Slikanice so praviloma namenjene mlajšim bralcem. Besedilo in podobe se v njih nerazdružljivo prepletajo in medsebojno dopolnjujo ne glede na to, katero prevladuje. Z njimi mladega bralca uvajamo v svet knjig in branja; sprva s pripovedovanjem in opazovanjem slik, kasneje z branjem zgodbe in poustvarjanjem le-te. Ob listanju slikanic se ne učimo le branja pisane besede, ampak tudi razbiranja likovne govorice. Prijateljevanje s knjigo v otroštvu pa ima odločilen vpliv na bralne navade in sposobnosti v kasnejši, tudi odrasli dobi. A slikanice niso le knjige otroštva, so knjige za vse življenje, knjige generacij in knjige družin. Hkrati so knjige naročja in bližine ter prvih samostojnih in intimnih bralnih podvigov.
Kot se skozi čas spreminja pojmovanje otroštva, se je spreminjala tudi slikanica. Slovenci smo prve dobili šele v 20. stoletju. Naše slikanice so ustvarjale generacije priznanih umetnikov vse od vesnanov do ustvarjalk, ki so ilustraciji posvetile svojo poklicno pot. Slovenska slikanica je na visoki literarni ter likovni ravni in tvori enakovreden kamenček v mozaiku evropske slikanice.