s katerimi uže plača veliki del visokega davka!
tebeloreja in sadjereja donašati našim gospodarjem gotovo nekoliko dobička. A dobiček bil bi lahko mnogokrat, večji, ako Iii se čebel oreja in sadjereja ne zanemarjali, temveč po deželi širili in umno gojili.
Xikdo ne bode dvomil, da je živo potreba, delati v povzdigo sadjereje in čebelarstva.
A posamezna oseba tu le malo opraviti zamore, treba je združenja ter delati z združenimi močmi: torej čebelarji, sadjerejci in vsi prijatelji sadjereje in čebelarstva, združimo se!
Naša zadruga naj bo „čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko*, katerega edini namen je delati v prospeh čebelarstva in sadjereje.
Pravila čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko.
i.
Namen društva.
Društvo namerava čebelarijo kakor tudi sadjerejo pospeševati in razširjali. Tudi skrbi društvo, da speča vajo udje čebelo, mod, vosek, sadjo in sploh čebelarske in sadjorejske pridelke po visoki «»ni: društvo oskrbuje udom potrebno čebelarsko in sadjorejsko orodje, semena in mlada drevesen po nizkej ceni.
Sredstva.
Društvu bo skušalo svoj namen doseči s sledečimi pripomočki:
1.	Z doneski udov. s posebnimi darili in z nenavadnimi dobodki;
2.	L izdavanjem društvenega lista:
;5. s zjedinjenjem oddaljenih udov v poddružnice in s podpiranjem teb pod-družnic;
4. s pouki pri javnih zborih po popotnem učitelji, v razstavah i. i. d.
3.
Dolžnosti in pravice udov.
Društvo obstoji iz: a) delavnih ] ^ h) častnih j
Kot delavni udje zamorejo k društvu pristopiti čebelarji iu sadjerejci lire/, razločka in prijatelji čebelarstva ali sadjereje. Vsak delavni ud plača pri uslopu 1 jild. av. velj. doneska za prvo in ravno toliko vsako prihodnje leto.
Častni uilji' zamorcjo postati tako osobe, katere društvo ali sploh čebelarstvo in sadjerejo podpirajn; izvolijo in imenujejo se v glavnem zbora (§. 7.) po nasvetu predsednika.
Vsi inlji- doliivajo društveni lisi brezplačno in imajo pravico glasovali pri glavnih zborih.
§- 4.
Ustop in izstop udov.
Pristop k društvu naznani se pismeno ali ustno predsedniku, kateri udu upis pismeno naznani.
I'd izstopi, akn to pn-dsedniku pred koncem leta pismeno naznani, ako pa tega ne stori, je zavezan donesek za prihodnjo leto plačati.
5.
Presedništvo.
PredscdniStvo društva obstoji iz 1 predsednika. 1 podpredsednika, 1 tajnika, 1 blagajnika in računovodje in iz 4 svetovalcev.
Vsi se volijo pri glavnem zbora, iu volitev je tri leta veljavna.
(i.
Opravila predsedništva.
Predsedništvo zgotovlja vse spise in opravila v imenu društva, sklicuje in vodi shode, ter splošno skerbi, da se društvo razširja iu utrdi.
Predsedništvo nasvetuje udom kupce čebel, meda in voska in sploh čebelarskih in sadjerejskih pridelkov (§. 1.).
1'ilje preda-dništva opravljajo svojo naloge brezplačno, povrnejo se jim pa iz društvene blagajnice stroški v društvenih zadevah.
Glavni zbor.
< J lavni zbori morajo biti sklicani najmanj po dvakrat na loto: to se zgodi sploh \ društvenem listu.
Kdor misli v glavnem zboru kaj predlagati, mora to 28 dnij pred zborom predsedniku naznaniti, da zamorc stvar na dnevni red postaviti.
(ilavni zbor sklepa v vseh potrebnih društvenih zadevali veljavno, ako je najmanj 12 udov iu predsednik ali njegov namestnik pričujoč: ako tega števila udov nij. se mora v 4 tednih drugi glavni zbor razpisati, kateri pa potem zamore veljavno sklepati pri vsakem številu navzočih udov.
sklepi potrebujejo večino glasov, pri jednakem šterilu glasov je sklep veljaven, ako pn-dsednik zanj glasuje.
(ilavni zbor izvoli si predsedništvo (§. ii.'). imenuje častne ude 8.), pregleda in potrdi letni račun društva: račun za preteklo leto mora pa računovodja vsaj v drugem glavnem zboru predložiti.
Vnanji zastop društva.
Predsedništvo zastopa društvo tudi v vseh vuanjih zadevah.
S-
Pi-enaredba pravil.
Ta pravila se morejo le prenarediti, ako % udov v glavnem zboru za to glasujeti.
i*
Xa to na merjeni predlogi morajo so 4 tedne pred glavnem zborom naznaniti predsedništvu.
§. 10.
Razsodba v društvenih zadevah.
Pritožbo v društvenih zadevah so razsodijo po drufitveni razsodbi. — Vsaka stranka voli v ta namen jednega razsodnika iz društvenih udov, ta dva pa volita načelnika, kteri pa, če nij ud društva, mora biti čebelar ali pa sadjerejec.
Ako se razsodnika pri volitvi načelnika ne moreta zjediniti, imenuje na predsednik društva.
Ti trije sodniki morajo potem stvar vestno razsodili in čez njih sklep nij dalje pritožbe.
55. 11.
Razpust društva.
Društvo se razpusti, če % vseh udov v glavnem zboru za to glasujoli.
O premoženji društva sklepa se ob jeduem, toda v drug namen ko v blagor čebelarstva ali sadjereje se ne sme obrniti; najbolje za šole, čebelarske knjige i. t. d., tedaj le v občni blagor.
Dobro sredstvo zoper čebele roparice.
V čebelnjaku previdnega čebelarja zgodi se malo kdaj, da mu roparice na-pravljajo škodo, ker ne da čebelam priložnosti ropati. Umen čebelar ne terpi brezmatičnih in revnih panjev v čebelnjaku: kajti on pripre izletuiee slabših panjev, ne polaga čebelam medu po dnevi temveč le zvečer, in k; tudi izletuiee in sicer uže drugi dan na vse zgodaj, da medeni duh ne privabi roparjev. Tudi ne pusti blizo panje niti voska, niti druge stvari, katera diši po vosku ali po medu.
S posebno pazljivostjo naj vsak čuje na svoje pa njo ve, kadar na pomlad ali jesen pašo več nij, posebno prve dni po veliki paši, pri nas po ajdni p a š i. Uzrok je ta. da čebele po dobri paši. ako se uagloma konča, prve dni okoli divjajo in nove paše iščejo — v takem času je najbolje, dober teden panjev ne odpirati ali podirati.
In kdor je tako nepreviden, da v tem času panjove odpira, privabi z medenim duhom mnogo svojili in morebiti celo drugih sosedovih čebel, katere, ako le malo medu pokusijo ali vjamejo, takoj pripeljejo s saboj cele trume družic, ktere potem ropajo, kar se da.
Ako opuščii čebelar omenjena sredstva, naj se ne čudi, ako dobi kak oropan panj v čebelnjaku; kajti vzrok, da trpi škodo, je le on sam.
Z roparicami imajo navadno mladi čebelarji, pa tudi nemarni stareji čebelorcjci, ki se premalo brigajo, mnogo sitnosti. Ako vidijo, da je kak panj napaden od roparic, mislijo navadno, da so roparice posebne čebele ali pa, da je kriv kak sosedni čebelar ropanja, ter rabijo malovredna ali pak še celo nepripuščena sredstva za preganjanje roparic.
Jaz sem prod nekoliko leti po takem nemarnem čebelarji imel veliko škode. On je namreč kose satovja iu pa koritica, v katerih je čebelam živež polagal, vedno puščal na svojili panjovih in je odpiral panjove v brezpašnih časih. Na ta način navadile so se moje čebele k njegovemu čebelnjaku iu so napadle tudi njegove
13763493
panjove; sosed (o zapazivši, nastavi prod izlotnioe koritir-a napolnjena z medom, zmesanim z arsenikom. S tem bile so moje čebele še bolj privabljene in prišle so v celih trumah na »strupeni med. Ko opazim, da moje čebele pridno izletavajo in se K- po malem vračajo, opazevati sem pričel od kod priletvajo, ter videl, da od toga kraja, kjer sloji sosedov čebelnjak. Grem tje in ravno dobim soseda pri čebelah, ktcri mi Itilro sam pove, kaj je napravil zoper roparice. Povem mu, da ni (o samo nespametno, ampak kazni vredno; ker s tem, da čebele dobivajo ostrupljeni med, tudi lahko ljudje oncsrcčijo. Sosed mi pa odgovori: „Jaz ne pustim svojih panjev ropati od vaših čebel, in vaše. čebele vam tudi ne bodo nanosile ostrnpljenega medu, ker sem dodal že toliko strupa, da morajo čebele prej vmreti, prodno pridejo nazaj v panj". In ros je bila taka; *J panjev mi jo bil končal, in še med sem moral zavreči, kar som ga dobil — saj je bil zastrupljen.
Resnično žalostno jo, če se ima mnogo takih čebeloinorilcev v bližnji okolici.
Takih sredstev so gotovo no bo poprijel noben človekoljub, po takih sredstvih dela se krivica onemu čebelarju, čegar čebele ropajo in zatorej vmreti morajo, ker jih je zapeljal neveden čebelar k roparstvu.
Haron Berleps pravi v svoji izvrstni čebelorejski knjigi: Boparice pobijati ali loviti in jih v kakem oddaljenem čebelnjaku svojim čebelam pridružiti, je krivica, kajti zagotovljeno je, da posebnih čebel „roparic" nij, in da noben čebelar svojih čebel na rop poslati ne more; gospodar oropanih panjev je navadno sam kriv roparstva; gospodar čebel, katere ropajo, pa gotovo nikoli zato nič ne more, on je tedaj ropanja nekriv ali nedolžen. Ker pa je več čebelarjev, ki takih sredstev ne poznajo in tedaj dostikrat brezvedno delajo drugim krivico, namenil sein se v tem dopisu povedati, kako naj se ravna zoper roparstvo čebel, ker nisem tega še v nobeni knjigi in v nobenem časniku čital in sem se že dvakrat sam prepričal, da to koristi.
Ako vidim, da k enemu ali drugemu panju roparice dohajajo, hitro ogledam kaj je vzrok temu, da ga odstranim. Ako ga zapazim, rabim pa ob jednem navadna sredstva za odpravo roparic. Zaprem tedaj, ali le priprem izletnico, tako da le ena ali dve čebeli na enkrat zamorejo iz panja in v panj. Ako se prikažejo pa roparice v večjem številu, potem ne čakam, da so roparstvo resno začne, temveč odnesem panj na dva dni v temo v klet, z odprto izletnico. Ako je pa težavno panj vnn vzeti, kadim ga na letavniei skozi četert ure dobro s pelinom, kar pomaga. ako roparstvo nij še dolgo trajalo.	(Dalje prihodnjič.^
Deset zapovedi o pripravi mošta,
1.	Osnaži vse reči, ktere potrebuješ pri pripravi jabelčnika ali hruškovea. ti. pr. valčke, mlin. prešo, cevi v klet. tudi posodo, kadar jo napolniš in iztočiš.
2.	Pred drobljenjem sadje vmij v kadeh in ga potem dobro posuši. Ko boš grdo vodo videl, ne bodoš hotel nikdar več mošta piti brez umivanja sadja.
51. Odbori vso gnjilo in prezrelo sadje; oboje most kvari. 4. Zmešaj sadje tako, da vzameS polovico kislega in polovico sladkega, j). Ko si sadje stoike! ali zmlel, no prilivaj vode, posebno če jo mokra jesen. Co bi pa le hotel mošt kerstiti, stori to v posodi, iz ktere piješ, nikoli v polovnjaku.
ü. Sadja no zmeli prod robno, kor li drugači preveč sadnih droblin v mošl doleti, in namesto suka imel boš drože v sodu.
7.	Si primoran, nezrelo sadje, ki ga jo veter potorgal, lolči ali mleti, kvasi drob en dan v odpertili sodili in dostavil boS s tem slajo in zrelost sadja.
8.	Nekoliko dni preil napolucnjem \/.jri v sodih žvepljencga cveta, in ko misliš mošt v nje preliti, spori jih z vodo, \ kteri so se briuove bohice kuhale, in mošt bo okusnejši.
9.	Skerbi. da bodo sodi med vrenjem /.mirom polni, ker po takem potu izmen» mošt precej sadnih tlrolitin.
10.	Ako si mošt lire/, vode napravil in je tudi dobro z vrel. glej, da bodo sodi zmiram polni in dobro zadelani. V početku leta. meseca aprila, pa gii pretoči v snažno sode.
Derži se teh pravil, imel boš pijačo, ki ti bo vino. še bolj pa strupeni „šnaps", nadomestila.	Iz „( »ekonoma".
Dostavek: Da ima mošt posebno dober okus. je najbolje, ta čas ko vre, v culiei malo bezgovega suhega cveta zavezanega na nitki \ soil obesiti, okus mošta je potem enak muškatnemu vinu.
0 zborovanji našega društva.
Prvo zborovanje vršilo se jo 4. marca t. I. v Lescah na (iorenjskem. I'ri leni zborovanji govoril je g. Janez .Modic. čebelar v Jesenicah, o čebelarstvu. Navzočih bilo je takrat nad 70 čebelarjev in sadjerejcev. V tem zboru sklenilo se je, naj se vstanovi čebelarsko in sadjerejsko društvo.
Drugo zborovanje bilo je 20. maja t. 1. tudi v Lescah. V tem zboru govoril je g. E. Kramar o sadjereji. Navzočih bilo je preko 60 udov. Po govoru vršila se je volitev stalnega odbora. V odbor voljeni so bili sledeči gospodje: (iospod Janez Modic predsednikom: podpredsednikom in tajnikom g. K. Kramar, učitelj kmetijstva: blagajnikom g. O. Homan, posestnik v IJadoljici; odbornikom pa sledeči gospodje: Anton Zupan, kaplan na Medu; Jakob Žumer, župan v (iorjali; France Vovk. posestnik na Medu : Štefan Homan v Škofjiloki in Janez IJepo na Jesenicah.
Tretje društveno zborovanje vršilo se je pa 2i'>. avgusta l. I. na Bledu. <» tem zborovanji „SI. Narod" tako-le piše:
Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko imelo je v nedeljo 26. avgusta 1.1. svoj tretji shod v Bledu v gostilni „Pri litru", (gosp. Hudovernik bil je prihranil v ta namen nalašč prijazno sobo, za kar mu gre vsa hvala).
Pričujočih je bih) 43 čebelarjev in sadjerejcev in. kakor se je popisalo, imajo vsi skupaj nič manj kakor panjev čebel.
Predsednik gospod Modic. je poročal, da se bo izdal za gotovo društveni list prihodnji mesec, potem se je svetovalo, zdaj po paši le malo ali nič čebel prodajati, temveč prezimiti kolikor kdo zamore, ker na spomladjo, gotovo pričakovati, da bodo kupci čebele prav dobro plačevali.
Po predlogu predsednika je mlado društvo ob jednem izvolilo jednoglasno ministra kmetijstva grofa Falkenhayna, našega, visokočastitega knezoškofa in veleč, g. grofa Thurna, deželnega glavarja, svojima častnima članoma.
Poročalo sejo tudi. dn vsi udje dobe na spomlad brezplačno semena takih
cvetlic, kalibre so za hrano čebel posebno dobro, ravno tako dobe udje, ki so o pravem času /a I o oglase, cepiče sadnih dreves boljšega plemena.
Zares dober je lak začetek! Kako lepo je bilo videti	sad-
jcrejecv skupaj : prijazno se je Iii pogovarjal sivolasi čebelar z mladeničem : ohadva za čebelice jednako imela. Naj Iii napredovalo društvo zmirom bolj: pa saj to je upati, ker so laki možje zraven, da o napredku društva ni dvojiti.
Društvo misli drugo lelo priredili razstavo. Dobra m i sol ta. razstava bo čebelarjem in sadjorojeeni veliko koristila, pokazalo se nam bode, kako drugod čebelarstvo in sadjereja napreduje; da i ti« Ii mi Kranjci ne ostanemo vedno pri staremu kopitu, ji- gotovo.
Cel zbor podal se je potem prcgledat čebelnjak v. čast. <:. kaplana, društvenega svetovalca /upaua. Za res lep čebelnjak! Panje smo videli vse po novem s premakljivimi satniki in več zanimivega.
Gospodarske raznoterosti,
*	Na lisi se naročuje pri gosp. O. lloman-u v Radoljici, ali pa v Klein in Kovilč-evi tiskarni v Ljubljani. Letnina pošilja naj se po poštni h nakaznica Ii.
*	Čebelarsko in sadjerejsko društvo je svojim častnim udom poslalo te dni prav lepo na Duuaji izdelane častne diplome.
*	Vse prijatelje našega lista uljudno prosimo, ako nam blagovolijo o priliki poslati kak spis o čebcloreji, sadjereji in splošnem kmetijstvu. Tudi vsako kratko novico sprejeli bodemo hvaležno. Posebno dopisi o letini in drugih kmetijskih razmerah nam bi bili jako po volji. Vsi taki spisi naj se pošiljajo g. H. Kramar-ju, učitelju kmetijstva v Ljubljani, kije tajnik našega društva.
*	P r e m i 1 o s 11 j i v i gos p o d k n e z o š k o f dr. .1. Pogačar podarili so našemu društvu 'Si gld.
*	Trijerje za čistenje ajdovega semena, namerava vpeljati H. Lanz-cva tovarna kmetijskih strojev na Duuaji. Tovarna napravila bode uže letos poskušnje s ajdovim semenom, ako se skušnje posrečijo, dobi vsak trijer. to je stroj za čistenje semen, še jiosebno sito za ajilovo zrne. Našim gospodarjem bilo bi s tem gotovo dosti pomagano.
*	S hmeljarstvom na Kranjskem tudi nekoliko kaže. Ker se je vSavinski dolini na južnem Ktajarskem hmelj tako dobro obnesel, napravili so tudi nekateri napredni naši gospodarji poskušnje s hmeljem: posebno v kamniškem okraji. Največje hmeljišče napravil je g. 1. I.evee. župan in posestnik v Mengši. To hmeljišče meri skoraj oralo zemlje, iu kolikor nam je znano, seje hmelj izvrstno obnesel. Tudi France Podlesnik pri Radečah na Dolenjskem napravil je precej veliko hmeljišče. Hmelj se je tudi tukaj izvrstno obnesel, zraste! je uže prvo leto nad tri metre visoko.
*	Postava za pogozdenje Krasa pride baje uže v letošnji seji deželnega zbora na vrsto.
*	Postava v povzdigo živinoreje se je pa menda odložila, pride še le drugo leto na vrsto. Sklicala se bode prejo še posvetovalna komisija.
*	Deželna sadje- in vino rej ska šola na Slapu. Deželni zbor je v seji •J"), septembra potrdil proračun za Slapsko šolo in sklenil, da se deželne ustanove začasno oil osem dosedanjih na deset pomnoži*. Razpisane bodo tedaj za letos
18936654
mesto dveh štiri ustanovo, na kar opozarjamo naše kmetovalec, zlasti v vinorodnih krajih. Naj ne zamude ponujane jim priliko ter naj so oglase za svoje sinove, da bodo vzprejeti v ta prokoristni učili zavod. Ker se sem ter tja še krivo misli, da so vzprejemajo v šolo z deželnimi ustanovi le učenci z dokazom revnosti, bodi še jedenkrat povedano, da, kakor se jasno glasi v razglasu deželnega odbora, imajo prednost taki kmetski sinovi, od katerih je pričakovati, da bodo pozneje na domačem gruntu ostali in z umnim obdelovanjem svojih posestev dober vzgled «lajali vsej okolici. Tedaj prošnjam ni treba prilagati uikaeega dokaza ubožnosti.
*	Zelje seje letos v Ljubljauskej okolici prav dobro obneslo, manj pa na barji. Naši zeljarji v Krakovciu iu v Trnovem kupujejo 1(M) lepili glav po ii gld., 100 manj lepili po 2 gld. iiO kr. do '2 gld. H) kr. Povsod se zelje pridno režo iu kisa ter v sodčkih dan na dan pošilja v Trst in na Reko, odtod pa preko morja posebno v Egipt.
*	Današna številka ima pridjanih nekoliko inseratov; to pa zaradi tega, da list lažje izhaja, kajti letnina je tako nizka, da bi bilo drugače skoraj nemogoče list izdavati.
Odgovorni urednik Anton Klein. — izdajal olj Janei Modic, društveni predsednik.
Lastnina „l't'liolarski'^a In M^Jsroj'kaC* <lru5tva za Kranjako", - Nalisiiiln Klein Iu Ktivač v I.juliljanl.
IUSEBATL
n
Ss	^^m
- J»-—Jf—» [v) ijjij.; «H wTw ,
; v»;' x v v vv v >.- v: v v: v; v
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se, to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
'•"'v'
H
m g|
Cvet zoper trganje,
po dr. .TI a ličil.
je odločno najboljše zdravilo /.oper protin ter rermatizem, trganje po udih, balerine p križi ter žieeih, oteklino, otrpnete ude in kite i. t. d., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „rret zoper trganje po tir. .Valien" » zraven stnjerim «namenjeni; 1 steklenica SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
k izboren zoper leaitelj, hriparost, rratobol, prsne in plurne balerine; (Varstvenaznamka). 1 stekl. .5ti kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in sirupi.
Pomuhljeno (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborilo zoper bramore, pljurnieo, koine izpnstke in bet-garne otekline. 1. steklenica 00 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za oliranenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smadljico sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dučile pri zabasanji čloreškega telesa, glarobiilu, otrpnenih vdih. skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih. v Skatljah ä SI kr.; jeden zavoj s li škatljami / gl. S kr. ■0 Kapošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele vrše se takoj v lekarni pri „h si m o r o g- u"
v;	Jul. pl. Trnkoczy-ja
J@	iiu .llcsliiciu trgu v Ljubljani.

m
m
§ &