SPOMINSKI ALMANAH SLOVENSKIH STROKOVNIH PISATELJEV, PUBLICISTOV IN PROJEKTANTOV 71707 B1BL10FILSKA IZDAJA NOVE STROKOVNE ZALOŽBE V LJUBLJANI O3oo0653f Prejeto od urada za upravljanje imovine upornikov NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA D. D V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK F. P IN T AR) OPREMILA KNJIGOVEZNICA JOŽE ŽABJEK, LJUBLJANA red svetovno vojno je bila naša strokovna literatura uboga. Slovenci smo se naslanjali pred vsem na tuja s lovstva, iz katerih smo črpali svoje znanje d pretežni večini. Ko pa je leta 1918. prišlo osvobojen je in smo si zgradili lastno državo, o katero smo vstopili Slovenci s svojo dotakratno kulturo, je nastala dvojna potreba: prvič je bilo treba ustvariti nebroj ustanov, ki bi nudili mlademu rodu svoboden kulturen razvoj, drugič pa je bilo za razmah teh ustanov nujno, pripraviti vso potrebno literaturo. In tako so vzcveteli kmalu po ustanovitvi svobodne jugoslovanske države slovenski kulturni zavodi, ki jih do takrat še nismo imeli, kakor slovensko vseučilišče, slovenska trgovska akademija itd., takoj za tem pa se je razbohotila tudi strokovna literatura, ki je dobila svoj zunanji izraz v izdajanju strokovnih knjig, strokovnih in splošnokulturnih revij, listov — da celo časniki so dajali dosti mesta za razna strokovno-znanstvena vprašanja. In kakor preje ni bilo iz zgoraj omenjenega vzroka dovolj interesa za strokovno literaturo, zaradi česai je bila vsaka izdaja strokovnih del zvezana s prevelikim rizikom, tako je od tega pomembnega preloma v slovenskem kulturnem življenju, začelo naraščati zanimanje za slovensko strokovno knjigo, k življenju je vzrastlo strokovno znanstveno delovanje, književno življenje strokovne literature se je razgibalo, vzcvetela je znanstvena literatura in mi Slovenci smo do danes po njeni pomembnosti postali enaki ostalim kulturnim narodom v Evropi in izven nje, v nekaterih panogah pa smo jim celo na čelu. Da bi tako dobili ob dvajsetletnici svoje svobode točen pregled vsega strokovnega udejstvovanja in bi tako imeli pred sabo rezultat dvajsetletnega strokovno-znansfvenega dela, se je izdajateljica pred dvemi leti odločila, da izda almanah vseh strokovnih pisateljev, dopolnjen s slikami teh pisateljev, s čimer je hotela počastiti te sodelavce na kulturnem polju tako, kakor je pred leti že storila Tiskovna zadruga z izdajo Albuma slovenskih pisateljev — obenem pa, da poda točen pregled del teh pisateljev. Uredništvo je stalo pred težko nalogo, zato se je takoj odločilo, da bo pripravilo almanah o dveh delih, in sicer je sklenilo, da v prvem delu izda zbornik vseh živečih strokovnih pisateljev, pozneje pa — v drugem delu — še zbornik vseh drugih slovenskih strokovnih pisateljev od prvih časov slovenskega znanstvenega delovanja do današnjih dni, o čemer bomo Slovenci (in z nami tudi Hrvatje in Srbi) imeli popolno sliko vsega slovenskega strokovno-znanstvenega ustvarjanja, Da bi uredništvo doseglo ta namen, je almanah razdelilo v tri dele: a) najprej je razporedilo slike vseh pisateljev po abecednem redu; b) v drugem delu je po istem redu zbralo življenjepise vseh pisateljev, življenjepisom pa je priključilo vsakemu pisatelju posebej osa njegova strokovna dela, t. j. imena knjig, razprav, člankov itd. z navedbo letnice izdaje in revije oz. časnika, kjer so dela izšla. Prav tako je v tem delu navedlo projektirana in izvršena dela projektantov; c) v tretjem delu se nahaja stvarno kazalo, iz katerega je razvidno, kje se nahaja življenjepis posameznega pisatelja in njegova slika. Tako je uredništvo zbralo v tem almanahu: 1.) narodne gospodarje in trgovinske teoretike, 2.) medicince, 3. pravnike, 4.) veterinarje, fizike, botanike, zadružne teoretike itd., 5J inženerje, arhitekte in gradbenike, ki so oživotvorili svoje načrte. Ker je pri posameznih pisateljih uredništvo upoštevalo tudi tista dela, ki še niso natisnjena (v kolikor so mu ti pisatelji sporočili) in ker vsebuje almanah točne življenjske podatke, njihova dosedanja dela in njihovo dosedanje delovanje, dobi s tem almanah poleg jubilejnega še absolutni kulturni pomen. In ko si je bilo uredništvo na jasnem glede tega začrtanega si uredniškega sistema, se je, da bi bil prikaz popolnoma točen iz izčrpen, obrnilo na posamezne pisatelje s prošnjo, da bi to pomembno delo podprli s tem, da sami opišejo svoje znanstveno delo in navedo svoja dela, ki so tiskana bodisi v knjigah bodisi v revijah in listih. Večina se je rade volje odzvala, nekateri pa tega niso mogli storiti zaradi prezaposlenosti. Za te je uredništvo samo ugotovilo ose podatke s pomočjo svojih sotrud-nikov, ki so sistematično pregledovali vsa dela, — v kolikor niso izšla v knjigah, — po revijah in listih. Trud je bil po dveh letih trdega dela nagrajen s popolnim uspehom. Danes imamo zbrane skoro vse strokovne pisatelje z vsem njihovim delom — in almanah gre o svet. Kulturnega dela tega almanaha ni potreba še posebej poudarjati, vendar moramo omeniti troje pomembnih dejstev: a) prvič v slovenski strokovno-literarni zgodovini imamo po naslovih, letnicah in kraju, kjer so izšla, zbrana vsa strokovno-znanstvena dela. S tem je omogočeno vsakomur, ki proučava to ali ono stroko, ugotoviti, kaj je že napisanega, kdo je napisal, kje je izšlo, obenem pa iz almanaha zve tudi za ona dela in študije, ki so raztresene po raznih revijah in listih, tako da ima pred seboj točen pregled vsega dosedanjega znanstvenega dela v svoji stroki; b) narodnim gospodarjem, profesorjem, zdravnikom, tehnikom, učiteljem, trgovcem in drugim je dana možnost, da brez posebnega napora najdejo tiskana dela, ki so bila napisana za njihovo stroko; c) znanstvenim knjižnicam — kar velja zlasti za profesorske, učiteljske in dijaške knjižnice — je omogočeno, da s pomočjo almanaha ugotove, katerih del še nimajo v svoji biblioteki, ne glede na to, da almanah — kot pregled strokovnih del — dopolnjuje njihovo knjižno zbirko. Almanah gre torej v svet. Če bi le bila kakšna pomanjkljivost, se vendar uredništvo zaveda, da je v polni meri zadostilo svoji dolžnosti, storilo je vse, kar je bilo v njegoDi moči. Če bo ugotovilo ali zvedelo za kakšne netočnosti ali za to, da je morda izpadel — brez vednosti uredništva — ta ali oni pisatelj, to ali ono strokovno delo, bo to nadoknadilo v drugem delu tega almanaha. Obenem pa se zaveda še ene dolžnosti. Zahvaliti se mora pred vsem strokovnim pisateljem samim, ki so mu delo olajšali s tem, da so dali na razpolago vse podatke o sebi in svojih delih. Prav tako se zahvaljuje vsem sotrudnikom, ki so zbirali in pregledovali materijal, pregledovali bibliografski del in pomagali uredništvu s svojimi nasveti. Nazadnje se zahvaljuje tudi založbi sami, ki se ni strašila stroškoD in je — poleg vseh izdatkov — opremila almanah tako razkošno, da bo v kras vsaki knjižnici. Kakor smo veseli, da smo započeto delo ustvarili, tako upamo, da bodo veseli tisti, ki bodo imeli od almanaha koristi in bodo iž njega črpali novih napotkov v svojem strokovno-znanstuenem delu. In če smo dosegli to, smo postavili nov kamen v zgradbi slovenske kulture, s tem pa smo dosegli tudi svoj cilj. Uredništvo. SLIKE PROF. ANDREE LEOPOLD BATTELINO VILI BEG ANTE ING. BENKO STANE DR. BLUMAUER ROBERT ING. BOŽIČ CVETKO DR. BRANDSTETTER FRANC DR. BRENČIČ LOJZE BRICELJ IVAN BUKOVEC AVGUŠTIN CHRISTOF DRAGO CURK MATKO PROF. DR. ČADEŽ FRANC PROF. ČADEŽ MARIJAN PROF. ING. ČERNE VLADIMIR DR. ČERNIČ MIRKO ING. ČERNIVEC JOSIP DR. ČERVINKA MILAN ŽIGA MR. PH. DAMASKA RADOVAN DR. DEBEVEC FRANC PROF. ING. DEGEN FRIDERIK ING. DOLENC ANTON 39 r UNIV. PROF. DR. DOLENC METOD ING. DOLNIČAR FRANCE PROF. DOLŽAN FRANC DOSTAL RUDOLF DR. DULAR MILAN DR. EBERL ERIK ING. ERPIČ JOŽE FABJANČIČ VLADISLAV FAKIN ANTON UNIV. PROF. DR. FAKIN MILAN PROF. ING. FATUR DRAGOTIN UNIV. PROF. ING. FOERSTER JAROSLAV DR. GOLIA ADOLF ' ING. GOLJEVŠČEK MILOVAN DR. GORŠIČ FRANCE UNIV. PROF. DR. GOSAR ANDREJ GOSLAR BRANKO UNIV. PROF. ING. GOSTIŠA VIKTOR DR.GOSTL FRAN DR. ING. GRAMPOVČAN JANKO DR. GROSSMANN VLADIMIR DR. HRIBAR LEOPOLD ING. HROVAT ALOJZIJ ING. HUS HERMAN IGLIC FRANC INKRET ALFONZ DR. JAMAR TONE JELAČIN IVAN JERAS ERNEST FR. JUG DONAT DR. KALLAY JURAJ ING. KAVČIČ RUDOLF DR. KANDARE ALBIN KARLOVŠEK JOŽE UNIV. PROF. DR. KASAL MIROSLAV KAVKA KAREL ING.KHAM LADO ING. KLINAR ANTON ING. KLODIČ MAKSO ING. KNEZ LEO DR. KOČE JURE DR. KOCIJANČIČ VIKTOR ARH. KOCJAN DANILO ING. KOPRIVNIK VOJKO UNIV. PROF. ING. KOPYLOV ALEKSEJ ING. KOS MIRO KOŠAR ROBERT ING. KOTLUŠEK IVAN ING. KRAJNIK JOSIP KRALJ ANTON DR. KRAMARIČ ALOJZ PROF. KRANJEC SILVO DR. KRAVINA LUKA ING. KREGAR RADO ING. KREGAR VINKO UNIV. PROF. DR. KREK GREGOR DR. KREMŽAR MAKSIMILJAN ING. KRESNIK PETER DR. KRISPER TONE KRIŠTOFIČ KAROL PROF. KROŠL ANTON KUGLIČ FRANC DR. KUHAR ALOJZIJ DR. KUHELJ ANTON KUNAVER PAVEL DR.KUNC JOSIP PROF. KUNC KAREL UNIV. PROF. DR. KUŠEJ RADO • JBSsrmjj UNIV. PROF. DR. LAPAJNE STANKO ING. LAPORNIK FRANC DR. LAVRIČ J02E ING. LESKOVŠEK DRAGO ING. LEVIČNIK TOUSSAINT UNIV. PROF. ING. LOBE FELIKS DR. LOKAR JANKO ING. MAČEK STANKO UNIV. PROF. MAKLECOV ALEKSANDER DR. MAL JOSIP DR.MARN RUDOLF / MAROLT FRAN MARTELANC IVAN DR. MATKO IVAN MAVRIC ANTON ING. MEDVEŠČEK EMIL MENCEJ MARTIN DR. MERČUN LJUDEVIT DR.MERŠOL VALENTIN ARH. MESAR JOŽE PROF. DR. MIHELAK JOŽE PROF. MIHELIČ STANE ING. MIHEVC EDO DR.MILER FERO DR. MOHORIČ JAKOB MODERNDORFER VINKO MUDROVČIČ JOSIP DR. MUHA MIROSLAV ING. MURI LAMBERT DR. MURKO VLADIMIR DR.MURNIK VIKTOR ING. NAVINŠEK EMIL ING. NERIMA ALBIN ING. NOVAK JANKO ING. NOVAK LEO NOVAK LOVRO DR. OBLAK JOSIP CIRIL DR.OGRIN FRAN ING. OGRIN GUSTAV f—BMttl ft M OGRIN IVAN ING. OMAHEN JANKO OMAN OTON ING. PAJK MILAN ING. IVAN PENGOV DR. PETRIČ KAREL ING. PIPP LOJZE PIRKOVIČ IVO h Rt« Mfit ■ rm PIRNAT ZLATA ING. PLATNER JOŽE DR. POGAČNIK JOSIP ING. PONIŽ ROMAN POTOČNIK DRAGO PROF. ING. PREMELČ STANE INSP. PRESL MIHAJLO DR. PRODAN JOSIP DR. PUC DINKO ING. PUST BOGOMIR RAKUŠA RUDOLF DR. RAVNIHAR VLADIMIR REBEK JOSIP UNIV. PROF. DR. REBEK MARIUS REGALLY VLADIMIR DIR. REISNER JOŽEF DR. ROBIDA IVAN ING. ROGLIČ STANISLAV ING. ROHRMAN STANISLAV ROHRMAN VILJEM ROJINA FRANC ING. RUEH FRANC ING. RUS JOŽE DR. RUS MAVRICIJ UNIV. PROF. DR. SAJOVIC RUDOLF SAVINŠEK FRANC ING. SERAJNIK DOMICIJAN DR. SERNEC JANKO SEUNIG FRANCE ING. SEVNIK FRANJO PROF.SIČ ALBERT PROF.SIČ FRANJO ING. SIMONIČ PRIMOŽ ING. SITAR IVAN SMRKOLJ ALBIN DR. STARE EGON DR. STEGENŠEK FRANC UNIV. PROF. DR. ŠTELE FRANC DR. STESKA HENRIK ING. STRENAR MAKS PROF. STRUNA LOJZE SUŠEČ ŠTEFAN DR. ŠAVNIK LEO DR. ŠIMEC AMALIJA ING. ŠIVIC ANTON UNIV. PROF. DR. ŠKERLJ MILAN PROF. ING. ŠKOF RUDOLF ŠKULJ ANDREJ ING. ŠRAMEL VLADIMIR ING. ŠTOLFA JOSIP ING.ŠTRANCAR ALOJZIJ ŠTREKELJ ANTON ŠTREKELJ JOSIP DR. ŠTUHEC ANTON ŠULGAJ ALOJZIJ ING. ŠUŠTERŠIČ MIRKO ŠVAJGER FRANJO VERIJ DR. TAVČAR IGOR ■HH TAVČAR IVAN PROF. TEJKAL IVO TOMAŽIČ EMIL ING.TRŽAN JOŽE TURK HUGON ING. UMEK ANTON UNIV. PROF. DR. UŠENIČNIK ALEŠ DR.VEBLE FRANC PROF. VERBIČ JOSIP VIDMAR STANE DR. VOGELNIK ADOLF DR. VRANČIČ JANKO DR. ING. VREČKO KAROL DR. VRTOVEC JOSIP ING. V/ENKO BORIS VVERNIG FRANC SilPP;,,.' i i" DR. WINDISCHER FRAN WOLF ANTON ZABAVNIK JOSIP ZADRAVEC JAKOB ZADRAVEC JURICA ING. ZAJEC SLAVKO ZELENIK FRANC ARH. ZUPAN IVAN /i f¥ ZUPAN MIROSLAV ING. ZUPANČIČ ALOJZ ING. ZUPANIČ IVO PROF. DR. ZV/ITTER FRAN ŽAGAR FRANC DR.ŽEBOT CIRIL UNIV. PROF. DR. ŽNIDARŠIČ CIRIL ŽNIDERŠIČ ANTON DR. ŽVOKELJ STANKO ŽIVLJENJEPISI IN DELA ACCETTO ING. VIKTOR, oblastveni pooblaščeni gradbeni inženjer, rojen 31. marca 1890. v Ljubljani, matu-riral 1. 1910. v Idriji, diplomiral iz gradbenega inženjerstva I. 1920. na Češki tehnični "visoki šoli v Brnu. Samostojno projektiral in izvršil: vile, stanovanjske hiše, adaptacije, kanalizacijo mesta Maribora, Bukovški most v Kokri, most čez Savo v Goričanah, most v Gozdu-Martuljku itd. ALUJEVIč DR. BRANKO, pravni referent OUZD v Ljubljani, rojen 30. aprila 1909., maturiral na realni gimnaziji v Šibeniku 1. 1927., diplomiral na juri-dični fakulteti v Ljubljani 1. 1932., istotam doktoriral 1. 1932. Priobčeval strokovne članke v »Organizatorju« 1. 1934.: februar, april, maj, junij; 1936: februar; 1937: oktober. V »Delu« 1. 1934., v «Novi Pravdi« 1. 1937., v »Misli in delu« in v »Spomenici za 30-letnico NSZ« itd. ANDREE PROF. LEOPOLD, srednješolski profesor, rojen dne 14. novembra 1879. v Novem mestu, maturiral na drž. gimnaziji v Novem mestu 1. 1900., diplomiral na univerzi na Dunaju 1. 1906. iz matematike in fizike. Napisal knjige: »Radio — osnovni pojmi iz radiotehnike« L 1927., »Radio-aparat, njega sestava, napake in motnje« 1. 1929., «Elektrika — proizvajanje, uporaba, nevarnost« I. 1936. Prevedel: »Sedaj vem, kaj je radio» (iz esperanta) 1. 1932. Priobčeval članke v »Proteus«-u. Imel predavanja o radiu in letalstvu v Radio-Ljubljana. ANDREJKA DR. RUDOLF, načelnik Obče državne statistike v ministrstvu notranjih del in honorarni univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 22. julija 1880. v Ljubljani, maturiral na drž. gimnaziji na Dunaju 1. 1898., diplomiral na juridični fakulteti 1. 1902. istotam in tam doktoriral I. 1903. Napisal knjige in publikacije: »Nove smeri v našem upravnem slovstvu«, Ljubljana 1926 (ponatis iz »S. P.»); «Društveno pravo v Sloveniji®, Ljubljana 1928, Tiskarna Merkur, 8» (VII + 238 strani); »Gasilstvo in požarna obramba«, Ljubljana 1933, Tiskarna Merkur, 8°, 231 strani; »Državni svet in upravna sodišča«, Ljubljana, 1936, Tiskarna Merkur, 8° 93 strani; «Doneski k zgodovini uradne statistike v Jugoslaviji«, Beograd 1937, Tiskarna Gregorič, 8° 40 strani; «0 zaposlitvi pravnega naraščaja«, Beograd 1938 (ponatis iz Spomenice kongresa pravnikov 1938); »Kropa in Kamna gorica«, krajepisno - zgodovinske črtice, Ljubljana 1924, vel. 8°; »Tujski promet v Sloveniji, njegov razvoj in organizacija«, Ljubljana 1926, mali 4° (53 strani), isto v hrv. jeziku; »Ljubljana, die Hauptstadt Sloveniens«, Ljubljana 1929, 82 strani, Jugoslovanska tiskarna; «Bled am See«, Ljubljana 1929, mala 4°, 128 strani, Jugoslovanska tiskarna; «Po lepi Sloveniji« (Knjižnica Mladinske Matice št. 31), Ljubljana 1935, 78 strani, Učiteljska tiskarna; »Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj (izdal s prof. Fr. Planino), 1937, 80 strani; «Selški predniki dr. Janeza Ev. Kreka«, Ljubljana 1932, vel. 8°, izdala Leonova družba, 81 strani; »Zgodovina Primčeve hiše v Ljubljani«, Ljubljana 1935, Učiteljska tiskarna (ponatis iz »Kronike slovenskih mest«); »Trgovska zgodovina Špitalske ulice v Ljubljani«, Ljubljana 1935 (ponatis iz »Trg. tovariša«); »Trgovska zgodovina Schellenbur-gove ulice v Ljubljani«, Ljubljana 1937 (ponatis iz »Trg. tovariša«); »Zgodovina hotela Slona», Ljubljana 1938 (ponatis iz »Trg. tovariša«); »Star kmečki monitar iz 18. stoletja«, Ljubljana 1934 (ponatis iz »Etnologa«); «Jagode za oči«, Ljubljana 1934 (ponatis iz »Etnologa«); »Zemljiške razmere v Selški dolini v začetku 18. stoletja«, Ljubljana 1932 (ponatis iz GMDS); »Župani Selške doline v letih 1500—1800«, Ljubljana 1933 (ponatis iz GMDS); «Kje so bili Zoisovi vrtovi«, Ljubljana 1934 (po- natis iz GMDS); «Zoisove fajančne delavnice v Gradišču*, Ljubljana 1934 (ponatis iz GMDS); cKaučeva tvormca vžigalnikov v Ljubljani», Ljubljana 1936 (ponatis iz GMDS); »Napake v slovenskem izrazoslovju«, Ljubljana 1931. Prevedel v nemščino: «Slowenische Kriegs- und Soldaten-Iieder«, Ljubljana 1916; «Aus slowenischen Dichtungen«, Ljubljana 1932. Napisal tudi mnogo člankov in razprav. BADJURA RUDOLF, turist, referent kr. banske uprave v Ljubljani, rojen dne 17. aprila 1881 v Litiji, končal gimnazijo in abiturijentski tečaj nemške trgovske akademije v Pragi 1. 1907. Napisal knjige: «iNa Triglav* (slovensko in srbohrvatsko); »Slovenija« (Vodič kroz J ugoslo venske Alpe); «Pohorje, Kleiner Fiihrer durch Slowenien»; «Smuška terminologija«; «Smučar«; »Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem «Blejski izleti« (slovensko, nemško in češko); «Izleti po Karavankah«, »Zimski vodnik po Sloveniji«, »Zasavje«. Napisal tudi mnogo člankov. BAJC DR. OTON, primarij Splošne bolnice v Ljubljani, rojen dne 14. novembra 1903, maturiral v Ljubljani 1.1922., promoviral v Innsbrucku I. 1927. Napisal strokovne članke: 1.1927. «Wie-ner Klinische Wochenschrift» No. V.: cfber die Roffosche Reaktion zur Erkennung ma-ligner Tumoren; 1. 1931. »Zdravniški Vest-nik» št. t, 2, L. IV.; »Dva slučaja akutne pankrentike z hemoragičnim eksudatom)>; 1. 1931. »Zdravniški Vestnik št. 6, 7, L. IV.; «Indikacije za gast roente ros tam i j o » za skupni referat z dr. Guzeljem VI.; I. 1931. «Zdravniški Vestnik« št. 8, 9, 10, L. IV. »Kritični pregled operacij na želodcu od I. 1900. do 1. 1930. s posebnim ozirom na ulcus pentriculi in njega terapijo«; 1. 1933. «Zdravniški Vestni k» št. 12, L. V.: »Ab-scesus hepatis tropicus«; 1. 1939. «Liječ-nički vestnik« št. 2, L. 56. »Aneurysma arteriovenosum carotidis communis sin.«; 1.1935. «Medizinische Klinik» št. 15, 1.1935. «Hirnchirurgische Beobachtungen»; I. 1935. »Zdravniški Vestnik« št. 9, 10, 1. 1935. «Da-uašnje stanje kirurgije možgan»; 1. 1935. «Radnička zaštita« št. 12, 1. 1935. »O potrebi nezgodne bolnice«; 1. 1936. »Zdravni- ški Vestnik« št. 6, 1. 1936. »Odprto zdravljenje ran« (2 sliki); I. 1936. »Zdravniški Vestnik« št. 7, 1. 1936. «Nov način uspešnega zdravljenja medijalnih prelomov ste-gneničnega vratu (Fractura colli funoris subcapitalis). BARTL ING. IVAN, ravnatelj mestne plinarne v Ljubljani, rojen dne 17. oktobra 1894. v šmartnem pri Litiji, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Brnu 1. 1921. Napisal: «Plin», «Plyna voda«, «Voda«, »Plin in sanitarna tehnika« (VPS), »Plinarna v Ljubljani«. BASAJ DR. JOŽA, zasebni nameščenec, rojen 5. oktobra 1887 v Suhi pri Kranju, maturiral na gimnaziji v Kranju 1. 1908., diplomiral na juridični fakulteti univerze na Dunaju 1. 1913., doktoriral istotam 1. 1914. Napisal strokovne članke v »Narodnem gospodarju«, «Slovencu», »Domoljubu« itd. o gospodarstvu in zadružništvu (od 1. 1921. dalje). BASSIN DR. RAJNER, zdravnik-specialist za očesne bolezni, rojen dne 1. decembra 1901 v Vipavi, maturiral 1. 1919. v Ljubljani, doktoriral 1.1925. v Gradcu. Napisal znanstveno-strokovne članke: «Uspešno operiran cysticercus cellulosae intraocularis« (»Liječnički vijesnik«, 1928), «0 operaciji starostne sive mrene« (»Zdravniški vestnik« 1930), «Najnovejše zdravljenje odstopa mrežnice« («Zdravniški vestnik« 1930), «Higijena oči« (»Zdravniški vestnik« 1932), »Deomoid corneoselerae« (»Zdravniški vestnik« 1932), »O trahomu« (»Zdravniški vestnik« 1932), »Krožni odstop zadnjega dela steklovine« («Lječnički vijesnik« 1932), »Primer ozdravljenja notranjega hvdrocephala« (»Zdravniški vestnik« 1933), «0 očesni refrakciji« (»Zdravniški vestnik« 1933), »Uspeli poizkus zdravljenja retinitis pigmentosae z jetri« (»Zdravniški vestnik« 1933), »Primer operiranega tumorja hipofize« («Zdravniški vestnik« 1934), «0 refrakciji naše mladine« (»Zdravniški vestnik« 1935), «Beitrag znr Frage der Glaskorperabchebungen« (»Klinische Monatsblatter fiir Augenheilkunde« 76. Band 1936); z docentom dr. Božom Šker- ljem pa je napisal: «Augeufehler und An-genfarbe« («Klinische Monatsblatter fiir Augenheilkunde«, 98. Band, 1937), in «Očes-ne napake in barva oči« («SocijaIno-medi-cinski pregled« god. IX. 1937). BATTELINO VILI, pooblaščeni graditelj, rojen dne 4. julija 1905 v Ljubljani. Gradil je več trgovskih, stanovanjskih in industrijskih zgradb po lastnih in tujih načrtih, med drugimi: blok tronadstropnih stanovanjskih zgradb nasproti gorenjske postaje, tovarne Pekatete, Produkta in Ži-ka, odvetniško in notarsko zbornico v Ljubljani, stanovanjsko kolonijo ljubljanske mestne občine za Bežigradom, kopališče na Jezici, most preko Išče, povečal je Kar-lovški most v Ljubljani, gradil pa tudi druge večje in manjše zgradbe, vile itd. BEDJANIč ING. VRATISLAV, univ. asistent v Ljubljani, rojen dne 23. oktobra 1901 v Sarajevem, maturiral na gimnaziji v Mariboru 1. 1920., diplomiral na tehnični fakulteti v Ljubljani I. 1928. Napisal knjigo: «Gospodarski osnutek transformatorja s posebnim ozirom na ojačitev jarmov« I. 1939. (disertacija) in serijo člankov v «Elektr. vestniku« (1932 do 1939). BEG ANTE, novinar in publicist v Ljubljani, rojen dne 31. decembra 1870 v Stojnem selu pri Rogaški Slatini, študiral drž. gimnazijo v Celju, pozneje je bil potovalni učitelj CMD. Napisal knjige in članke: »Slovensko-nemška meja na Štajerskem» 1905 (ponatis iz «S. N.»), «črna gora«, potopisne črtice, «Slovan» 1907, «Po slovanskem jugu«, potopisne črtice, »Slovan« 1908, «SIovensko-nemška meja na Koroškem* 1908, »Ustoli-čenje koroških vojvod«, 1910, «Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju« 1910 (ponatis iz «Popotnika«), «Narodni kataster Koroške« 1910, «Slovensko-nemška meja na Kočevskem« 1911, »Narodna obrana Slovincu, »Slovansky Prehled« in »Stu-dentsky ob zor menšinovy« 1912, »Naše gobe«. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami, 1923., »Gljive pečurke za trgovinu i za do-maču potrošnju«. Izdanje Zavoda za una-predivanje spoljne trgovine. Beograd 1931., «Gobe za trgovino in domačo uporabo«. Izdala in založila kr. banska uprava Dravske. banovine. 1934. Razen tega je napisal neštevilno razprav o narodni obrambi in manjšinskih problemih v dnevnem časopisju, v mesečniku »Slovenski Branik« in v koledarjih DCM, počenši z letom 1908. Istotako so bile njegove gobosiovne razprave skoraj v slovenskih časopisih, revijah in edicijah (Vodnikova pratika, Gruda, Mladinska Matica i. dr.). BENKO DR. LEOPOLD, železniški uradnik v Ljubljani, rojen dne 20. oktobra 1887. v Jesenovem, končal gimnazijo in doktoriral iz filozofije na univerzi v Ljubljani 1. 1928. Napisal razne članke zadružno-idejne vsebine v «Zadrugarju», katerega urednik je od 1. 1932. BENKO ING. STANE, zaposlen kot inženjer pri Bat'i \ Borovem, rojen dne 26. oktobra 1909. v Dol. Branici (Italija), maturiral na drž. realki v Mariboru 1. 1929., diplomiral na kem. oddelku tehn. fakultete v Ljubljani 1. 1934. Napisal je tele članke: Infrardeča fotografija, Barvanje bombaža in volne, Razvoj impregnacije tkanin, Kotonizacija itd. v «Tehničnem listu«. BEVK DR. STANKO, prosvetni šef za Slovenijo v p., rojen dne 2. maja 1875. v Št. Vidu pri Brdu, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1894., doktoriral na univerzi na Dunaju 1. 1899., profesorski izpit napravil 1. 1902. Napisal knjige: Botanika za šolo in dom (Ljubljana 1927.), Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole (Ljubljana 1928.), Botanika za višje razrede srednjih šol (Ljubljana 1939.), Zdravilne rastline (Ljubljana 1929.), Lovski vodič (Ljubljana 1937.), Brak-jazbečar (prevod iz nemškega rokopisa, Ljubljana 1932.), poleg tega pa tudi razne članke v revijah: «Lovec«, »Ilustracija« itd. BILIMOVIč DR. ALEKSANDER, univ. profesor v Ljubljani, rojen dne 25. maja 1876. v Žitomiru (S. S. S. R.), doktoriral na univerzi v Leningradu 1. 1915., je član »Econometric Society« in »Societe Belge d'Etudes et d'Expension«. Napisal je poleg številnih knjig v nemščini in drugih jezikih, v slovenskem jeziku: Nauk o konjunkturah (Ljubljana 1931.), Uvod v ekonomsko vedo (Ljubljana 1933.), razne članke v domačih revijah in v dunajski »Zeitschrift fiir Nationalokouo-mie*. BLUMAUER DR. ROBERT, zdravnik — šef kirurškega oddelka Splošne državne bolnice v Ljubljani, rojen dne 26. avgusta 1895., maturiral na drž. gimnaziji 1. 1914., diplomiral na univerzi v Gradcu L 1922., specializiral se za kirurga v Pragi, na Dunaju, v Berlinu, v Miinchenu in v Ljubljani. Napisal knjige: Navodila za instrumen-tarke, Nega bolnikov, Prva pomoč (1928), Kirurško zdravljenje rakastih obolenj (Beseda o raku, 1937) in članke v »Zdravni-škem vestniku*: Kirurško zdravljenje apludiate z indikacijami (1934), Kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze (Razvoj, 1929.), v »Jutru* in »Slovencu* pa je priobčil sestavke: O raku na dojki in O potrebi ustanovitve zavoda za zdravljenje raka z radijem. BOGATAJ DR. LOVRO, banski svetnik kr. banske uprave v Ljubljani, rojen dne 7. avgusta 1889. v Stari Loki, maturiral na drž. gimnaziji v Ljubljani 1. 1909., diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral istotam 1. 1915. Napisal je članke: Cestni promet (»Mer-kur»), Uprava v Sloveniji od prevrata 1918. do izvršitve vidovdanske ustave (v knjigi «Slovenci v desetletju 1918—1928»), Obmejni promet (v »Času* 1931—32), Uprava dravske banovine (v »Krajevnem leksikonu« 1937). BOHINJEC DR. JOŽA, ravnatelj OUZD v Ljubljani, rojen 27. oktobra 1888., diplomiral na juridični fakulteti v Pragi 1. 1919. Napisal razne strokovne članke v revijah in listih: »Njiva*, »Misel in delo*, »Trgovski tovariš*, »Jutro*, «Radnička za-štita* itd. Izdal je tudi knjigo: »Pravice delavcev* in «Zakon o zavarovanju delavcev* z dodatnimi naredbami in pojasnili. BOŽIČ ING. CVETKO, gozdni ravnatelj v Ljubljani, rojen dne 4. maja 1886. v Idriji, maturiral na gimna- ziji v Ljubljani in diplomiral na Visoki zemljedelski šoli na Dunaju. Napisal strokovne članke v »Lovcu*, v »Gozdarskem vestniku* in »Šumarskem listu*. Udejstvuje se za razvoj in uspeh našega gozdnega gospodarstva. BRANDSTETTER DR. FRANC, zdravnik-specialist za notranje bolezni, rojen dne 8. avgusta 1904. v Ljubljani, maturiral na humanistični gimnaziji v Ljubljani, študiral medicino v Ljubljani, pro-moviral v Inomostu 1. 1930. Sodeluje v »Zdravniškem vestniku*. Napisal je med drugim članek: «0 prehrani za bolne na ledvicah*. BRECELJ DR. BOGDAN, zdravnik, rojen dne 6. maja 1906. v Gorici (Italija), končal humanistično gimnazijo v Ljubljani, promoviral na medicinski fakulteti v Inomostu 1. 1929. Napisal je knjigo: Prvo pomoč in reševanje v gorah (Založba SPD). Pisal je tudi članke v »Zdravniškem vestniku*, in sicer iz področja kirurško-ortopedske stroke in športne medicine, sodeluje tudi v reviji «Medizinische Welt». BRENčIč DR. LOJZE, stomatolog, rojen dne 23. julija 1894. v Celju, maturiral na gimnaziji, končal medicinsko fakulteto in doktoriral v Pragi leta 1921. (Karlova univerza). Napisal je več strokovnih člankov v revijah in listih: »Zdravje*, »Stomatološki glasnik*, »Planinski vestnik* in »Sokolski glasnik* (Sokolič). Bil je dolgoletni tajnik društva zobnih zdravnikov za dravsko banovino, eno leto njega predsednik, sedaj je podpredsednik, prav tako je sedaj podpredsednik Zveze stomatoloških društev kralj. Jugoslavije. BRESKVAR PROF. SILVO, srednješolski profesor, rojen dne 31. decembra 1902. v Ljubljani, maturiral na ljubljanski realki 1. 1921., diplomiral na ljubljanski univerzi 1. 1926. Napisal je več člankov astronomske vsebine v «Proteju* 1. 1933., 1934., 1935., 1936. in 1938., v «Mentorju» 1. 1932—33, 33—34 in 35—36, v »Razorjih* 1. 1936—37 in 37—38. BRICELJ IVAN, pooblaščeni graditelj, rojen dne 3. januarja 1893. v Sp. Hrušici pri Ljubljani, končal obrtno šolo v Ljubljani in istotam napravil graditeljski izpit 1. 1919. Napisal je razne gospodarske članke o sodobnem stavbarstvu v »Slovenskem narodu*, »Slovencu«, «Trgovskem listu», »Obrtnem vestniku* itd. Svojo tvrdko je ustanovil 7. maja 1920. Poleg tvrdke pokojnega graditelja Alojzija Accetta je bila to prva slovenska tvrdka med graditelji v Ljubljani. Od svoje ustanovitve do danes je izvršil popolnoma samostojno do 1. 1923. več stanovanjskih hiš. Od 1. 1923. dalje do leta 1934. pa je vodil Ljubljansko gradbeno družbo, katere naslednik je, ki je zgradila mnogo visokih in nizkih zgradb, med temi: blok mestnih stanovanjskih hiš na Poljanski cesti v Ljubljani, veliko hidro-centralo v Tetovem na reki Peni v južni Srbiji, francoske šole v Beogradu, hidro-centralo za tvrdko Bonač na Perovem pri Kamniku, blok Pokojninskega zavoda z nebotičnikom v Ljubljani, dom grafikov v Ljubljani, prvi in drugi del hotela Miklič v Ljubljani, Trgovsko akademijo v Ljubljani, mestno šolo za Bežigradom v Ljubljani, tovarne perila za tvrdki Povh in Medic v Novem mestu, meščansko in ljudsko šolo v Novem mestu in v Semiču, pri-graditev papirne tovarne Bonač na Koli-čevem, zgradbo železnega mostu in ceste v Medvodah, Masarykovo, Šmartinsko, Vil-harjevo, Celovško, Resljevo, Vidovdansko in Poljansko cesto ter Pražakovo ulico v Ljubljani in še mnogo manjših in večjih del. Od 1. 1934. dalje je zgradil pod lastno tvrdko blok stanovanjskih hiš v Slomškovi in Kotnikovi ulici v Liubljani. stanovanjske hiše za Pokojninski zavod v Kranju, sodobno avtomobilsko cesto Kranj-Naklo itd. Njegova tvrdka in Ljubljanska gradbena družba sta bili vodilni tvrdki v Ljubljani, ki sta vzgojili številni kader najboljših slovenskih gradbenih delavcev. BUKOVEC AVGUŠTIN, višji računski svetnik v pokoju, rojen dne 22. septembra 1878. v Radovljici, obiskoval realko v Ljubljani. Prevedel je knjigo Antona Janše: Razprava o rojenju čebel, 1. 1906., in napisal več strokovnih člankov v «Slov. sadjarju in vrtnarju* in v »Slov. čebelarju», katerega urednik je bil 16 let. CHOLEWA DR. JOSIP, zdravnik, docent zagrebške univerze, šef banovin, instituta za raziskovanje raka in zdravljenje rakastih bolezni, rojen dne 6. decembra 1885. v Boguminu (Šlezija), maturiral v Krakowu (Poljska) promovi-ral v Gradcu 1. 1917. Predava eksper. patologijo in terapeut. onokologijo v Zagrebu. Napisal je strokovne članke in razprave: »Lječnički vjestnik» 1925/4: O eksperimentalnem blastomu bele miši. (Referirala Pa-thologica, Genova 1925/396). »Lječnički vjesnik» 1927/12: O udruženjima za istra-živanje i suzbijanje raka. «Medicinski pregled* 1927/12: O komitejih (društvih) za preiskavanje in pobijanje raka. »Medicinski pregled* 1928/9: Suzbijanje raka. «Zeit-schrift fiir Krebsforschung* B. 24/6 H.: Griindung eines Jugoslavischen Komites fiir Krebsforschung und Bekampfung. Rr-feriral F. Blumenthal. Ergebn. exper. Krebsforschy. Leiden. 1935. »La Lutte con-tre le cancer» 1927/15: Comite pour les reclierches et la lutte contre le cancer. »Medicinski pregled« 1928/5: Rak prsi. (Refer.: La Lutte contre le cancer, Pariš No. 37). »Godišnjak sveučilišta Kraljevine Jugoslavije u Zagrebu* 1928/29: Rak iz katrana na koži bijelog štakora. »Zdravniški vestnik zdravniške društva* 1929/1, 2, 5 in 6: Problemi eksperimentalnega raka. »Zeitschrift fiir Krebsforschung* B. 30/1 H.: Ober den Teerkrebs der Haut der weissen Rate. Refer.: Handbuch d. patho-gen. Mikroorg. X. 43. «Zdravniški vestnik zdravniškega društva* 1929 št. 9—10: Ko-mobiologija in citokemija raka. »Zeitschrift fiir Krebsforschung, B. 37/2 H.: Krebs-krankheit und Vererbung, Ziirich 1935 in F. Blumenthal: Ergebn. exper. Krebsforschung, Leiden 1935 «Zdravniški vestnik* 1932/5: Rakasta obolenja in lipoidi. (Refer.: La Lutte contre le cancer Pariš, No. 38/1932.) «Zdravniški vestnik*, 8—10: K problemu raka in dednosti. (Refer.: La Lutte contre le cancer Pariš, No. 1933/39.) Accion Medica, Buenos Aires, 1933/9: El Cancer. «Wiener klinische Wochenschrift», 1933/35: Die Freund'sche Kutanreaktion bei den Krebserkrankungen. Refer.: Willheim & Stern: Chem. Krebsfschg. Aesculop Verlag, Wien. 1936. «Zdravniški vestnik* 1933, št. 11: Uspehi zdravljenja kožnega raka z malimi sredstvi (Radiumpointes). »Lječni-ški vjesnik» 1934/2, sa prof. Teutschlan-der-om: Kankrološki kongres u Madridu. »Zdravniški vestniks 1934/2: O rakastih obolenjih iz splošno zdravniških vidikov. »Zeitschrift fiir Krebsforschung» B. 41/6: Experimentele Blastome allein durch chro-nische Arsenvergiftung. Refer.: 1. Arch. Klin. Chir. B. 189. Korpsbericht: K. H. Baner. 2. Chem. Krebsfschg. Wilhelm & Stern, Aesculop Verlag 1936. «ActaCancro-logic.a» 1935/1: Eine Aenderung der Gass-behandlung nach Fischer-Wasels. Refer.: Willheim & Stern: Chem. Krebsfschg. Aesculop Verlag, Wien 1936. »Zdravniški vestnik» 1935/4—5: Borba proti raku v severnih slovanskih državah. »Zdravniški vestnik» 1935/6: Problem raka v luči sodobnega naziranja. »Zdravniški vestnik» 1935/11: O eksperimentalnem preiskovanju raka. «Zdravniški vestnik» 1936/2: Poskusi kemoterapevtičnega in biološkega zdravljenja rakastih obolenj. II. Jugosl. Radio-logenkongress, Beograd 18—20/5.35: Lije-čenje bolesti raka s pomoru neznatnih sredstva. «Libro d'oro», Buenos Aires: In-stit. medic. expcrim. 20/12 35: Die A. H. Roffo'sche Neutralrotreaction u. E Freund-sche Kutanreaktion. II. Congress inter-national du Cancer Bruxelles 1936 sept.: Krebs und Vererbung. II. Congress inter-national du Cancer Bruxelles 1936 sept.: Teerkrebs u. Hormone Cliolesterin bei Kaninchen. Acta Concrologica III/l: Teerkrebs, Hormone u. Cholesterin bei Kaninchen. CHRISTOF DRAGO, upravnik trgovskega učilišča »Christofov učni zavod» v Ljubljani, rojen dne 26. septembra 1905., maturiral na drž. učiteljišču v Ljubljani 1. 1925., diplomiral na Visoki pedagoški šoli v Zagrebu 1.1935. Vodi že več let Christofov učni zavod, ki je prvi slovenski zavod za vzgajanje trgovsko-strokovnega naraščaja. Napisal je učne knjige (skripta): »Blago-zuanstvo», »Zemljepis* in »Strojepisjem. CURK MATKO, stavbenik, rojen dne 24. februarja 1885. v Zapužah-Šturjah, je dovršil stavbeno rokodelsko šolo in napravil stavbeniški izpit. Projektiral in izvršil je mnogo del, tako je projektiral: «Naš dom» v Tržiču, tovarno «Zora», lastno poslopje, konvikt «de Notre Dame«, zavetišče sv. Jožefa (cerkev, pralnico, pristavo in kuhinjo), dom »Device mogočne« (Lichtenturnov zavod) in sestersko hišo (Ormož — bolnica); izvršil pa je: adaptacijo Trg. obrtne zbornice, državno mejo od Blegaša do Suhega vrha (Cerknica), nadalje Trnovski most, brv Tenente, Mali graben, most čez Glinšco, regulacijo Gradašce in Glinšce, jez na Ljubljanici, obmejne carinske hiše; Sorca, Zavodenj, Žiri, Kolce in Planina, ljudsko šolo v Zavodenju, univerzitetno knjižnico, cerkve: Rakek, Barje, Rečica, vile: Zalaz-nik, Oražem, kraljevi lovski dvorec v Kamniški Bistrici, vojaško pekarno v Škofji Loki in Žale. ČADEŽ DR. FRANC, profesor-fizik, rojen dne 8. decembra 1882. v Kranju, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1902, študiral matematiko in fiziko na dunajski univerzi, istotam promoviral 1. 1906. Bil je asistent na centralnem me-tereološkem zavodu na Dunaju (1907). Služboval je v Ljubljani, Kopru, Gorici in Idriji. Napisal je knjigo: Skrivnost radioaktivnosti (izdala Slovenska šolska matica) in razne strokovne članke v raznih časopisih: «Veda» (Gorica), «Laibacher Zeitungs, »Slovenski narod», »Jutro*, «SIovenec». ČADEŽ PROF. MARIJAN, srednješolski profesor, rojen dne 7. septembra 1912. v Gorici (Italija), maturiral na gimnaziji v Ljubljani, istotam diplomiral na filozofski fakulteti iz matematike in fizike 1. 1936. Pisal je strokovne članke v «Sloveneu» (1932/33): Ljubljansko vreme preteklega tedna, O nevihtah, Decembersko vreme, Močno širokalno vreme; v »Jutru* (1953/38): O fenu, O nevihtah, Decembersko vreme, Močno širokalno vreme, Septembersko vreme v Sloveniji itd. Poljudne znanstvene razprave je priobčil v »Mentorju* (1932): Nekoliko o vremenskih izpremembah, v »Kroniki slovenskih mest*: Oznaka ljubljanskega vremena (1936, 1. in 2. zvezek), v «Planinski matici* (1937/38. 3., 4., 5. in 6. zvezek): O postanku in vrstah padavin, Vrste in oblike oblakov, Kako pada v atmosferi termperatura z višino, v «Zim-sko športnem koledarju« (1936): Vremenska napoved itd.; govoril je preko radia (1934) o temi: Postanek in razvoj toplotnih neviht. Prof. M. Čadež je nadalje skonstruiral ombrograf (1931), anemograf (1952), ki je od decembra 1.1935. postavljen na ljubljanskem gradu in ga uporablja Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. L. 1937. je odkupila beogr. tvrdka «Mikron» od njega načrt novo zamišljenega anemo-grafa. L. 1934. je ustanovil prvo višinsko postajo v Sloveniji na 1700 m visokem Krvavcu. Znanstvena razprava: «Oznaka ljubljanskega vremena« (1936) je bila nagrajena s prvo nagrado ljubljanske mestne občine. ČERMELJ DR. LAVO, profesor-fizik, rojen 10. oktobra 1889. v Trstu, maturiral na gimnaziji v Trstu, doktoriral iz fizike na Dunaju 1. 1914. Napisal knjige: «Materija in energija v sodobni fiziki*. Ljubljana 1923. Zbirka «Pota in cilji XVII—XVIII». Tiskovna zadruga. «Boškovicev nauk o materiji, prostoru in času v luči relativnostne teorije*. Ljubljana 1923. Splošna knjižnica I. Zvezna tisk. in knjig. «Roger Joseph Boscovich als Relativist«. Ponatis iz «Archiv fiir die Geschichte der Mathematik, der Natur-wissenschaften und der Teehniks. II. Bd. 4. Heft. Leipzig 1929. «Ljudska astronomija«. Ljubljana 1930. Kmetijska Matica. Izšlo tudi pod naslovom «Osolnčje in osvetje». Gorica 1930. Goriška Matica. «L'Italie et la minorite yougoslave». Ljubljana 1931. Institut des ininorites. Istočasno in v isti založbi je izšla angleška izdaja pod naslovom: »Italy and the yugo-slav minority within her borders«. «0 razvoju ladijskega pogona* (ob 75-letnici smrti izumitelja vijaka Jožefa Ressla). Trst 1952. Biblioteka za pouk in zabavo XIV. »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike®. Ljubljana 1955. Mladinska Matica. «Spominu slovenskega matematika Jurija Vege«. Ljubljana 1955. Spec. štev. «Živ-ljeuja in sveta*. «Kozmografija za višje razrede srednjih šol«. Ljubljana 1954. Jugoslovanska knjigarna. «Life and death struggle of a national minority (The Jugoslavs en Italy). Ljubljana 1956. Jugo- slav Union of League of Nations So-eieties — L. N. S., Ljubljana. L. 1958. je izšla v istein založništvu popravljena in ažurnirana francoska izdaja pod naslovom: «La minorite slave en Italie* (Les Slovenes et Croates de la Marche Ju-lienne). «Slovenci in Hrvatje pod Italijo«. (Domografska študija po povojni uradni statistiki.) Ljubljana. 1958. «Naista», Ljubljana. Skupno s prof. Vlad. Lapajnetom: »Geometrija za 1. in 2. razred srednjih šob. Ljubljana 1957. Jugoslovanska knjigarna. «Geometrija z geometrijskim risanjem za 1. in 2. razred meščanskih šol«. Ljubljana 1957. Jugoslovanska knjigarna. «Geometrija z geometrijskim risanjem za 5. razred meščanskih šol«. Ljubljana 1958. Jugoslovanska knjigarna. «Geometrija z gemetrijskim risanjem za 4. razred meščanskih šol«, Ljubljana 1958. Jugoslovanska knjigarna. Poleg tega je uredil: «Luč», poljudno-znanstveni zbornik. Trst. Zvezki I. do V. 1927—1929. Književna družina «Luč». «Julijska Krajina:*. (Nacio-nalno-kulturni pregled.) Ljubljana 1950. Organizacija jugoslovenskih emigranata u Jugoslaviji. «Naši onstran meje«. Ljubljana 1953. Sodeloval je pri sledečih periodičnih publikacijah in listih: v Trstu: «Edinost», «Novice*, »Njiva*, «Naš Glas«, »Novi rod«, «Učiteljski list*; v Gorici: »Jadranski Almanah»; v Ljubljani: »Omla-dina», «Demokracija», »Slovan*, »Ljub-ljanski zvon», «Naša doba*, «Misel in delo*, »Proteus*, «Popotnik», «Naš rod*, »Jutro*; v Zagrebu: «Istra*, »Jadranski koledar»; v Beogradu: »Glasnik jugoslov. profesorskog društva*, »Saturn*; v Splitu: «Jadranska Straža*. ČERNE ING. VLADIMIR, profesor Drž. trgovske akademije in abi-turijentskega tečaja v Ljubljani, rojen dne 12. oktobra 1904. v Celju, maturiral v Dubrovniku I. 1925, diplomiral na Eko-nomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu (1951) in napravil profesorski izpit v Beogradu 1.1955. Napisal je knjige: Kontokorenti (založba Trgovski učni zavod, Ljubljana, 1954). Priročnik za trgovsko računstvo I. in II. del (založba TUZ, Ljubljana, 1955), Poslovno spisje v srbohrvaščini (Strokovna založba, Ljubljana, 1957), Tehnika poslov- nega računstva, I. knjiga (Strokovna založba, Ljubljana, 1937), Tehnika poslovnega računstva, II. knjiga (Strokovna založba, Ljubljana, 1938). Za tisk pa sta pripravljena rokopisa: Tehnika poslovnega računstva, III. in IV. knjiga. V tisku sta učbenika, odobrena od Ministrstva trgovine in industrije: Trgovska aritmetika, I. in II. knjiga, za drž. trgovske akademije, šole, abiturijentske in druge trgovske tečaje. Poleg tega je napisal mnogo skript za enoletne trgovske tečaje, tako za trg. korespondenco (srbohrvatsko), nauk o trgovini, konkurzno pravo itd. ČER NIČ DR. MIRKO, kirurg, primarij Splošne bolnice v Mariboru, rojen 29. aprila 1884. v Metliki, dovršil gimnazijo z maturo 1. 1905., študiral medicino v Gradcu in na Dunaju, istotam promoviral 1. 1911. I. Strokovne razprave. A.) Pegavica: «Boj pegavici! Smrt uši!« «Slovenski narodi 1919, št. 41. «Pegavica.« V Ljubljani 1919. Založil Zdravstveni odsek deželne vlade. «Pegavica v Sloveniji v prvem četrtletju 1919.» »Slovenski narod« 1919, št. 104. »Epidemska bolnica v Ljubljani z mobilnimi filialkami.» »Demokracija« 1919. B.) Slepič: »O zdravem in bolnem slepiču.® »Tabor« 1922, št. 93. »O slepiču in vnetju slepiča.« »Vodnikova pratika« 1927. «Ali res operiramo slepiča po nepotrebnem?« cživljene in svet« 1935. XVIII. «Kako operiram slepiča in s kakšnim uspehom?« «Zdravniški vestnik« 1937. «Odgovor na vrstice dr. Hribarja obenem razgovor o operaciji vnetega slepiča.« »Zdravniški vestnik» 1938. C.) Golša: »O golši, golšar-jih in golšavosti.« »Vodnikova pratika« 1928. «15 let golše v Mariboru.« »Zdravniški vestnik« 1936. Č.) Tuberkuloza: »Kirurška tuberkuloza črevesa.« »Liječnički vje-snik» 1924. «Kirurška tuberkuloza in planinsko zdravilišče.« »Žis« 1935. XVIII. «Prošnja planincem.« «Planinski vestnik« 1936: «Zdravniški vestnik« 1936. »Zamisel planinskega zdravilišča za kirurgično tuberkulozo v Sloveniji.« «Zdravniški vestnik« 1936. «Zdravljenje kirurgične tuberkuloze na planini in v nižini, posebej v Mariboru.« »Delo proti tuberkulozi« 1937. D.) Poljšak: «K pravdi o zdravilu proti raku.« »Slovenec« 1928, št, 130. «Kaj je torej s Poljšakovim zdravljenjem?« «Slo-venec« 1932, št. 16. «Wie steht es mit der Behandhmg der Krebskranken durch Poljšak?« »Mariborer Zeitung« 1932, št. 5. »Not-vvendige Gegeniiberstellungen. Hofrat Funke das Opfer der Mystification Poljšaks.« «Mariborer Zeitung« 1932, št. 22. «EpiIog zur Poljšak-Debatte.« «Mariborer Zeitung« 1932, št. 66. »Die Behandlung der Karzi-nome.» «Wiener medizinische Wochen-schrift« 1932, št. 10. «Poljšak.« »Zdravniški vestnik« 1933. E.) Zdravniško besedje in izrazje: «Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje.« «Zdravniški vestnik« 1939. «Donesek k zdravniški terminologiji.« »Naši zapiski« 1911. «Iz kirurške terminologije.« L. v. 1921. »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe.« «Zdravniški vestnik« 1937. F.) «Ljubljanska bolnica in medicinska fakulteta v Ljubljani«: »Ljubljanski ki-rurgični oddelek, sepsa spomladi 1933 in še kaj.« «Zdravniški vestnik« 1933 in 1934. «Ljubljanska bolnica. Temeljne opazke k prizadevanjem za ljubljansko bolnico, staro in novo.« «Zdravniški vestnik« 1936. »Ljubljanski bolnici in tudi drugim v memento.« »Zdravniški vestnik« 1936. «0 novih ljubljanskih bolnicah.« »Jutro« 1936, št. 45. «Zdravniki zahtevajo kliniko.* «Jutro« 1937, št. 1. Ponedeljska izdaja. »Kako smo se slovenski zdravniki izrekli za medicinsko fakulteto v Ljubljani?« «Zdravniški vestnik« 1939. Medicinska fakulteta v Ljubljani in naša zdravstvena kultura. »Zdravniški vestnik« 1939. G.) »Kirurgična zdravstvena služba«: »Zdr. vestnik« 1938. H.) Razno strokovno: »Telesni naš postanek, razvoj in konec.« Gorica 1910. Založil pisatelj. »Higijena na kmetih.« Po dr. Ernesta Feltgena Land-hygiene. Krško 1910. Ljudska knjižnica III. in IV. zvezek. »Lokalna anestezija brez čakanja in brez ponovnih bolečih vbod-ljajev.« L. v. 1920. »Gasphlegmonen.« »Wie-ner klinische Wochenschrift» 1915. »Feld-spitalarztliche Betrachtungen iiber Scha-delverletzungen.« W. ki. W. 1916. »Vojaški zdravniki.« L. v. 1919. »Dr. Ivan Oražen.« L. v. 1921. «Zdravstvo v Sloveniji po prevratu in mariborska bolnica.« »Tabor« 1921, št. 291. »Preteča kriza v zdravstvu.« »Tabor« 1922, št. 47. »Bolnice se zapirajo.« »Tabor« 1922, št. 54. »O zaščiti speciali- stov.« «Glasilo Zdravniške zbornice za Dravsko banovino« 1926. »Humbug pri Linzu.« «Glasilo« 1927. «Dr. Vinko Grego-rič — borec za strokovni demokratizem.« «Glasilo« 1927. «Naloge organizacije proti raku.« »Zdravje« 1932. «Dr. Franc Janko-vič.» »Zdravniški vestnik« 1934. «Stebri sodobne kirurgije.« «žis» 1935. XVII. »O namenu in pomenu znanstvenih zdravniških sestankov v Mariboru.« »Zdravniški vestnik« 1935. »Poročilo o znanstvenih sestankih 1. 1935. v Mariboru.« «Zdravniški vestnik« 1936. «Dum-dum.» «Lovec» 1937. »Tu-laremija — zajčja kuga in človeška bolezen.« »Lovec« 1937. «Ob smrti dr. Hugona Robiča.» «Zdravniški vestnik« 1937. »Pomen novinstva za zdravstvo.« »Žis« 1937. XXII. «Spomini in opomini iz vojne kirurgije.« «Zdravniški vestnik« 1938. «Pseudoherm-aphroditismus femininus externus operiran.« »Zdravniški vestnik« 1938. «Miku-liczev tampon v trebušni kirurgiji.« «Delo II. kongresa Jugoslovanskega kirurškega društva v Ljubljani« 1937. II. Stanovske. Zdravniški stanovski red: «Naše zdravniško poslanstvo in novi stanovski red.« «Zdravniški vestnik« 1937. «Osnove stanovskega rega in naša zdravstvena služba.« »Zdravniški vestnik« 1938. «Načrt sodobnega stanovskega reda.« »Glasilo« 1938. »O zdravniškem stanovskem redu nasploh in sodobnim posebej.« »Glasilo« 1938. «Ob novodobni zdravniški etiki.« »Zdravniški vestnik« 1939. ((Razglabljanje ob 10 letnici Zdravniškega vestni-ka.« ((Zdravniški vestnik.« 1939. «Doc. dr. Ivan Matko: Skrivnosti človeškega telesa z razvojnega in notranjesekretornega gledišča.« ((Zdravniški vestnik« 1938. «Naši zdravniki in sodobna stvarnost.« »Žis.» 1939. III. Lovske: «Sloven. lovskoribiška beseda — steber slovenske lovskoribiške kulture.« »Lovec« 1938. «Za prave lovske običaje.« «Lovec» 1938. «Ptičje nezgode in tragedije.« »Lovec« 1938. «Kdaj se izvale plavčki?« »Lovec« 1938. »Po petelinje ali po vranje?« «Lovec» 1937. »Kako daleč skoči zajec?« «Lovec» 1937. «Izkušnje in opozorila lovca-zdravnika.« »Lovec« 1936. «Objestni trkač ali nevarni natikač?« »Lovec« 1936. »Koliko škode na koruzni njivi gre na rovaš fazanu?« »Lovec« 1934. »Rani kosov mladič.« »Lovec« 1934. »Pametni Cigo.» »Lovec« 1937. IV. Razne: ((Slovenska visoka šola v Ljubljani.« Ljubljana 1909. Izdal in založil «Vseučiliški odsek dunajskega dija-štva«. »Vseučiliško vprašanje.« «Omla-dina« 1908/9. «Narodno-radikalna struja.« «Naši zapiski« 1910. »Politika in dijaštvp.« «Naši zapiski« 1910. »Nove smeri.« «Omla-dina 1909/10. «Kako sem zorel v dobro-voljca?« «Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije 1912—1918.» Ljubljana 1936. »Vzgoja pri nas.« »Vzkrik protesta.« «Jutro» 1938, št. 193. «Da bi nebesa!« «Žis.« 1938. ((Zdravnik in učitelj na novih potih.« «Žis.» 1939. «Ob naših šolskih katastrofah.« «žis.» 1939. «V obrambo nezaščitenih mladoletnikov.« »Jutro« 1939, št. 117. ((Akademsko in neakademsko.« »Jutro« 1939. št. 125. V. Kirugieni drobiž: «Fractura patellae subcutanea.« »Liječnički vjesnik« 1918. «Fractura femoris subcirtanea.« L. v. 1918. »Vulnus lacero-contusum capitis, haemo-philia.« L. v. 1918. «Vulnus sclopetarium antibracchii dextri, paresis nervi radia-lis, contractura myogenes cubiti et ina-nus.» L. v. 1918. «Ranula.» L. v. 1918. «Ileus (volvulus intestini ilei e cicatrice inesenterii ex enteritide).« L. v. 1918. «Hernia pulmonalis acquisita.» L. v. 1918. «Encephalolvydrocele.» L. v. 1918. «Struma calculosa aberrans substernalis.« L. v. 1919. «Recidive dimeljskih kil in njihova pro-filaksa.« L. v. 1919. «Spondylitis cervicalis, vratni in prsni oklep iz gipsa po Calotu.« L. v. 1919. «Uterus myomatosus.» L. v. 1920. «Strumae .« L. v. 1920. »Peritonitis diffusa e perforatione ilei per ascarim lumbricoidem.« L. v. 1920. »Resectiones coeci.j L. v. 1920. «Ruptura sclopetaria nervi ischiadici.« L. v. 1920. »Carcinoma penis.« L. v. 1920. »Tumor benignus funi-culi spermatici permagnus.« L. v. 1920. «Myosarcoma uteri submucosum in vaginam natum.« L. v. 1920. »Nekoliko kirurške kazuistike iz Splošne bolnice v Mariboru.« Rad III. jugoslavenskog sastanka za operativnu medicinu. Beograd 1928. »Fractura maleoli bilateralis cum luxa-tione tali posteriori.« «Zdravniški vestnik« 1934. «Fractura vertebrae cervicalis V. cum luxatione vertebrae posteriori et con-quasatione medulae spinalis.« Zdr. v. 1934. «Luxatio ossis lunati.« Zdr. v. 1934. »Frac-tura pertrochanterica femoris pathologica, cystis regionis trochantericae.« Zdr. v. 1934. «Guma na lobanji.* Zdr. v. 193-1. »Icterus gravis in aholična stoIica.» Zdr. v. 1934 »Strangulatio digiti pedis.* Zdr. v. 1935. «Skeletatio cranii intra partum.* Zdr. v. 1935. «Mal perforant pedis. Acro-megalia?* Zdr. v. 1935. »Okužba v pro- ^sekturi.* Zdr. v. 1935. (Zdr. = »Zdravje.*) «Lyiupliosarcoma retroperitoneale, ureter zaraščen, nephrektomia.» »Zdr. v.» 1939. «Stenosis pylori, anamia gravissima.* «Zdr. v.* 1939. »Fractura cranii, liamatonia epidurale, aphasia, paralysis extremitetis superioris, biadvkardia maxima.» «Zdr. v.» 1939. «Hernia lineae albae s trebušno pre-veso.» «Zdr. v.» 1939. ČERNIVEC ING. JOSIP, arhitekt, tehnični svetnik kralj, banske uprave, rojen dne 4. okt. 1896. v Ljubljani, maturiral ua realki v Ljubljani, diplomiral na Tehnični visoki šoli z inže-njersko diplomo na Dunaju 1. 1922. Samostojno je projektiral: uradno poslopje Poštne hranilnice v Ljubljani (1928), stanovanjsko poslopje Poštne hranilnice v Ljubljani (1938), gledališko slikamo in kulisarno v Ljubljani (1938). Izvršil samostojno kot gradbeni vodja: uradno poslopje PH v Ljubljani (1928— 1929), stanovanjsko poslopje PH v Ljubljani (1938—1939), gledališko slikamo in skladišče za kulise (1939). Vodil razna raz-širjevalna in gradbena dela v Zdravilišču na Golniku, vzdrževalna in razširjevalna dela v gledaliških poslopjih v 1. 1928— 1938 in druga gradbena dela kot uradni sekturi.* Zdr. v. 1935. ČERVINKA DR. MILAN ŽIGA, primarij-šefzdravnik in ravnatelj bano-vinske ženske bolnice v Novem mestu, rojen dne 15. maja 1902. v Kadanju, končal realno gimnazijo in medicinsko fakulteto Karlove univerze v Pragi 1926. Napisal strokovne članke, pred vsem iz ginekologije in porodništva, poleg tega referatni deli iz češke medic, literature, in sicer v revijah: «Zdravniški vestnik« 1933/5 in 6, 1936/3, 1937/5, «Zentralblatt fiir Gynaekologie» 1934/36, «Folia dermo-graph.-gynecolog.» 1938/XVIT. ČOKL ING. MARTIN, drž. uradnik, roj. dne 12. okt. 1907. v žibliki, maturiral na humanistični gimnaziji v Ma- riboru I. 1927., diplomiral na poljedelsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu 1. 1931. Stalno sodeluje v «Gozdarskem vestniku* s članski gozdarsko-policijske narave. ČULK ING. BOŽIDAR, banovinski tehnični višji pristav, rojen dne 4. januarja 1907. na Dobrni pri Celju, maturiral na drž. realni gimnaziji v Celju, študiral arhitekturo pri prof. Polzigu in Tessenowu ter urbanistiko pri prof. Jan-senu, diplomiral 1. 1930. na tehnični visoki šoli v Berlinu-Charlottenburgu. Od leta 1930. do 1940. je izvršil naslednja tehnična dela: Regulacijski osnutki za mesto Maribor z okolico, za Kranjsko goro, Bohinj, Javornik (realizirano), Koroško Belo, Stražišče pri Kranju, Rateče in Podkoren, za posestvo banovinske kmetijske šole v Rakičanu (realizirano), za posestvo državnega zdravilišča Topolšica (realizirano), za trg pred poslopjem srednje tehnične šole in državne šolske poliklinike v Ljubljani, za okolico Cekinovega gradu v zvezi z gradnjo banskega dvora v Ljubljani, za okolico starega pokopališča v Mariboru v zvezi z gradnjo palače bogoslovnega učilišča v Mariboru, za okolico pravoslavne cerkve v Mariboru, za posestvo banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah. — Idejni osnutki: Za letno kopališče na Mariborskem otoku, palačio državne hipo-tekarne banke v Beogradu, obmorsko in kopno letališče (See- und Landflughafen) v Stettinu, trgovsko hišo v Beogradu, palačo bogoslovnega učilišča lavantinske škofije v Mariboru (trije projekti), carinski oddelek na Ljubelju, uradno poslopje sre-skega cestnega odbora v Radovljici, državno mlekarsko šolo v Škofji Loki, mlekarsko obratovalnico na Suhi pri škofji Loki, Sokolski dom v Limbušu, palačo »Ljudske samopomoči* v Mariboru, palačo mestne hranilnice v Sarajevu in šole Krog pri Murski Soboti — Načrti in tehnični elaborati za razne objekte v državnem zdravilišču Topolšica (centralna kuhinja in pralnica, gospodarska poslopja, goveji in svinjski hlevi [deloma realizirano], gozdna šola in otroški oder, stanovanjsko in poštno poslopje [realizirano], otroške ležalnice |izvršeno], ambulantno poslopje in objekt /.a 200 postelj, upravno poslopje in stanovanjska hiša za zdravnike [realizirano]), za objekte banovinske kmetijske šole v Raki- čanu (adaptacija stanovanjske hiše za ravnatelja, šolsko in internatsko poslopje, stanovanjska hiša za posle in hiša za uradnike, specijalni svinjski hlevi, dvojni kozolec — vse realizirano), za palačo bogoslovnega učilišča lavantinske škofije v Mariboru (v gradnji), povečanje in naprava sodobnega odra pri dramskem gledališču v Ljubljani, sokolski dom v Grahovem in dom na Koprivniku na Gorjušah (zgrajen), mrtvašnica, upravno poslopje in pralnica v državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju (zgrajene), delavske hišice v domačem slogu, mrtvašnica v Slovenskih Konjicah, počitniški mladinski dom dravske banovine v Kaštelu Štafilieu v Dalmaciji (zgrajeno), prosvetni domovi v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (realizirano) in v Bohinjski Beli (v gradnji), laboratorijska zgradba za preizkušanje vojnih plinov v Ljubljani (zgrajena), dom uradnikov Poštne hranilnice v Radovljici (zgrajen), adaptacija gradu in stanovanjske hiše na ba-novinskem veleposestvu v Ponovičah (izvršeno), poslopje državne šolske poliklinike v Ljubljani (izvršeno), tipi za vzorne goveje hleve, 12-razredna šola na Koroški Beli (v gradnji), dvojni kozolec na Mali Loki (izvršen), aranžiranje veselejmske razstave «Slovenska cerkev* in Tujsko-prometna razstava na velesejmu leta 1931., poslopja Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju (obratovalnica in stanovanjsko poslopje — v gradnji) in poslopja državnega mlekarskega zavoda (šolsko in internatsko poslopje, preizkuševališče). DAMAŠKA MR. PH. RADOVAN, banski lekarniški referent, rojen dne 29. novembra 1902. v Ludbregu (Hrvatska), napravil maturo in študiral farmacijo v Zagrebu, kjer je promoviral 1.1925. Napisal je tele strokovne članke: Kvantitativno ispitivanje joda i kalijeva jodida u lodom solutum in Špiritu (»Farmaceut-ski vjesnik.j br. 2 januar 1935), Vodjenje zakonom propisanih knjiga u apoteci. (»Apotekarski vjesnik» br. 9 maj 1935), Nove reagencije u jugoslavenskoj farmakopeji. (»Apotekarski vjesnik« br. 12 i 13 juni-juli 1935.), Nova Pharmacopoea Jugo-slavica 1933. (»Zdravniški vjesnik» br. 6, 7 i 8 juni, juli, aug. 1935.), Izdelovanje normalnih raztopin za volumetrična dolo- čevanja. («Apotekarski vjesnik» br. 14 i 15 juli, aug. 1935.), Vodstvo knjige o nabavi in oddaji zdravil. (»Apotekarski vje-snik» br. 17 september 1935.), Primjena i provedba Zakona o apotekama. (»Farma-ceutski vjesnik» br. 5 mart 1936.), Još o primjeni i provedbi Zakona o apotekama. (»Farmaceutski vjesnik» br. 8 april 1936.), O primjeni i provedbi Zakona o apotekama. («Apotekarski vjesnik« br. 10 maj 1936.), Problemi današnje farmacije-rang-lista. («Farmaceutski vjesnik» br. 9 maj 1936.), Koncentracija vodikovih ionov. («Apotekarski vjesnik» br. 12 juni 1936.), Inkompatibilne zmesi zdravil. (»Zdravniški vestnik» br. 11 i 12 nov. dec. 1936.), Primjedbe novim pravilima po kojima če se ravnati svi apotekari, veterinari i le-kari pri propisivanji, izdaji i naplati le-kova. (»Apotekarski vjesnik» br. 1 januar 1937.), Sodelovanje lekarnarja v obrambi zoper nevarnosti iz zraka v slučajne vojne. (Predavanje u klubu mariborskih apo-tekara.) («Apotekarski vjesnik« br. 2, 3, 4 jan. febr. 1937.), Primjedbe današnjem našem apotekarskom zakonodavstvu. (»Apotekarski vjesnik» br. 3 februar 1937.), Ta-xa medicamentorum. («Apotekarski vje-sr.ik» br. 3 februar 1937.), Analiza urina v ordinaciji praktičnega zdravnika. (»Zdravniški vestnik» br. 2, 3, 4, febr. mart. apr. 1937.), Rešen je drogističkog pitanja. («Apotekarski vjesnik» br. 10 maj 1937.), Ekonomično ordiniranje magistralnih receptov. («Priročnik o založbi sekcije Apotek, kom. Ljub. 1937.), Preizkušanje zdravil z ozirom na metode in aparaturo nove farmakopeje. (Predavanje v klubu mariborskih farmateutov.) (»Farmaceutski vjesnik* br. 12—15 g. 1937.), Priručnik magistralno" prepisivanja lijekova. (»Apotekarski vjesnik« br. 22 od 25. nov. 1937.. str. 982.), Razmatranje prigodom izrade dopuna Jugoslovanske farmakopeje. (»Apotekarski vjesniks br. 6 od 30. marta 1938., str. 253.), Važna presuda upravnog suda. (»Apotekarski vjesnik» br. 8 od 30. aprila 1938., str. 368.), Prednosti magistralnega or-diniranja zdravil. (»Zdravniški vestnik» br. 3 od marca 1938., str. 102.), Novi cje-nik Jugofarmacije. («Apotekarski vjesnik» br. 11 od 15. VI. 1938., str. 538.), Prednosti magistralnog ordiniranja lijekova. (»Apotekarski vjesnik» br. 14 od 30. VII. 1938., str. 633. i br. 15 od 15. VIII. 1938., str. 658.), Praktične mjere lijekova. (»Apotekarski vjesnik» br. 16 od 30. VIII. 1938., str. 708. i «Apotekarski vjesnik* br. 17.) DEBEVEC DR. FRANC, zdravnik-specialist, rojen dne 4. oktobra 1898 na Igu pri Ljubljani, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani I. 1917., doktoriral na Dunaju 1. 1924. Napisal je knjigo »Jetika« (1. 1933.), v rokopisu pa sta knjigi: «Splošna in dife-rencijalna diagnostika začetne tuberkuloze* (za zdravnike) in «Človek-duša in materija« (poljudno-znanstvena); poleg tega strokovne članke v «Zdravniškem vestniku«, «Zdravju», «Glasilu zdravniške zbornice« in etično bogoslovne članke in sestavke v raznih nabožnih listih. Sodeluje z raznimi prispevki tudi v drugih revijah. DEGEN ING. FRIDERIK, profesor, rojen 17. julija 1906 pri Sv. Petru pod Sv. gorami, končal klasično gimnazijo v Mariboru, nadaljeval študije na ITochscIiule fiir Welthandel, Wien, in diplomiral na Ekoinomski komercijalni visoki šoli v Zagrebu. Napisal je knjigo: «Menični slovarček* (1937) in razne strokovne članke v »Trgovskem listu« in »Večerniku*, kakor: «Reklamno pravo«, »Borza nekdaj in sedaj«, «Zadružništvo v dravski banovini*, »Pionirji zadružništva« itd. DEKLEVA ING. MAKS, tehnični svetnik, rojen 1. 1893. v Britofu, maturiral 1. 1912., napravil državni izpit za geometra 1.1920., diplomski izpit za gradbenega inženerja pa 1. 1930. Samostojno je projektiral: most čez Soro v Puštalu, most čez Soro v Praprot-nem, most čez Nevljico v Vrlipoljah, tri mostove čez Gračnico pri Rimskih Toplicah, most v Moravčah, most na 6. cesti pri Livoklu, most čez Kobiljski potok pri Dolnji Lendavi, most pri Bogojini itd. DEMŠAR DR. JERNEJ, zdravnik, rojen 1. 1875. v Železnikih, maturiral v Ljubljani 1. 1895., doktoriral na Dunaju 1.1901. Napisal knjigo: «Spolne bolezni« in razne strokovne članke v «Zdr. vestniku«. DIMNIK ING. STANKO, profesor na Tehnični srednji šoli in civilni inženjer, rojen dne 17. aprila 1891 v Postojni, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1910, diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1. 1920. Napisal je knjigo: «Logaritmično računalo« 1. 1930. in razne strokovne članke v «Izvestju tehnične srednje šole« 1925/26, 1927/28, 1928/29, v »Tehničkem listu« 1. 1932, 1933, v »Tehniki in gospodarstvu* 1. 1935/36, 1936/37, v propagandni brošuri »Za naš les* 1936., v «Kroniki» 1. 1937., v «Arhitekturi* I. 1931/32, v «Spomenici ob 50 letnici tehnične srednje šole« 1938, in v «Avtu in športu* 1. 1938. Je priznan statik — konstrukter za že-lezobetonske ui druge konstrukcije. Projektiral je železobetonske konstrukcije za mnoge ljubljanske palače (Slavija, Slon itd.) in za mnogo mostov na državnih in banovinskili cestah. Posebno znamenita sta viseča brv čez Savo pri Mednem z razpe-tino 80 m ter največji leseni lokovni most v Evropi, t. j. most čez dolino Kokre v Kranju z razpetino 85 m. Inicijator poglo-bitvenega načrta za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. DOLAR-MANTUANI DR. LJUDMILA, priv. docentka ljubljanske univerze, rojena dne 5. julija 1906 v Celju, maturi-rala na drž. humanistični gimnaziji v Mariboru 1. 1925., diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani 1. 1929., doktorirala na univerzi v Ljubljani 1. 1935. Napisala je publikacije: «Razmerje med tonaliti in apliti Pohorskega masiva« v «Geol. analih Balkanskog poluostrva« 12/2 1935, »Die Porphyrgesteine des westlichen Pohorje* v »Geol. analih Balkanskog poluostrva« 15/1938 in članke: »Mariborski grad* (njegov gradbeni materijal in njega preperevanje) v «Kroniki» 4/4 1937, «Splošne petrografske osnove gradbenega inaterijala* v «Tehniki in gospodarstvu« 4/5-6 1938, «Preperevanje kvadrov na stopnicah ob Ljubljanici* v «Tehniki in gospodarstvu« 4/7-8 1938. DOLENC ING. ANTON, tehnični višji svetnik, rojen dne 22. decembra 1884. v Trstu, končal gimnazijo v Trstu, 4 semestre iusa in Tehnično visoko šolo na Dunaju. Projektiral je in imel gradbeno vodstvo: razne zasebne stanovanjske hiše v Trstu, gradnjo velikega učiteljišča v Gra-diški ob Soči, med vojno gradnjo raznih žičnih železnic, vodovodov, trdnjav, mostov, cest, barak, rovov za mine, žičnih ovir, podminiranja sovražnih strelskih jarkov na ruski, italijanski in francoski fronti, pozneje: 2 veliki stanovanjski hiši v Mariboru, zdravstveni dom v Mariboru, nova izolirnica v Mariboru (100 postelj), nova kanalizacija v splošni bolnici v Mariboru, razni prizidki in modernizacije obstoječih paviljonov v splošni bolnici v Mariboru, regulacijsko-zazidalni načrt v splošni bolnici v Mariboru, novi paviljon za dermatologijo, laringologijo, okulistiko in psihiatrijo, načrti za gradnjo administrativnega poslopja, ginekologije in porodnišnice (115 bolnic), nove pralnice, centralne kuhinje in cenitralne kotlarne prav tam, porodnišnica v Celju (1950), modernizacija bolnice v Slovanjgradcu in gradnja nove izolirnice (1931), prizidki in projekti za modernizacijo bolnice v Ptuju, načrti za novo popolno bolnico v Murski Soboti (300 bolnikov, bločni sistem s 5 nadstropji), gradnja prizidka h kirurgič-nemu oddelku v drž. bolnici v Ljubljani, načrti za modernizacijo ljubljanske bolnice, študije za gradnjo nove ljubljanske bolnice (1400 bolnikov), prezidava gradu na Svečini za gospodinjsko šolo in gradu v Gornji Radgoni za hiralnico. Nadalje je projektiral in izvršil novo kopališče v banov, zdravilišču v Dobrni, novo centralno kotlarno in pralnico ter rezervoar za termalno vodo istotain. Projektiral in zgradil je v Dobrni novo kavarno in razne kioske, adaptiral kino, adaptiral restavracijo ter kuhinjo v zdraviliškem domu. Izvršuje regulacijski načrt za Dobrno in Golnik. Izvršuje gradbeno nadzorstvo pri gradnji operacijskega trakta in načrte za novo kuhinjo na Golniku. Izvršil je študije za gradnjo fizijološkega in biološkega instituta v Ljubljani, in mnoge druge projekte. DOLENC DR. METOD, dr. iur. et hon. causa, član slovenske Akademije znanosti in umetnosti, redni univerzitetni profesor na ljubljanski univerzi, rojen dne 19. decembra 1875 v Slapu pri Vipavi, študiral na gimnaziji v Ljub- ljani in v Novem mestu, maturiral 1. 1833., končal pravo in diplomiral na Dunaju 1898, kjer je tudi doktoriral, postal doktor honoris causa v Bratislavi. Napisal je tele knjige: «Dušanov zakonik » 1925, «Tolmač h kazenskemu zakoniku« 1929, »Sodni kazenski postopni k« 1933, »Sistem celokupnega kazenskega prava« 1934, «Pravna zgodovina za slovensko ozemlje« 1935, «Die Verfassung des osterr. Strafgesetzes und das Land-richtertuni (Heidelberg 1910), poleg tega pa neštevilne kazenskopravne in pravno-zgodovinske razprave (okrog 200) v «Slo-venskem pravniku«, Ljubljana, v «Prav-nem vestniku«, Trst, «Mjesečniku», Zagreb, in «Arhivu», Beograd. DOLNIČAR ING. FRANCE, pooblaščeni geodetsko - kulturnotehnični inženjer, rojen 15. septembra 18% v Ljubljani, maturiral na gimnaziji, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Pragi 1. 1923. Samostojno je projektiral sledeča dela: Projekte vodovodov je izvedel za tale mesta in občine na Češkem: Nove Mesto n/M„ Opočno, Dobruška, Ledeč n/S„ fti-čany, Breznice, Vševily, Ostrašin; projekte kanalizacij je izvedel za tale mesta in občine: Hradec Kralove, Police n/M., Hrochuv Tynec, ftičany, Lenešice, Rpetv, Ojezd n/Lesy; melioracijske projekte je izvedel za tale vodna društva: Česky Brod, Dol iu Bousov, Žitni otok na Slovaškem; v okvirju agrarne reforme je izvedel sledeča geodetska dela in parcelacije veleposestev: Trebon, Horovice, Vo-derady na Slovaškem, Osov in Ovaly. V Jugoslaviji projektira čistilne naprave industrijskih in fekalnih odpadnih vod za sledeča podjetja: Jugočeška in Jugobruna tekst. tov. v Kranju, Metka med. tkal. v Celju, Zdravilišče Golnik in dr. DOLŽAN PROF. FRANC, profesor, rojen dne 13. novembra 1881 v Radovljici, maturiral v Kranju 1.1902., diplomiral na Dunaju 1. 1909. Napisal je knjigo: »Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol« 1930. DOLŽAN JANKO, banov, inšpektor, referent za bolnišnice in zdravilišča, rojen dne 24. junija 1883 v Zabreznici pri Breznici, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Napisal je delo: «Nova znanstvena zakonodaja« L, II. in III. tlel. DOSTAL RUDOLF, predavatelj drž. gluhonemnice, rojen 11. aprila 1883 v Ljubljani, maturiral na drž. učiteljišču v Ljubljani 1. 1903. in dokončal pedagogij na Dunaju 1. 1907. Napisal je sledeče strokovne članke: «Nervo7,nost v otroški dobi» (Popotnik 1919); »Podeželski vzgojni domovi« (Popotnik 1919); «Pouk in vzgoja gluhonemih« (Vodnikova Pratika 1935); «Prva trgovska šola v Ljubljani« (Trgovski tovariš 1934); «Zgodovinski razvoj našega tr-govstva« (Trgovski list 1934); ((Ljubljanska trgovina pred 100 leti» (Trgovski list 1937); »Ljubljanska trgovina v starih časih« (Trgovski list 1937); »Židovska trgovina v stari Ljubljani« (Trgovski list 1938); «Naše stare trgovske in prometne ceste« (Trgovski list 1938); ((Gasilstvo v stari Ljubljani« (Gasilec 1936); ((Zemljepisni pouk v gluhonemnici« (Glas neduž-nih 1936); «Naš gostinski obrt v starih časih« (Gostiln. Vestnik 1937); «0 gospodarskih krizah v preteklih stoletjih« (Jutro 1932); «0 gluhonemih« (Jutro 1936/37); «Naloge dečje zaščite« (Jutro 193") itd. itd. DULAR DR. MILAN, ravnatelj ljubljanskega velesejma in belgijski konzul, rojen 13. avgusta 1901 v Gradcu, maturiral na gimnaziji v Mariboru 1. 1919., diplomiral v Bruxelles-u 1. 1928., tam doktoriral 1. 1929. in napravil v Zagrebu 1. 1931. nostrifikacijske izpite za doktorat. V rokopisu ima knjigo: «K načrtnemu gospodarstvu v Jugoslaviji«, obenem pa sodeluje s strokovnimi članki v slovenskem dnevnem in strokovnem časopisju, v beograjskih dnevnikih, jugoslovanskih ekonomskih revijah, v «Bulletin commer-cial Bruxelles», v »Le Moniteur belge Bru-xelles», v mladinskih revijah, slavnostnih in priložnostnih izdajah spominskih knjig, almanahov, trgovstva, industrije in obrtništva. EBERL DR. ERIK, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, rojen dne 14. maja 1885 v Ljubljani, di- plomiral in doktoriral na pravni fakulteti na Dunaju (doktorat 1908). Napisal je knjigo (z dr. R. Sajovicem): «Izvršilni red v svoji vporabi v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev«, kot dodatek k Neumannovemu komentarju k izvršilnemu redu, Dunaj 1929 (v nemškem jeziku), razpravo: «0 načrtu novega zakona o prisilni poravnavi izven stečaja«, «SIov. pravnik« 1928, «Kazenske drobtinice«, «Slov. Prarvnik« 1913. Spisal je tudi nekaj lorsko-strokovnih člankov v ((Lovcu« pod psevdonimom: dr. Jazon. Je podpredsednik izpraševalne komisije za državni pravosodni izpit in predsednik senata pri apelacijskem sodišču. ERPIč ING. JOŽE, kmet. urad., rojen 12. februarja 1911 v Šmihelu, študiral gimnazijo in diplomiral na kmetijsko gozdarski fakulteti v Zagrebu 1. 1934. Piše gospodarske članke iz živinoreje in mlekarstva v gospodarskih listih. FABJANčIč VLADISLAV, mestni arhivar ljubljanski in novinar, rojen dne 19. maja 1894 v Bučki pri Krškem, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1912., filozofijo študiral na Dunaju, Beogradu, Genevi, Fribourgu, kjer napravil fakult. izpit iz čiste filozofije 1. 1917., diplomski izpit pa na filozofski fakulteti v Ljubljani l. 1937. Napisal je knjige: «L'Unite Yougoslave» (z dr. P. Slijerčičem in dr. Lj. Leontičem), Pariš 1915, «0 Sloveniji i Slovenima«, Ge-neve 1917, »Les deux Yougoslavier», Ge-neve 1918, »La litterature slovene«, Gene ve 1918, prevedel je v srbščino Cankarjevo «Za kri«, Geneve 1917, napisal je in piše politične, gospodarske, zunanjepolitične in zgodovinske razprave in članke v raznih tuzemskih in zamejskih slovenskih, srbskih, hrvatskih listih, pa tudi v francoskih in švicarskih revijah in časnikih. FAKIN ANTON, ravnatelj I. drž. mešč. šole v Ljubljani, rojen dne 13. junija 1885 v Škrbini, maturiral na učiteljišču v Kopru 1. 1905., in napravil tečaj za mešč. šole z usposob-Ijenostnim izpitom v Ljubljani 1. 1920. Napisal je knjige: «Šolski zoos, Ljubljana (929, «šolski botanični vrt in botanične ekskurzije«, Ljuibljana 1930, «Dr-žavoznanstvo za III. r. mešč. šol» L del, Ljubljana 1937, «Državoz,nanstvo za IV. r. mešč. šol» IT. del, Ljubljana 1939. Pisal je in piše pedagoške članke v strokovnem mesečniku »Meščanska šola — gradjanska škola*, posebno v 1. 1927., 1928., 1932,— 1935., v «Razorih» (15 člankov «Vraže» s prirodopisnega in pridoslovnega stališča v 1. 1934, 1935, 1936), v »Jutru« in »Mladem Jutru«. FAKIN DR. MILAN, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 6. maja 1895 v Pulju (Italija), maturiral v Ljubljani 1. 1914., diplomiral na Tehnični visoki šoli v Brnu 1.1923., doktoriral na univerzi v Ljubljani 1. 1935. Sodeluje s strokovno znanstvenimi razpravami v reviji »Tehniški list s in v publikacijah instituta za teh. mehaniko in instituta za mostne zgradbe na univerzi v Ljubljani. FATUR ING. DRAGOTIN, profesor na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, rojen 13. oktobra 1895. v Divači, maturiral na realki v Ljubljani 1.1917., diplomiral na Tehnični fakulteti — arlii-tektni oddelek — v Ljubljani 1. 1924. Sodeloval je pri reviji »Arhitekturam (1931—1934.), izvršil pa je sledeča dela: na Jesenicah: osnovni načrt regulacije mesta, prezidava župne cerkve, sokolski dom, kavarna Novak, nekaj stanovanjskih hiš in hišic; v Ljubljani: Hranilni in posojilni konzorcij — Gajeva 9, stanovanjska hiša — Riharjeva 1, vila — Groharjeva ulica, nekaj stanovanjskih hiš (enodružinskih). Sodeloval je pri prvi razstavi arhitekture v Ljubljani leta 1925. v Jakopičevem paviljonu, pomagal pri ureditvi na naknadnih razstavah arhitekture v Ljubljani, razstavljal na razstavah arhitekture v Beogradu in Zagrebu, razstavil na mednarodni razstavi arhitekture v Budimpešti leta 1930., v Parizu leta 1932. in uredil nekaj razstav na Ljubljanskem velesejmu. FERLINC ING. BOGDAN, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani, rojen dne 23. januarja 1892. v Šmarju pri Jelšah, maturiral na realki v Ljubljani, diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo (BodenkuLtur) na Dunaju 1. 1914. Je urednik «Kmetovalca», kjer sodeluje tudi s kmetijsko-strokovnimi članki, piše tudi v «Pol j. glasnik«, glasniku min. poljedelstva in v razne tuzemske in zamejske strokovne revije. FISCHER ING. FRANJO, tehnični višji svetnik baltske uprave v Ljubljani, rojen dne 24. julija 1889. v Gornjem gradu, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Grazu 1.1912. Samostojno je projektiral banovinske ceste Šoštanj — Št. Vid — Črna—Reka—Sv. Areh (pohorska cesta); Sv. Ožbolt—Kaplja. FOERSTER ING. JAROSLAV, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 15. septembra 1875. v Ljubljani, maturiral v Ljubljani 1.1893., diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1. 1901. Napisal je knjige: Ojačen beton, Ljubljana 1921., Stavbna mehanika: Nauk o trdnosti, Ljubljana 1922., O strokovnem šolstvu, Ljubljana 1923. FROLE IVAN, železniški višji uradnik v p., rojen 27. decembra 1872. v Stnnici na Blokah, maturiral na gimnaziji. Sodeloval je s podlistki v «Mariborskem delavcu«, v «Večerniku», v «Jutru» in v «Zadrugarju». Pod psevdonimom «Strmi-ški« je napisal nebroj posrečenih šaljivih črtic folklorne vsebine z bloške planote. FURLAN DR. BORIS, izredni univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen 10. novembra 1894. v Trstu, maturiral v Trstu 1. 1913., univerzo študiral na Dunaju in v Zagrebu, doktoriral v Zagrebu in v Bologni 1. 1920. Napisal je dela: Naravna pravna načela (»Slovenski Pravnik* 1931), Filozofija prava i opšte nauke o pravu (»Arhiv za pravne i društvene nauke« 1931), Izvršljivost italijanski sodb v Jugoslaviji (»Slovenski Pravnik« 1931), Pravni značaj pomorske hipoteke («Spomenica kongresa pravnika« 1932), Problem realnosti prava («Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani* 1932), Leta odločitve (»Sodobnost* 1933), Teorija pravnega sklepanja («Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani« 1934), Filozofska osnova pojma nevarnosti v kazenskem pravu («Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani« 1936), Socialna filozofija Anatole France-a (»Sodobnost« 1937), Politični nazor T. G. Ma-saryka (»Slovenski Pravnik* 1937), Imma-nuel Rant («Slovenska Matica* 1937), Problem pravne kavzalnosti (tZbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani« 1938). GABER ANTE, mestni tiskovni referent, rojen 16. maja 1883. v Škofji Loki, končal študije na filozofski fakulteti dunajske univerze leta 1907. Napisal je: Skozi stoletja za slovenskim novinarstvom (separat iz knjige «Razstava sloven. novinarstva«) Ljubljana 1937., nešteto člankov v raznih časnikih o umetnosti, umetnostni kritiki, zgodovini, etno-grafiji in komunalnih vprašanjih («Jutro», «Slov. Narod*, «Glas naroda*), sedaj sodeluje pri vseh ljubljanskih dnevnikih, posebej je še obdelal filatelijo (slovenske poštne znamke itd.) v slovenskem (»Jutro«), hrvatskem in nemškem časopisju. GLOBOČNIK ING. STOJAN, univerzitetni asistent v Ljubljani, rojen dne 13. decembra 1895. v Kranju, maturiral v Kranju 1.1915., diplomiral na ljubljanski univerzi 1.1925. Napisal je delo: Barve in njih uporaba v praksi (v rokopisu), samostojno pa je projektiral: ločno konstrukcijo remize v Ljubljani, okvirne zgradbe tovarne Sem-perit, Kranj, Strojni institut univerze v Ljubljani, Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Dečje zavetišče v Trnovem, Krekov dom na Jesenicah in še mnogo drugih. GOGALA JOSIP, direktor Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, rojen dne 4. januarja 1. 1886. v Kranju, maturiral na klasični gimnaziji v Kranju, dokončal abitur. tečaj Trg. akademije v Pragi, profesorski izpit napravil na Dunaju 1.1913., kot prvi Slovenec, ki je napravil tak izpit. Uvedel je slovensko trgovsko izrazoslovje, ki se še sedaj uporablja v stro- kovnih knjigah in v šoli. Sestavil je slovenska skripta za trgovske in zadružno šolo iz knjigovodstva, trgovskega in meničnega prava, zadružnega knjigovodstva, prometa itd. Pisal je strokovne članke v «Trgovskem tovarišu« (Naša denarna organizacija itd.), v «Trgovskem listu« (O trgovskem šolstvu itd.). Po prevratu je bil referent za trgovsko strokovno šolstvo in je s pooblastilom poverjenika dr. Ver-stovška ukinil nemško trgovsko šolo v Celju in ustanovil slovensko. Na novo je ustanovil dvorazredni trgovski šoli v Mariboru, ki se je pozneje preosnovala v Trgovsko akademijo, in v Novem mestu, ki pa je bila pozneje ukinjena. Ker ni bilo za trgovske nadaljevalne šole usposobljenega učiteljstva, je sam priredil v 1. 1923. in 1924. strokovne tečaje za uči-teljstvo. Sodeloval je pri ustanovitvi Trgovske akademije v Ljubljani in sestavil prvi organizacijski statut in učni načrt. Ker ni bilo profesorjev za ustanovljene trgovske šole, je postal član izpraševalne komisije, ki jo je imenoval poverjenik za prosveto dr. Verstovšek in je več sedanjih profesorjev pri njem polagalo profesorske in usposobljenske izpite. Je ravnatelj dvoletne Zadružne šole. Sodeloval je in sodeluje v raznih zadrugah in industrijskih podjetjih. Je stalno zapriseženi sodni izvedenec za knjigovodstvo. GOLIA DR.ADOLF, generalni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani, rojen 1. 1889. v Trebnjem, maturiral na gimnaziji v Novem mestu leta 1907., pravo študiral na Dunaju in tam doktoriral 1.1913. Je podpredsednik Zveze električnih podjetij kraljevine Jugoslavije v Beogradu, član banskega sveta in član ljubljanskega mestnega sveta. Napisal je več člankov narodnogospodarske in socialnopolitične vsebine v raznih strokovnih revijah in listih. GOLJAR DR. SREČKO, odvetnik, rojen dne 18. maja 1897., doktoriral v Ljubljani na pravni fakulteti leta 1921. Sodeluje v «Kmetovalcu», v «Kmetskem listu« in v «Zadružnem vestnikn* s članki pravne vsebine. GOLJEVščEK ING. MILOVAN, univerzitetni asistent v Ljubljani, rojen 1. 1901. v Trstu, maturiral na gimnaziji v Mariboru 1. 1920., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1.1927. Napisal je razprave: O osnovah, na katerih sloni delo v hidrotehničnem laboratoriju VPZ 1935, Vrednost modelnih poizkusov za naše narodno gospodarstvo, »Tehnika in gospodarstvo« 1936., Grafična metoda za dimenzijoniranje tlačnih cevovodov, VPZ 1936, Hidrotehnični laboratorij v Ljubljani, publiciran v istoimenski brošuri 1.1934. Samostojno je projektiral zgradbo vodogradbenega laboratorija univerze na Viču 114. Predava na univerzi: Praktična in eksperimentalna hidravlika (od leta 1936. dalje), Projektiranje vodovodov (od leta 1935. dalje), Metodična analiza hidravličnih lastnosti vodotoka pri zasnovi rečne regulacije. — Propagandni spisi in javna predavanja: Naloge novega vodogradbenega laboratorija zavoda za vodne zgradbe univerze kr. Aleksandra I. v Ljubljani. (Priloženo projektu za defi-nitivni laboratorij v Ljubljani.) O oblikah in učinkih vode prepadajoče čez jezove (javno predavanje s predvajanjem filma). — V pripravi so znanstveni referati o eksperimentalnih raziskavah v hidr. laboratoriju, ki bodo izšli pod naslovi: Vpliv kontrakcije na hidravlični tlak vode iztekajoče se iz okrogle odprtine v navpični steni, Hidrodinamični pojavi pri iztoku vode skozi ostrorobe sealnike okroglega profila, Gibanje vode po kratkih cevovodih z ostrorobimi vtoki, Rezultati modelnih poizkusov izvršenih na modelu zajezne naprave projektirane na Savinji pri Celju. — Udejstvuje se kot sodni izvedenec in civilno pooblaščeni inženjer v vseh praktičnih vprašanjih vodogradnje, zlasti pa na področju izkoriščanja vodnih sil. GORIUP ING. SERGIJ, kmetijski svetnik in šef agrokemijskega odseka pri Kmetijski poizkusili in kontrolni postaji v Ljubljani, rojen 27. februarja 1896. v Proseku pri Trstu, maturiral na humanistični gimnaziji v Trstu 1. 1915., diplomiral na češki tehniki, oddelku za kmetijstvo v Pragi I. 1922., napravil profesorski izpit iz kemije, kemijske tehnologije, agrikulturne kemije in kmetijske bakteriologije na kmetijski fakulteti v Zagrebu 1. 1927. Napisal je: mnogoštevilne članke kmetijske in tehnološke vsebine v strokovnih revijah in listih v letih 1926—1938, in sicer v: «Kmetovalcu», v «Naših goricah«, v «Gostilničarskem vestniku«, v «Našem gostinstvu«, v «Krajevnem leksikonu dravske banovine«, v «Primorskem vinogra-daru». Sodeloval je in dokončno uredil izdajo brošure: «Trsni izbor za dravsko banovino«, Ljubljana 1935. GORšIč DR. FRANCE, generalni inšpektor notranje uprave v Beogradu, rojen dne 3. julija 1877. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1.1895., diplomiral 1. 1901., promovi-ral v Grazu 1. 1903. Napisal je tele knjige: Prvo leto našega pravosodstva, Kamnik 1919., Socialna zaščita dece in mladine, Ljubljana 1920, Komentar zakona o izvršenju i obezbedjenju, Zagreb 1930, Komentar zakona o opštein upravnom postupku, Beograd 1931, Komentar zakona o gradj. sudskom postupku, 2 knjigi, Beograd 1932, Komentar stečajnega zakona, Beograd 1932, Komentar vanparničnog zakona, Beograd 1935, Komentar zakona o unutrašnjoj upravi, Beograd 1936 — in preko 200 razprav, člankov itd. iz sociologije, prava, posebno iz procesnega in upravnega prava. GOSAR DR. ANDREJ, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 30. novembra 1887 v Dolenjem Logatcu, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1910, diplomiral na pravni fakulteti univerze na Dunaju 1. 1915., doktoriral isto-tam 1.1916. Napisal je knjige: Narodno gospodarski eseji, Ljubljana 1920, Odlomki socialnega vprašanja, Ljubljana 1921, Za krščanski socializem, Ljubljana 1923, Socialna ekonomija, Ljubljana 1924, Naša poljedelska statistika, Ljubljana 1926, Kriza moderne demokracije, Ljubljana 1927, Razprave o družbi in družabnem življenju, Ljubljana 1932, Reforma društva, Beograd 1933, Za nov družabni red I., Celje 1933, Gospodarstvo in vera, Ljubljana 1934, Za nov družabni red II., Celje 1935, Kolektivizem?, Celje 1936. Poleg teh knjig je napisal tele razprave: Poljedelstvo v luči socialnega vprašanja (»Narodni gospodar® 1—3 1920), Tehnika, gospodarjenje in družba («Čas» 1929/30), Zanemarjena stran našega narodnega gospodarstva (»Čas* 1928/29), Zablode v modernem gospodarskem življenju («Koledar Družbe sv. Mohorja« 1923), Cooper&tives agricoles particulierement de degrec superieur dans l'economie dirigee (Referat na XVII. mednarodnem poljedelskem kongresu v Haagu 1937), Nauk o vrednosti in socialno vprašanje («Čas* 1932/33). Poleg tega kakili 40 do 50 gospodarskih in gospodarsko socialnih člankov v dnevnikih in raznih drugih listih. GOSLAR BRANKO, namestnik državnega tožilca, rojen 8. januarja 1901. v Mokronogu, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1.1920., diplomiral na juridični fakulteti univerze v Ljubljani. Napisal je strokovne razprave: Kazenska zaščita nemočnih in odvisnih oseb, v «Slov. Pravniku«, Ali naj se povišajo kazni za gotova kaznjiva dejanja, v »Spomenici kongresa pravnikov:* 1938. Je tudi stalen predavatelj Zveze kulturnih društev. GOSTIŠA ING. VIKTOR, redni univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 28. septembra 1883. v Idriji, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1903., študiral na montanistični visoki šoli v Pfi-bramu (Češka) in Leoben-u (bivša Avstrija), kjer je diplomiral I. 1908. Njegovo delo: Skončuje izdajo skript z naslovom «Tehniško oplemenjevanje ekonomskih mineralov« kot edine tovrstne razprave v naših državnih jezikih. Izdal je znanstveno razpravo «Separacijski diagrami i njihova primena na jugoslaven-ske ugljeve*, kateri je priklopljenih 61 diagramov v njegovem laboratoriju preiskanih premogov. Razprava je izšla lito-grafirana 1. 1933. in kot ponatis v seriji številk »Rudarskega in topilniškega vest-nika« istega leta, Beograd. Napisal je sledeče strokovne članke oz. razprave: «Ru-darstvo Bosne i Hercegovine« izšlo v almanahu »Udruženja inženjera i arhitekta*, Sarajevo, 1921., «Razmotrivanje o ra- cijonalnem izkoriščavanju železnih rud v naši državi.« Serija številk «Trgovskega lista*, Ljubljana 1926., «Sadašnjost i bu-dučnost naše železarske industrije«, izšlo 1. 1930. v «Rudarskem in topilniškem vestniku«, Beograd, «L'industrie miniere you-goslave —■ l'exploatation des mineš de ro-yaunie des Serbes, Croates et Slovenes*, izšlo kot spomenica v almanahu svetovne izložbe v Barceloni 1. 1929., »Rudarska nastava v Kraljevini Jugoslaviji«, izšlo v «Rudarskem in topilniškem vestniku leta 1931., Beograd. »Laboratorija za separi-rauje in briketiranje ruda i uglja odelj-ka za rudarstvo na telili, fakulteti! univerze Kralja Aleksandra I. u Ljubljani*, izšlo v istem vestniku 1. 1932., »Rudno bo-gatstvo Jugoslavije«, »Trgovinski glasnik«, Beograd 1920., «Smernice naše rudarske politike*, izšlo v «Rudarskein in topilniškem vestniku«, Beograd 1. 1934., «Pomen rudarstva za naše narodno gospodarstvo*, izšlo v seriji številk «Tehnika in gospodarstvo«, Ljubljana 1937., «Savremeno obrazovanje radnika rudara«, izšlo v »Rudarskem zborniku*, Ljubljana 1938. — Rudarsko tehniško je popolnoma reorganiziral in moderniziral rudnik železne rude v Varešu (Bosna), kjer je projektiral in izgradil širokopotezni centralni prevozni sistem in mehaniziral eksploatacijo. Projektiral in izvršil je zajezitev velikega vodnega vdora v premogovniku v Velenju — 8000 litrov vode na minuto —, ki je po zajezitvi dosegla pritisk devetih atmosfer. S tem je 1.1919. temu premogovniku zasigural njegov obstoj. Po izkustvih, pridobi jenih v Velenju je položil varnostni temelj tudi državnemu premogovniku v Mostaru, ki je stalno trpel od poplav po nevidnih kraških vodah. Sodeloval je pri projektiranju in vodil izgraditve nekaterih najmodernejših električnih central na drž. premogovnikih, kakor so to v Mostaru, Senjskem rudniku, Velenju, Zenici itd., katerih kapaciteta znaša posamezno od najmanj 3000 ks pa do okroglo 9000 ks. Vodil je tehniško otvoritev novega premogovnika v Mostaru. Z uspehom je sodeloval po nalogu višje državne oblasti kot član evaluacijske komisije v Parizu in bil kot rudarski strokovnjak delegiran na svetovno konferenco pogonskih sil v London. Poleg tega je na- pisal mnogotere članke za strokovne revije in dnevnike. GOSTL DR. FRAN, primarij umobolnice v p., rojen 27. septembra 1864. v Gradcu, doktoriral na me-diciuski fakulteti vseučilišča na Dunaju. Napisal je knjigo «Misterij duše*, poljuden pregled psihiatrije, Ljubljana 1924., poleg tega pa mnogo razprav in strokovnih člankov v revijah »Zdravniški vest-nik« in »Zdravje«, v časnikih «Jutro«, «Slovenski narod« in drugih listih. GOSTL ING. PAVEL, mestni arhitekt, rojen dne 28. junija 1910., maturiral na realni gimnaziji v Ljubljani 1. 1928., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1934. Sodeloval je pri raznih javnih konkurenčnih razpisih za razne idejne osnutke (spomenik kral ja Aleksandra, poslopje meščanske šole na Viču itd.) in izvršil mnogo osnutkov za stavbe, interjere in knjižne (►preme. GRAMPOVČAN DR. JANKO, višji uradnik finančnega oddelka prometnega ministrstva v Beogradu, rojen 21. decembra 1897. na Vrhniki, maturiral na gimnaziji v Zagrebu, diplomiral na eko-nomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu 1. 1930., prav tam doktoriral 1.1958. Je referent za mednarodno železniško sald-acijo v glavnem ravnateljstvu državnih železnic in ima referat za mednarodno železniško zvezo v Parisu. Njegovo delo: njegovo prvo znanstveno delo, s katero se je vtrl pot, je bilo: »Opas-nost dekadence individualnega duha za narodno gospodarstvo«. Znanstvena razprava je bila nagrajena na literarnem kon-kurzu zagrebške revije »Bankarstvo« z nagrado 2000.— Din, katero mu je podelila osješka trgovska zbornica v letu 1930. Sodeloval je, oziroma sodeluje z znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi razpravami in članki iz področja socijalne ekonomije, posebno iz železniškega področja (finančna in komercijalna politika) v sledečih revijah in časnikih: »Ekonomist«, Zagreb, «Ekonomsko - finansijski život«, Beograd, «Bankarstvo», Zagreb, «Saobra-čajni Pregled«, Beograd, »Železnički ve- nac«, Beograd, »Železničke novosti«, Beograd, »Trgovina«, Ljubljana, »Trgovski list», Ljubljana, «Pravda«, Beograd, »Slovenec«, Ljubljana, »Hrvatski dnevnik«, Zagreb, «Zora«, Sofija, «Tarifanzeiger», Dunaj (sedaj Berlin), »Transport«, Basel, »Slovenija«, Ljubljana. — Med strokovnimi deli je poznana njegova teorija o Že-lezn-(ičk)em franku, Eisen-(bahn)-franken, Franc de (chemin de)-fer, katero je razvil v zagrebški znastveni reviji «Ekonomist«. Po njegovi pobudi je uprava jugoslovanski državnih železnic predložila načrt za vpeljavo posebnega železniškega novca mednarodni železniški zvezi v Parizu, kjer so včlanjene vse evropske, azijske in večina afriških železnic. Predlog je bil stavljen na dnevni red odborov ter se je o njem pretresalo do sedaj na mednarodnih sejah v Rapallu, Bukarešti, Luxembourgu in v Schewengenu, kar dokazuje vso res-nobo misli. Kdor pozna zapletenost evropskih financ in politične razmere, ki zmedo povečavajo, ta bo razumel velike težave, ki stoje na poti uvedbi takega novca. Vendar pa je razveseljivo dejstvo, da se je s tem predlogom jugoslovanskih državnih železnic posrečilo zainteresirati ogromno število železniških uprav celega sveta o problemu, ki bi, če bi se rešil ugodno, pomenil popoln preobrat celokupnega denarnega sistema, predvsem v Evropi. GRASSELLI MARJANA, žena višjega drž. tožilca v p., rojena dne 8. decembra 1875. v Postojni, maturirala na učiteljišču 1.1895., napravila meščan-skošolski izpit iz jezikovne skupine leta 1899. Napisala je knjigo: Iz francoske meščanske kuhinje, Ljubljana 1928., obenem pa je sodelovala v »Sadjarju in vrtnarju« (Zelenjad v kuhinjo), v «Gospodinji» in v »Ženskem svetu« (vedno pod psevdonimi: M. M., Marja Moravčeva, A. M. ali Anka Nikolič). GRASSELLI DR. MIRKO, višji državni tožilec v p., rojen dne 7. decembra 1875., maturiral je na gimnaziji v Ljubljani, doktoriral na pravni fakulteti graške univerze 1. 1898. Napisal je razne juridične članke (1910 do 1914) v »Sloven. pravniku, pozneje tudi filatelistične članke v dnevnem časopisju. Bil je tudi urednik »Slovenskega pravnika* od 1.1910.—1914. GROSSMANN DR. VLADIMIR, odvetnik, rojen dne 14. oktobra 1905. v Ljutomeru, maturiral na gimnaziji v Mariboru 1.1924., študiral ius v Grazu, Pragi in v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1930. Je član izpraševalne komisije za odvetniške in sodne izpite. Napisal je knjigo: Društvo narodov kot praktična rešitev problema svetovnega miru, Beograd 1926, in razpravi: Pravna pri-roda Društva narodov v «Arhivu za pravne i društvene nauke», Beograd 1931/2 in Kreditne in kavcijske hipoteke v «SIov. pravniku*, Ljubljana, 1936 in 1937. GRUM RADO, mestni šolski nadzornik v Ljubljani, rojen dne 26. novembra 1883. v Logatcu, maturiral na učiteljišču v Ljubljani 1.1902. Napisal je knjigo: Zemljepis Jugoslavije T. del »Slovenija*, poleg tega pa je sodeloval v »Učiteljskem tovarišu*, »Trgovskem tovarišu* in «Trgovskem listu*, udej-stvoval se je tudi v zadružništvu (vodil je tečaje zadružnega knjigovodstva za uči-teljstvo od 1930. dalje). GULIč ING. GVIDON, državni uradnik, rojen dne 22. januarja 1886. na otoku Cresu, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Pragi I. 1912. Napisal je knjigi: Parni kotel, Ljubljana 1921., in Parni stroj in parna turbina, Ljubljana 1927. Izšla so tudi njegova predavanja prvega višje-strojniškega tečaja, Ljubljana 1931. Sodeluje s strokovnimi razpravami v »Tehničnem listu*, v nemških revijah itd. GUZELJ ING. STOJAN, univerzitetni asistent v Ljubljani, rojen dne 20. marca 1896., maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1.1914., diplomiral na Tehnični visoki šoli v Pragi 1.1922. Projektiral dela v banovinskem tehničnem oddelku higijenskega zavoda v Ljubljani, projektiral in izvršil pa je vodovode: v Moravčah, v Cerkljah-Župeči vasi, na Bizoviku, v Kozjem, v Preddvoru, v Otočah, na Visokem in še večje število manjših vodovodov, javnih kapnic, asana-cij itd., realizirani pa še niso projekti za vodovode: v Rajhenburgu, v Rogatcu, v Kostanjevici, za ojačenje vodovoda v Ma-renbergu itd., projektiral in izvršil je Zdravstveni dom v Murski Soboti in adaptiral Zdravstveni dom v Medvodah. GUZELJ DR. VLADIMIR, zdravnik-specialist za kirurgijo, rojen 19. marca 1898., maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1916., doktoriral na dunajski medicinski fakulteti 1. 1924. Napisal je razprave: Patologija in terapija ščitnice, «Zdravniški vestnik* I. 9—10, Naša izkustva s sredstvi za kratko narkozo, »Zdr. vestnik* VIII. 7, Način operacij golše in njih statistični pregled v letošnjem letu, »Zdr. vestnik* VIT. 7—8, Ein Fall vom Spulwurmeinbruch in das Le-bergevvebe, «Zentralblatt fiir Kirurgie* 65. Jahrg. 35, 1938, Leipzig. HAFNER DR. JANKO, zdravnik-specialist za ušesa, nos in grlo, rojen dne 25. novembra 1899., doktoriral na Dunaju 1. 1924., specializiral se na Dunaju in v Berlinu. V rokopisu ima napisano knjigo: O boleznih ušes, nosu in grla (za Vodnikovo družbo), v »Jutru* in »Slovencu* je objavil strokovne članke: O boleznih nosu, O mandeljnih, O vnetju srednjega ušesa. HEFERLE DR. HENRIK, zdravnik-internist, rojen dne 6. julija 1900. v Mokronogu, maturiral na gimnaziji v Št. Vidu, doktoriral na medicinski fakulteti v Zagrebu. V »Zdravniškem vestniku« je priobčil razprave: Žariščne infekcije Valdayerjevega žrelnega obroča, Nekaj statistike o tonsilektomijah na internem oddelku Splošne državne bolnice v Ljubljani v 1.1928—32, Klinika in diferencialna diagnoza desnosečnosti, Praktična izkustva v zdravljenju z ultra-krat-kimi valovi. HRIBAR DR. LEOPOLD, veterinarski inšpektor kr. ban. uprave, šef veterinarskega odseka, rojen dne 31. oktobra 1893. v Trnovčah, maturiral v Ljub- ] jani 1. 1912., diplomiral iz živinozdravni-štva v Brnu 1921. in doktoriral isto leto istotam. Je svetnik Kmetijske zbornice in je bil urednik »Jugosl. veter, glasnika* od 1927—31. Napisal je strokovne razprave in članke: Dijagnostika smrkavosti z lipoidno reakcijo (Meinicke), Brno 1921 (češko). Li-poidna reakcija kot serodijagnostično sredstvro pri malleusu («Jugoslovenski veterinarski glasnik« 1921). O dobivanju haemolitičnih amboceptorjev z visokim titrom (cit. v «Zverolekarski Obzor 1922). Igitol kot sredstvo proti metiljavosti («J. V. G.» 1929). Nosema apis Zander («J. V. G.* 1933). Triaenophorus nodulosus Pallas («J. V. G.» 1933). Acar apis Woodi («J. V. G.» 1934). O zaraznim bolestima pčela i pčel. legla s naročitim obzirom na Pravilnik o pčelinjim zarazama (»J. V. G.* 1935). Majska bolest kod pčela (»J. V. G.» 1936). O infekciji pri domačih živalih (»Kmetijski koledar* 1922). Metiljavost (»Srpsko Kolo* 1929). O delu drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani v preteklosti in bodočnosti (»J. V. G.» 1933). O postanku bakteriologije, o bakte-riologiji in bakterioloških zavodih (v brošuri »Pomen veterinarstva za živinorejo Jugoslavije* 1933). O zavodu za istraživa-nje pčelinjih zaraza u Liebefeldu (Švaj-carska) («J. V. G.» 1936). O vitaminih (»Rejec malih živali* 1936). O tuberkulozi in paratuberkulozi kuncev («Rej. m. ž.» 1936). O nalezljivem kihanju kuncev («Rej. m. ž.» 1936). Trihomijazija golobov («Rej. m. ž.» 1936). Bela griža piščancev («Rej. m. ž.» 1937). O metiljavosti (»Rej. m. ž.» 1937). O organskih boleznih kuncev (»Rej. m. ž.» 1937). Malo v razmišljanje (»Živalica* 1926). O specifičnih zdravilnih sredstvih pri perutnini («živalica» 1936). Nekaj o apnu (»Živalica* 1936). O zajedavcih pri perutnini v splošnem (»Živalica* 1935). O švicarskem čebelarstvu («Slovenski čebelar 1936). O užitnosti rib (»Ribiško-lovski vestnik* 1936). Metiljavost (»Slovenec* 1938). Svinjska rdečica (»Slovenec* 1938). Svinjska kuga («Slovenec* 1938). Slinavka in parkljevka (dva članka) («Slovenec* 1938). Odgovor na članek prof. dr. Babica o Triaenophorosu («J. V. G.* .1934). Odgovor na članek dr. Kerna: O radu drž. vet. bakteriološkog zavoda (»J. V. G.* 1934). O zaraznim bolestima pčela, njihovom raspo-znavanju i suzbijanju (»J. V. G.» 1934). O zaraznim bolestima pčela, njihovom raspo-znavanju i suzbijanju (»Srpski pčelar*, Jubilarni broj 1934). Imel je tale predavanja v radiu: Vloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih kug. Desinfekcija kot sredstvo za zatiranje živalskih kužnih bolezni. O kužnih boleznih prašičev. Kužne bolezni odraslih čebel. Objavil je referate: O slinavki in parkljevki (»J. V. G.» 1931). Okuženje pri slinavki in parkljevki z oslabelim virusom (»J. V. G.» 1931). Napisal je ocene: Kondič: Mala hipologija (»J. V. G.* 1931). Dr. P. Jordanoff: Einfiihrung der Aseptik in die Veterinarchirurgie («J.V. G.» 1931). L. Bajkov: Sprečavanje bolesti i le-čenje domače živine (»J.V.G.* 1931). Dr. Je-žič: Mleko kao izvor zdravija, snage i na-rodnog blagostanja («J.V. G.» 1931). Černe: Živinoreja («J.V. G.» 1929). Zavrnik: Veterinarstvo («J. V. G.* 1928). Dr. Kern: Prva pomoč ponesrečenim živalim (»J.V. G.» 1928). Hirtz: Novele iz životinjskog car-stva (»J. V. G.* 1928). Cvetkovič: Upute za potkivanje vojno-državne stoke (»J. V. G.» 1928). Dr. Kune: Veterinarska higijena za živinorejce («J. V. G.» 1935). Spisal scena-rio, filmal in izdelal slovenski film o če-belnih kužnih boleznih za Slov. Čebelarsko društvo. Film je odkupilo ministrstvo za kmetijstvo, in sicer štiri kopije. HRIBAR DR. MIROSLAV, zdravnik-psihiater, rojen dne 10. julija 1907. v Ljubljani, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, doktoriral na medicinski fakulteti v Zagrebu 1. 1932. V «Zdravniškem vestniku* je priobčil razpravo: Zdravljenje shicofrenije z insulinom. HROVAT ING. ALOJZIJ, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 21. junija 1885. v Vel. Podljubnem, maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1. 1906., diplomiral na Tehnični visoki šoli v Gradcu 1. 1912. Napisal je razpravo: Železnice, spodnji in zgornji ustroj, iz področja železnic in prometa pa mnogo člankov v «Jutru», »Slovencu«, «Slov. narodu«, »Tehniki in gospodarstvu* in v «Kroniki». Napravil je sledeče projekte: Projekt ceste žužem- berk—Hinje. Projekt postaje Žlebič. Gen. projekt preložitve gorskega dela sušaške proge (Ostarija—Drežnica—Ledenice—Su-šak — skupaj z gg. ing. Klodičem in Kavčičem). Gen. projekt žel. proge Slovenije z morjem, (skupaj z g. ing. Klodičem). Gen. žel. projekti železniških zvez Savinjske doline z gornjo Savsko dolino (skupaj z g. ing. Klodičem). Vodil je zgradbe otoviškega viadukta, zgradbe dela belokranjske proge: Dobravce—Kulpa. Zgradbo 23 kavern na goriški fronti. Korekcija in razširjenje ceste: Ajševica—Ravnica— Britof. Delov, vojaški kolodvor v Vila Vicentina. Regulacija Hinje. Nadzorstvo rekonstr. del. elektrarne v Žireh. Zgradba žel. podvozov. Sodeluje tudi v raznih javnih funkcijah. HUMEK MARTIN, višji sadjarski nadzornik v p., rojen dne 13. januarja 1870. v Raki pri Krškem, maturiral na učiteljišču in obiskoval razne strokovne tečaje v zamejstvu. Napisal je knjige: Breskev in marelica, Sadje v gospodinjstvu, Sadno vino ali sadjevec, Praktični sadjar, Boj sadnim škodljivcem, Sadni izbor. HUS ING. HERMAN, pooblaščeni inženjer za arhitekturo, rojen dne 23. julija 1896., maturiral na ljubljanski realki 1. 1915., diplomiral na Tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1927. Napisal je strokovne članke: Javna dela v Dravski banovini, »Slovenski narod« 10. februarja 1938. Zgodovina ljubljanskih cerkva, «Jugoslovanska revija« 1937, štev. 3—4. Vpliv konstrukcije na slog lesenih stavb, »Vodič vsedržavne lesne razstave«, jesenski velesejem 1936. Ceneno pohištvo, »Ženski svet« januar 1935, april 1935. Uršu-linska cerkve sv. Trojice v Ljubljani, »Kronika slov. mest« 1934, štev. 4. Park hotel na Bledu in rešitev hotelskega problema naših letovišč, »Arhitektura« 1933, št. 7—8. Ob dograditvi letnega gledališča, «Slov. narod« (7. junija 1933. Ureditev meščanskega stanovanja, »Ženski svet«, april 1931. Naša hišica, »Vodnikova pratika« 1928. Kritična presoja rešitev za ljubljansko železniško postajo, »Jugoslovanska revija« 1938, št. 1—2. Regulacija Ljubljane in rešitev železniškega vprašanja, «Slov. narod» 21. julija 1937. Ljubljanska bolnišnica, »Slov. narod« 30. maja 1936; «Slovenec» 15. maja 1936; »Slovenec« 24. marca 1936; »Slovenec« 15. marca 1936. Kino na Kode-ljevem (akustični problemi), »Savremcno gradjevinarstvo« sept. 1938. Ureditev Marijinega trga, «Umetnost« 1937, štev. 3—4. Samostojno je snoval tehnična dela: Hotel Jekler na Bledu, Poštni dom v Ljubljani, Regulacija Vižmarjev pri Ljubljani, Šola v Kranju, Cerkev in dom v Trbovljah, Cerkev in mladinski dom v Brnu, ČSR, Regulacija Rakovnika v Ljubljani, Prezidava gradu Rad na (Sevnica), Povečanje Šlajmerjevega doma v Ljubljani, Regulacija parka Tivoli v Ljubljani, Prezidava gradu Tivoli v Ljubljani, Kolonija oblastnega odbora v Ljubljani, Pomorski muzej Split, Kopališče na Felberjevem otoku v Mariboru, Povečanje cerkve v Radomljah, Železničarski paviljon na Golniku, Elektrotehnični institut v Ljubljani, Spomenik kralja Aleksandra v Ljubljani, Regulacija Marijenega trga v Ljubljani. Samostojno je izvršil tehnična dela: Park-hotel na Bledu, Kazina na Bledu, Sokolski dom na Bledu, Sokolski dom v Radomljah, Hotel Stara pošta v Kranju. Banovinska stanovanjska hiša v Ljubljani, Igriška ulica, Osnovna in meščanska šola v Škofji Loki, Atelje kiparja Dolinarja v Beogradu, Paviljon za otroke v Topolšici, Cerkev in mladinski dom v Bratislavi, ČSR, Cerkev na Kodeljevem v Ljubljani, Kino na Ko-deljevem v Ljubljani, Ureditev kapele na Knežiji v Zagrebu, Preureditev gradu Mala Loka na Dolenjskem, Dom Fock v Kranju, Tovarna Lajovic v Ljubljani, Kamniška ulica, Spomenik Ressel pred Tehniko v Ljubljani, Vila dr. Sabothv v Kranju, Advokatska in notarska komora v Ljubljani, Cigaletova ulica, Hotel Evropa v Kranju, Prezidava gradu Jurklošter, Poštno poslopje v Kranju. IGLIč FRANC, krojaški mojster, rojen dne 5. oktobra 1883. v Krašnji pri Kamniku, končal obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani. Napisal več strokovnih in gospodarskih člankov v «Obrtnem vestniku«. INKRET ALFONZ, šolski upravitelj, rojen dne 7. marca 1901. v Žužemberku, končal gimnazijo in maturiral na učiteljišču v Ljubljani I. 1922. Napisal knjigo: Umna reja kuncev, Ljubljana 1931. Ustanovil je list «Rejec malih živali« I. 1934., kjer priobčil je mnogotere strokovne članke. JAKŠA DR. JOŽE, zdravnik-specialist, rojen dne 30. oktobra 1895. v Žužemberku, maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1. 1914., doktoriral na medicinski fakulteti na Dunaju 1. 1924. Napisal je knjigo: Kako spoznamo spolne bolezni, Ljubljana 1937. in razpravo: Tuberkuloza kože, «Zdr. vestnik» 1936. JAMAR DR. TONE, zdravnik, rojen dne 31. decembra 1882., doktoriral na medicinski fakulteti na Dunaju 1. 1911. Napisal je razpravo: Diferencialna diagnoza tuberkuloze v «Ljeeničkom vijes-niku* in mnogotere članke protituber-kulozne vsebine v «Jutru» (Organizacija boja proti tuberkulozi). JELAČIN IVAN, trgovec in industrijalec, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, rojen dne 23. novembra 1886. v Ljubljani, maturiral na trgovski akademiji v Pragi leta 1905. Dal je inicijativo za ustanovitev delniške družbe «Merkurs> (1920) z moderno tiskarno, katere podpredsednik je, emanci-piral je trgovski list od političnih tiskarn, ustanovil je društvo Trgovska akademija, ki je omogočilo zgradbo palače trgovske akademije in trgovske šole v Ljubljani. Je od leta 1921. predsednik Zyeze trgovskih društev v Sloveniji, podpredsednik ljubljanskega velesejma, predsednik Ljubljanske kreditne banke, deluje pa tudi v mnogoterih upravah gospodarskih institucij in v mnogih gospodarskih podjetjih. Objavljenih je bilo več njegovih gospodarsko-političnih člankov oziroma govoro\r v raznih revijah in listih. JENČIČ DR. SALVISLAV, izredni profesor univerze v Ljubljani, rojen dne 10. decembra 1891. v Stični, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1910., diplomiral na filozofski fakulteti univerze na Dunaju, kjer je doktoriral 1. 1915. Napisal je znanstvene razprave: S. J. (Po poskusih E. Udovča): Ueber Kresol-Seifen-Systeme. I. Wasserloslichkeit der Kresolseifenlosungen. «KoIoidzeitschrift» XLTT. 168, 1927. S. J. (Po poskusih V. Ku-ljiša): Ueber Kresol-Seifen-Systeme. II. Gelatinierungvermogen von Kresol-Seifen-Systemen. «Koloidzeitsehrift» XLII. 168, 1927. S. J. (Po poskusih H. Buberla): Ueber Kresol-Seifen-Systeme. III. Gelatinieruugs-vermogen der isomeren Kresole mit Na-triumsalzen der Essigsaurereihe. «Kolloid-zeitschrifts LX. 59, 1932. S. J. (Po poskusih B. Bajeca): Ueber Emulsionen von Obst-baumkarbolineum. «Kolloidzeitschrift» LV. 212, 1931. S. J.: Kresolseifen des jugosla-visehen Handels. «Pharm. Monatshefte» 1927. S. J.: Kresolum saponatum. »Farma-ceutski Vjesnik» XVI. 1926. S. J.: Drevesni karbolinej kot insekticid s fizikokemij-skega vidika. «Arhiv za hemiju i farma-ciju» IV. br. 4. 1930. S. J.: Prispevki k raziskavam sapokresolov. «Arhiv za hemiju i farmaciju« V. br. 4. 1931. S. J. (Po poskusih V. Gregorčiča): Uticaj natrijevih soli masnih kiselina na topivost sistema fenolvoda. «Arhiv za hemiju i farmaciju» VIIT. br. 1—4, 1934. S. J. in Z. Turna: Šotni vosek Ljubljanskega barja. »Kronika slovenskih mest« IV. 237, 1937. S. J. (Po poskusih Fr. Mahorčiča): Prispevki h kemiji medmurske nafte. «Rudarski zbornik« 1938, št. 1. S. J. (Po poskusih A. Turnšeka): Emulsion of Water in Petroleum Jellv. «Soap, Perfumery & Cosmetics« 1938, pag. 619. Vsa dela so bila izvršena v laboratoriju za kemijsko tehnologijo na kemičnem institutu univerze Kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani. Napisal je tudi več poljudnih člankov. JENKO DR. IVAN, zdravnik-priinarij, rojen dne 22. decembra t867. v Ljubljani, maturiral v Ljubljani, doktoriral v Gradcu 1. 1894. Napisal je razpravi: O baccilu pvocia-neus, O pljučnici (v spomin dr. Šlajmerju). JERAS ERNEST, inšpektor državnih železnic, rojen dne 11. januarja 1881. v Ljubljani, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1901. Stalno sodeluje s strokovnimi članki v revijah in edicijah: «Zadrugar» Ljubljana, »Zadrugarstvo* Beograd, in v drugih zadružnih glasilih, v Koledarju nabav. zadr. v Ljubljani in Koledarju Saveza nabav, zadr. Beograd. JEŠE DR. LEOPOLD, zdravnik, šef očesnega oddelka Splošne bolnice v Ljubljani, rojen dne 9. novembra 1886. v Naklem, maturiral v Kranju 1. 1905., doktoriral na medicinski fakulteti na Dunaju 1. 1911. Napisal je razprave: Nekaj slovenske terminologije iz okulistike. «Liječ. Vjes-uik» 1920. Conjunctivitis catarrhalis acuta, njen epidemični nastop v Sloveniji leta 1921. in 1922. »Liječ. Vjesnik« 1922. Vra-nični prisad trepalnice (Anthrax palpe-brae). «Liječ. Vjesnik« 1922. Ueber die Augensvphilis in der zweiten Genera-tion. «Zeitschrift f. Augenheilk.* 1926. Ziklodialisis. «Liječ. Vjesnik* 1928. O operaciji karakte in še kaj. «Liječ. Vjes.* 1928. Beitrag zur Schadigung des Auges nach Blatternschutzimpfung. »Zeitschrift f. Augenheilk.* 1928. O očesnih boleznih pri novorojenčkih. «Babiški vestnik* 1950. Okulistika v splošni praksi. »Zdravniški vestnik* 1935. Ueber die Nachweisung von Simulation und Aggravation einseitiger Schwachsichtigkeit. «Klinische Monatsbl. f. Augenh. 1936. Ueber einige seltene Au-genverletzungen. «Klinische Monatsbl. f. Augenheilk.» 1936. Ueber Keratitis num-mularis. «Klin. Monatsbl. f. Augenheilk.* 1936. Weiteres iiber Keratitis nummularis. »Klin. Monatsbl. f. Augenheilk.* 1958. JUG DONAT, frančiškan-zakristan, rojen dne 3. maja 1879. v Rožinju ob Soči. Napisal je knjigo: Praktični čebelar 1. 1954., obenem pa mnogo strokovnih člankov in razprav v »Slovenskem čebelarju* od 1. 1922,—37. Bil je tudi načelnik vrtnarske in sadjarske podružnice na Brezjah, kjer je 10 let praktično deloval. JURKOVIč DR.JOSO, redni univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 7. marca 1888. v Čolnarjih, maturiral na gimnaziji v Novem mestu, diplomiral in doktoriral na juridični fakulteti v Ljubljani. Napisal je več razprav iz javnega, zlasti upravnega prava, ki so objavljene po večini v «Slovenskem pravniku« in »Zborniku znanstvenih razprav«. KAFOL FRANJO, banovinski sadjarski in vinarski nadzornik, rojen dne 29. decembra 1891. v Če-povanu pri Gorici. Končal višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu in v Lednici na Češkem. Napisal je knjigo: Sadjarstvo, Ljubljana 1927, 1928. Bil je tudi 6 let urednik »Kmetovalca«. KALLAY DR.JURAJ, zdravnik-specialist za ustne in zobne bolezni, rojen dne 6. marca 1901. v Sv. Ivan-Zelini, maturiral na gimnaziji 1. 1919., doktoriral na medicinski fakulteti univerze v Gradcu 1. 1925. Napisal je knjigo: Priručnik zubnog li-ječništva, Zagreb 1953. in te-le znanstvene in strokovne razprave: Granulomi i njihova kirurška terapija. «L. V.» 1931/6. Prognatija i kirurška terapija. »L. V.» 1932/1. Oralna sepsa. «L. V.» 1932/6. Pri-jelomi donje čeljusti. »L. V.» 1933/6. Bak-teriologija apeksa. «Glas. zublek. str.* 1932/9. Indikacija jodom. »Glas. zublek. str.* 1931/3. Lagan način teške ekstrak-cije. «Glasnik zublekarskih strokovnjaka* 1931/7. Neotropin in der Zahnheilkunde. u stomatologiji. «Glas. zublek. str.* 1932/1. 3. Da li je moguč sterilan rad u ustima i kako? »Glas. zublek. str.» 1932/4. Epulis gigantocellularis multinuclearis. «Z. stom.* 1933/3. Reparatur der Vitabriicken. «Z. stom.» 1933/10. Aseptik und Reinfektion wahrend der Wurzelbehandlung. »Z. stom.* 1933/18. Kilka mysli o konzerwacji zebow. «Polj. stomatologija* 1934/1. Radiografski prilog k patologiji donje čeljusti krapin-skog čovjeka. »Stom. glas.* 1934/7. Poprat-ni simptomi prve denticije. «Z. R.» 1935/16. Omama dušikovim dvokisom. »Stom. glas.* 1934/10. Neuralgni bolovi i zubi. »Stom. glas.* 1934/11. Značenje mlečnih zubi u medicini. »Zdravn. vestnik* 1934/1. Bohrer oder Meisel bei der Wurzelspitzenresek-tion. «Z. R.* 1933/19. Evipan-Na narkoza. «Zdravn. vestnik* 1933/8-9. Ekzema rhaga-diforme der Mundwinkel. »Z. stom.* 1933/6. Erfahrungen mit Anteossilberspit-zen bei Wurzelfullungen. »Z. stom.* 1934/9. Biologie der Pulpa bei exogenen Stohrungen. «Z. R.» 1934/14. Stoma kao desinficiens ustiju. «Zdrav. vestniks 1933. Ueber die Reduktion der Schneidezahne. Paradentium 1935/6. Die weiteren Erfah-rungen mit Silberspizen. «Z. R.» 1935/30. Ueber die Molarisation der Praemolaren. »Z. R.» 1936/46. Veruccae vulgares im Mun-de. »Z. stom.« 1935/9. Cistične promjene čeljusti. «Stom. glas.» 1935/1-4. Paraden-toza. »Českoslov. stom.« 1936/10. Granulomi živih zubi. »Stom. glas.» 1936/9. Mund-flora der Neugeborenen. »Z. stom.« 1937/13. Dentogena infekcija. «Zdrav. vestnik» 1937/1. Folgen nicht rechtzeitigen Ausfal-lens von Milchzahnen. «D. Z. W.» 1937/41. O uzrocima paradentoze. »Fol. stom.« 1938/2. Ekstraosealne čiste čeljusti. »Fol. stom.« 1938/1. Paradentose der ttiglichen Praxis. «Z. stom.« 1938/18. Preoblikovanje zubnih kruna. »Fol. slom.» 1939/1. Etvvas Statistik iiber Paradentopathien. »Z. R.« v tisku. Vadjenje umnjaka. «Fol. stom.« v tisku. Poljudni članki o zobozdravilstvu v časopisu «Žena in dom« v 1. 1933., Ljubljana, in v časopisu «Praktična gospodinja« v 1. 1937., Ljubljana. Recenzije znanstvenih knjig. — Legenda: I.. V. = Liječnički vjesnik. Zagreb. Zdravn. vest. = Zdravniški vestnik, Golnik. Glas. zublek. str. = Glasnik zubno-lekarske struke, Beograd. Polj. stom. = Poljska stomatologija, Lwow. Stom. glas. =: Stomatološki glasnik, Ljubljana. Fol. stom. = Folia stomatologica, Zagreb. Če-skosl. stom. = Československa stomatologija, Prag. Z. stom. = Zeitschrift fiir Sto-inatologie, Wien. Z. R. = Zahnarztliche Rundschau, Berlin. D. Z. W. = Deutsche zahnarztliche Woclienschrift, Miinchen. Paradentium = Paradentium, Berlin. KAMIN DR. MIHAEL, zdravnik, šef oddelka državne bolnice za duševne bolezni, rojen dne 20. novembra 1898. v Dolenji vasi pri Novem mestu, maturiral na gimnaziji, doktoriral na medicinski fakulteti univerze v Gradcu 1. 1924. Sodeluje z znanstvenimi in strokovnimi razpravami v revijah: «Zdravniški vestnik«, Liječnički vijesnik«, »Čas«, »Medicinski pregled«, «Zeitschrift fiir die ge-sammte Neurologie und Psyhiatrie«, »Psy-hiatrisch-Neurologische Wochenschrift», «Nervenarzt». KANC ING. MARJANCA-ČUČKOVA, inženjer-arhitekt, rojena 22. febr. 1909. v Vipavi, maturirala na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, diplomirala na tehnični fakulteti ljubljanske univerze 1. 1933. Napisala je strokovne članke v »Ženskem svetu« (Stanujmo v stanovanjih), kjer sodeluje tudi s kritikami (Karlovšek: Umetna obrt itd.) in v «Gospodinji»: Malo stanovanje, Spalnica, Garsonjera. Samostojno je projektirala stanovanjske hiše, vile in trgovske hiše. KAVČIČ ING. RUDOLF, direktor direkcije državnih železnic v Ljubljani, rojen dne 15. aprila 1885. v Ljubljani, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1902., diplomiral na Tehnični fakulteti univerze v Gradcu 1. 1907. Napisal je razpravo: Slovenija in nje najkrajša zveza z Dalmacijo (1919) in razne članke o nekaterih železniških progah v Sloveniji — od prevrata dalje. Izvršil je: trasiranje, projekt in gradnja belokranjske železnice Novo mesto—Bubnjaci (1908—1914), projekt in gradnja železnice Knin—Pribudič (1914—1917), projekt za tretji in četrti tir Severne železnice Dunaj—Oderberg (1917—1918), projekt in gradnja železnice Logatec—Ajdovščina (1918., delo prekinjeno ob prevratu), trasiranje in projekt za drugo jadransko železnico Ogulin—Vinodol—Crikvenica—Ma-linska: izdelal skupno z gg. ing. Klodič in ing. Horvatom (1919—1920), trasiranje železnice Sevnica—Tržišče (1919), trasiranje in projekt železnice Ormož—Murska Sobota (1921—1922), trasiranje proge Kočevje—Vrbovsko in Črnomelj—Vrbovsko (1923). Od leta 1924. po podržavljenju južne železnice, je šef konstruktivnega odseka za nove gradnje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. V to dobo spadajo razni projekti: kakor drugi tir Zidani most—Zaprešič, projekti za železniške desinfekcije, ranžirne postaje in dela, zlasti novi železniški most na postaji Zidani most. Pri vseh projektih, trasira-njih in gradbah novih prog — izvzemši belokranjske železnice — je bil samostojen šef gradbenih sekcij. Od leta 1925. dalje je tudi honorarni predavatelj na gradbenem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani. KANDARE DR. ALBIN, odvetnik in bivši honorarni profesor univerze v Ljubljani, rojen dne 25. februarja 1886. v Ljubljani, doktoriral na pravni fakulteti univerze na Dunaju 1.1911. (poleg tega dovršil Trgovsko akademijo v Gradcu 1912). Napisal je knjigo: Knjigovodstvo pridobitnih podjetij s posebnim ozirom na pravil o uredbo v kraljevini S. II. S., Ljubljana 1927. KAPUS PROF. FRANC, gimnazijski profesor, rojen dne 17. oktobra 1890., maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, profesorski izpit 1. 1919. Napisal Prirodopis rastlinstva za višje razr. srednjih šol, Ljubljana 1925. 4 izd.) KARLOVŠEK JOŽE, stavbenik, rojen dne 12. februarja 1900. v Šniarjeti pri Novem mestu, maturiral na Tehnični srednji šoli v Ljubljani leta 1923., študiral pa tudi narodno ornamen-tiko pri akademskem slikarju M. Gaspariju v umetniški šoli «Probudi». Napisal je knjige: »Slovenska hiša» I. del, izdal 1927. »Slovenska hiša» II. del, izclal 1928. «Umetnostua obrt«, izdal leta 1938. «Slovenski domovi« 1939. «Slovenski ornament» I. del, 1935. «SIovenski orna-inent« II. del, 1937. Izdal serijo večbarvnih razglednic: Dekorativna umetnost leta 1927. Napisal razpravi: Estetika slovenske arhitekture, priobčena v znanstveni reviji «Etnologu» leta 1937., in Arhitektura, priobčena v «Glasilu udruže-nja diplom, tehnikov« leta 1937., članek v «Slovenskem obrtniku«: Razvoj tuje in slovenske hiše leta 1937. od štev. 5 dalje. Nadalje je napravil perspektive za razne tovarne: papirnica Vevče-Goričane-Medvode-Fužine, tovarna Kocjančič na Viru pri Domžalah, papirnica J. Bonač sin na Količevem pri Domžalah, tovarna J. Lavrič v Št. Vidu pri Stični. Kot stavbeni vodja iu projektant je deloval in se uveljavljal predvsem, ko so se gradile Bona-čeve tvornice, in sicer: papirnica na Količevem pri Domžalah, hidroelektrična centrala na Duplici pri Kamniku, kartonažna tovarna v Ljubljani, celulozna tvornica v Vidmu ob Savi. Leta 1931. je ustanovil keramično tvrdko «Dekor» v Zg. Šiški. KASAL DR. MIROSLAV, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 15. marca 1884. v Krucemburku, maturiral na realki v Pardubicah, doktoriral na Visoki tehnični šoli v Pragi 1. 1914. Napisal je knjige: Železobeton v teoriji in praksi, Ljubljana 1929., Gradbena mehanika I. in II., Ljubljana 1935. in 1937., Praktična statika za kontinuirne, okvirne in skeletne sisteme. Lj. 1939. Samostojno projektiral veliko število mostov, med njimi: most čez Savo v Mojstrani, most čez Bistrico v Stranjah, viadukt v Škofji Loki, most čez Medijo v Zagorju, most čez Savo na Jesenicah, most čez Savo na cesti Lesce—Bled itd. Iz velikih visokih zgradb navajamo zlasti: cerkev sv. Marka v Beogradu, Fundacija Pa-trijaršije v Beogradu, Agrarna banka v Beogradu, palača Državne tiskarne v Beogradu, palača banovine v Novem Sadu itd. KAVKA KAREL, stavbenik in tes. mojster, rojen dne 22. oktobra 1897. v Sv. Pavlu pri Domžalah, končal obrtno šolo v Ljubljani. Napisal je članke v «SIovenskem obrtniku« o uporabi lesa v stavbarstvu, o obrtniških organizacijah, o obrtniku-de-lavcu, o vajeniškem naraščaju itd., sodeloval je tudi pri sestavi vodiča: «Za naš les«. Zgradil je med ostalimi tudi: leseno brv čez Savo v Medvodah s prosto razpe-tino 80 m, lesen most čez Kokro v Kranju s prosto razpetino 85 m in višino nad vodno gladino 32 m (ta most je vzbudil pozornost ne samo med domačini, temveč tudi med priznanimi zamejskimi strokovnjaki. Lepo priznanje tej zgradbi daje tudi «Reutsche Bauzeitunds od 10. V. 1939. in nemška revija «Der Bauingeniur* zvezek 25/26 iz 1. 1939.), novo pokopališče in novo športno kopališče v Kranju, vse lesene konstrukcije, vpoštevši 45 m visok lužni stolp, železobetonske holandce z vsebino po 100 tisoč litrov in lesene silose z vsebino po 220 m1 v celulozni tovarni Fran Bonač v Vidmu pri Krškem itd. KERSNIč DR. VIKTOR, inženjer montan., univerzitetni docent v Ljubljani, rojen dne 26. decembra 1904. v Ljubljani, maturiral na drž. realki v Ljubljani 1. 1922., diplomiral na rudarskem oddelku tehnične fakultete univerze v Ljubljani 1. 1927., doktoriral iz montani-stičnih ved v Ljubljani 1955. Napisal je strokovne članke in razprave v «Rudarskeui in topil, vestniku«, Beograd, in »Rudarskem zborniku*, Ljubljana. KHAM ING. LADO, pooblaščeni inženjer za arhitekturo, rojen dne 26. maja 1901. v Ljubljani, maturiral na realki 1. 1921. v Ljubljani, diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju. Po dovršeni dunajski tehniki praktici-ral v Avstriji pri svojem bivšem profesorju dvornemu svetniku dr. ing. Karlu Holey-u, sodeloval pri gradnji občinskih stanovanjskih blokov na Dunaju, tako 420 stanovanjski blok «Siinineringerhof». Gradbeno vodstvo katoliške cerkve v gradiščan-sko-hrvaški občini Pinkovac (Giittebach) v Nemčiji. Projektiral prezidavo in obnovitev samostanske cerkve in projekt nove cerkve v Deutseh-Schiitzenu ter dve stanovanjski zgradbi v XX. dunajskem okraju. Z uspehom se udeležil raznih avstrijskih konkurenc. Strokovno prepotoval večino evropskih držav. Kot tehnični uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani sodeloval pri gradnji stanovanjskih blokov v Ljubljani in Celju. Leta 1935. začel izvajati civilno prakso ter izvršil po tem času poleg obilo manjših privatnih v Ljubljani, Celju, Kranju, Kamniku, Bohinju in v nekaterih drugih banovinah, v Nemčiji (Koroška) raznih počitniških in kulturnih domov, kapelic, nagrobnikov in oprem, katoliško cerkev v Hrastniku, prezidavo molilnice evangeljske cerkvene občine v Ptuju, dalje razne manjše cerkvene prezidave, obnovitev in prezidavo kamniškega kopališča, 3 trinadstropne hiše v Ljubljani, hotel «Bellevue» v Bohinju, hotel «Sestre Logar« v Logarjevi dolini, prezidavo gostilno Figovec v Ljubljani, prezidavo in opremo kina «Union» v Ljubljani, tovarno za predelavo živalske dlake v Stražišču, Serafinski kolegij v Ljubljani, zgradbo s trgovskimi lokali, konviktom, celicami, kapelico, prireditveno dvorano, dalje trgovinski trakt v Frančiškanski ulici. Med še neizvršenimi projekti je omeniti poleg mnogoštevilnih manjših in srednjih zgradb nekatere več-nasttopne hiše za Ljubljano in drugje, 4 nadstropno stanovanjsko hišo v Beogradu, občinski dom v Mengšu, Učiteljski počitniški dom v Omišlju in projekte za razne bioskope. Sedaj izvršuje za železniški bolniški fond zgradbo sanatorija za pljučno bolne na Golniku. KLINAR ING. ANTON, prvi gradbeni direktor dravske banovine v p., rojen dne 15. oktobra 1862. na Savi pri Jesenicah, maturiral na realki v Ljubljani, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Gradcu 1.1886. Po končanih študijah je ing. Klinar vstopil dne 1. 8. 1896. kot stavbni prak-tikant v službo pri mestnem stavbnem uradu v Ljubljani ter je bil dodeljen stavbnemu vodstvu mestne infanterijske vojašnice. Zanimivo je, da je bilo 1. 1886. zaposlenih le 5 inženjerjev-Slovencev v javnih službah na Kranjskem. Dne 1. 5. 1887. je prestopil v službo deželnega odbora kranjskega kot inženjerski adjunkt deželnega stavbnega urada. Po napredovanju v službi deželnega odbora od stopnje do stopnje, ga je deželni zbor imenoval 1. 1902. deželnim stavbnim svetnikom ter mu izročil vodstvo deželnega stavbnega urada. Vpeljal je slovensko uradovanje pri deželnem stavbnem uradu, ki je bilo do tedaj nemško. Dne 1. 3. 1918. mu je bil podeljen naslov in značaj stavbnega ravnatelja. Po preobratu in ustanovitvi jugoslovanske države je bil imenovan šefom in je prevzel vodstvo skupnega tehniškega oddelka, sestavljenega iz dotedanjega avstr. državnega in deželnega stavbnega urada. Imenovan je bil gradbenim direktorjem in je poleg vodstva združenih stavbnih oddelkov pri poverjeništvu za javna dela ponovno s kratkimi presledki nadomesto-val tudi menjajoče se poverjenike v vodstvu poverjeništva za javna dela. L. 1922. je bil po 37 letnem neprekinjenem službovanju 3 krat odlikovan ni ponovno deležen pohvalnih priznanj, na lastno prošnjo upokojen. V prvi dobi njegovega službovanja do izročenega mu vodstva deželnega stavbnega urada, je večinoma samostojno projektiral in kot stavbni vodja tudi izvršil sledeča dela: Povečanje prisilne delavnice (delavniško poslopje, pralnica, dve hi- ši za paznike i. dr.), dvakratno razširjenje zavoda za umobolne na Studencu, prvo iu drugo gradnjo domobranske vojašnice, gradnjo nove deželne bolnice s centralno parno kurjavo s skupno kotlarno za vse paviljone in z lastno električno centralo, vodil je tudi gradnjo »Deželnega dvorca*. Sodeloval je pri študijah in poskušnjah za osuševanje kraških dolin na Kranjskem ter spisal uradno razpravo o neuspešnosti dotedanjih in bodočih osuševalnih del zgolj z iskanjem pretežno neznanih podzemeljskih odtokov kraških voda ter z razširjenjem požiralnikov i. dr. Trasiral, projektiral in končno tudi izvršil je nekaj cestnih zgradb, obrambnih zidov, mostov in dr. V drugi dobi njegovega službovanja, pod njegovim nadzorstvom in vrhovnim vodstvom, kot odgovornemu šefu gradbenega urada, so se projektirali in izvršili številni večji vodovodi (Bled, Radovljica z okolico, Kranj z okolico i. dr. in drugi manjši vodovodi in vodnjaki in kapnice, ki so sestavljene v tozadevnem uradnem izkazu deželnega odbora). Zgradila se je deželna električna centrala ob Završnici. sodeloval je pri izčrpni razdelitvi vodnih sil Save na Kranjskem na posamezne stopnje in pri izdelavi tozadevnih generalnih načrtov. O tem je napisal 1.1913/14. več člankov v »Tehniškem listu društva inž. in arh.s pod naslovom «Deželne elektrarne na Kranjskem®. Razprave pa radi zaprek, ki so nastale po izbruhu svetovne vojne, ni zaključil. Z električno centralo ob Završnici in s tehniškimi deli, ki so bila ž njo v zvezi, je bil položen temelj poznejšega razvoja elektrifikacije Drav„ ske banovine. V tej dobi so se pred vojno gradili po načrtih deželnega stavbnega urada mnogi, zlasti železobetonski mostovi, ki so našli polno priznanje merodaj-nih činiteljev. Izvrševale so se pod vodstvom in nadzorstvom uradnega predstojnika tudi razne cestne gradnje, cestne korekure ter razna druga tehnična dela, ki so spadala v področje deželnega stavbnega urada. Po naročilu deželnega odbora je šef urada vodil končno tudi administrativno, računsko in tehnično kontrolo o poslovanju in gospodarstvu vseh cestnih odborov. Poleg intenzivnega poslovanja v stavbnem oddelku samem, je bil ing. Klinar poklican k sodelovanju v razne komisije tehniškega značaja. Bil je pogostoma član razsodišč o konkurenčnih načrtih za razna javna in društvena poslopja. Več nego 25 let je bil član komisije za izpite stavbnih, zidarskih in tesarskih mojstrov. Bil je v komisiji za osuševanje barja z regulacijo Gruberjevega kanala in Ljubljanice, in po upokojitvi predsednik delegacije za sistemizacijo imovinskih interesov Goriške in Kranjske, predsednik društva za zgradbo tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra služečih poslopij in komisije za upravo tehničnih fondov. Bil je tudi soustanovitelj in I. predsednik društva inženjer-jev in arhitektov v Ljubljani, ki se je pod njegovim načelovanjem združilo z društvom inženjerjev in arhitektov v Zagrebu in Beogradu v «Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov«, s sekcijami v vseh glavnih mestih Jugoslavije. Privatno je projektiral in vodil gradnjo dr. šlajmerjeve in Velkavrhove vile, vodil je gradnjo Filipovega dvorca, Mestne hranilnice in Prve hrvatske šte-dionice, sodeloval je pri gradnji Mestne obrtne šole v Ljubljani in bolnice braiov-ske skladnice v Trbovljah. Po preobratu je bil ing. Klinar poslan od dež. vlade v upravne svete dolenjskih železnic ter vrhniške in tržiške železnice. Po upokojitvi je bil imenovan članom upravnega sveta »Trboveljske premogokopne družbe*. Bil je tudi dalje časa upravni svetnik «Združenih opekarn* in stavbnega podjetja «Slograd* v Ljubljani. KLINC DR. LADISLAV, izredni univerzitetni profesor, rojen dne 13. aprila 1902. v Ljubljani, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1920., diplomiral za inženjerja kemije na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1924., doktoriral iz tehnike, filozofije in medicine I. 1927., 1930., 1933. v Ljubljani in Gradcu. Napisal je knjigo: Praktikum anorganske, organske in medicinske kemije ter strokovne članke v »Bulletin de la So-ciete de chimie biologique», «Annales de chimie analytique», «Biochemische Zeit-schrift«, «Tierernahrung», «Zeitschrift fiir Lebens- und Genussmittel*, «Arhiv za hc- miju i farmacija«, »Zdravniški vestnik«. Pisal je tudi popularne članke v «Pro-teus-u». KLINC PROF. STANISLAV, profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani, rojen dne 10. maja 1901. v Ljubljani, maturiral je na trgovski akademiji v Zagrebu, diplomiral na Hochschule fiir Welt-handel na Dunaju 1. 1923. Napisal je knjigo: Priročnik trgovin-stva, 1939. ter članke narodno-gospodarske vsebine: Gospodarska izobrazba in njen pomen, Popis imovine ali inventura (»Trgovski tovariš«, 1924), Znanstveno obra-tovalstvo in industrijska psihologija (»Trgovski tovariš«, 1925/26), Genovska mednarodna gospodarska konferenca (»Trgovski tovariš«, 1927), Koncentracijska stremljenja v industriji («Trgovina», 1926). KLODIč ING. MAKSO, direktor drž. železnic v p., rojen dne 13. avgusta 1875. v Trstu, maturiral na realki v Gorici 1. 1894. in diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1.1901. Napisal je knjige: Nova železnica s Koroškega, skozi Bohinj in čez Kras v Trst, 1906., Geologisches Detaillangenprofil des WocheinertunneIs mit einem Beitrag iiber die Wasserverhiiltnisse im Tunnel, in: Dr. Franz Kossmat, die Geologie des Wochei-nertunnels und seiner Umgebung, Wien, Akademie der Wissenschaften, 1906., Der Bau des Wocheiner-, Karawanken- und Tauerntunnels, Wien, 1911., Železniška zveza Slovenije s Kvarnerom, 1921., Izlaz Slovenije na more i pitanje luke na Kvarnem, 1924., Železniška zveza Slovenije s Sušakom, 1926. in članke: O železniški zvezi Slovenije z morjem in drugih želez-niško-prometnih vprašanjih v »Jutru«, »Slovencu«, »Slovenskem narodu«, »Tehniškem listu*, »Primorskem listu«, «Obzo-ru> itd. Samostojno je projektiral: Klodič-Hrovat: Projekt za žel. zvezo Kočevja preko Starega trga z reško progo, Klodič-Hrovat-Kavčič: Projekt dvotirne železnice Ogulin—Kapela—Vinodol—Sušak, projekt železnice Št. Peter v Savinjski dolini— Motnik—Domžale, projekt železnice Dubi-ca—Vrnograč—Ogulin, Klodič-Hrovat: projekt železnice Domžale—Škofja Loka—Žiri, Klodič-Hrovat-Kavčič: projekt železnice Šmartno ob Paki—Gornji grad—Kamnik, projekti za številne mostove in druge naprave na turški, bohinjski in belokranjski železnici. Samostojno je projektiral in izvršil: Klodič-Stibil-Poljanšek: gradba železnice Črnomelj—Vinica—Vrbovsko. KNAFLIč DR. VLADIMIR, odvetnik, rojen dne 13. januarja 1888. v Šmarjah pri Jelšah, maturiral v Celju leta 1906., diplomiral na Karlovi univerzi leta 1912., doktoriral istotam 1. 1915. Napisal je knjige: Socializem 1. 1918., Vseučilišče v Trst 1. 1909., Jugoslovansko vprašanje 1. 1912., Traktat o tisku 1. 1930. Bil je urednik «Vede» od 1909. do 1914. in «Njive» 1.1926 Napisal je tudi nešteto člankov v listih, revijah in zbornikih. KNEZ ING. LEO, rojen 27. okt. 1902. v Mokronogu, maturiral na klas. gimn. v Ljubljani, diplomiral na tehn. fak. univerze v Ljubljani 1.1925. Napisal je knjigi: Avtogeno zavarivanje i sečenje, Beograd 1931., Aeetilen in kisik v kovinarstvu, Maribor 1938. Sodeluje v «Saobračajnoin pregledu« in v reviji «Der Autogenschweisser«. KOBLAR PROF. FRANC, gimnazijski profesor, rojen dne 29. novembra 1889. v Železnikih, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1.1911., študiral na fil. fakult. univerze na Dunaju, diplomiral na fil. fakult. univerze v Ljubljani 1. 1923. Pisal je kritične literarno-zgodovinske in gledališke razprave v «Slov. biografskem leksikonu«, »Slovencu® in »Dom in svetu«, katerega urednik je bil od 1923.—1930. in 1933.—1937. Je vodja uprave in programa ljublj. radijske postaje od 1.1935., poučuje tudi na Zadružni šoli v Ljubljani. KOČE DR. JURE, pomožni tajnik zbornice TOI in narodni poslanec, rojen dne 15. junija 1902. v Starem trgu ob Kolpi, končal konzularno akademijo na Dunaju, doktoriral na pravni fakulteti univerze v Zagrebu 1.1931. Napisal je brošuro »Naše gospodarsko stanje« (govor v Narodni skupščini na proračunski razpravi dne 21. julija 1935.), Ljubljana 1935. Sodeluje s članki v »Slovencu*, v »Trgovskem listu« in v «Tehniki in gospodarstvu«. KOCIJANČIČ DR. VIKTOR, zdravnik, rojen dne 1. novembra 1901. na Studencu pri Ljubljani, maturiral v Ljubljani L 1921., promoviral v Zagrebu 1937. Sodeluje s strokovnimi razpravami v •Zdravniškem vestniku*. KOCJAN ARH. DANILO, arhitekt, rojen dne 10. julija 1907. v Ljubljani, maturiral je na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, diplomiral na umetnostni akademiji na Dunaju 1. 1933. Samostojno je projektiral tovarno D. Hribar v Ljubljani, želez,ničarske kolonije v Sarajevu (skupno z arh. Novakom), kino Adrijan v Št. Vidu ter med drugimi vile Tihaček v Bohinju z vso notranjo opremo in ureditvijo vrtu, vile na Ilvaru, vrtove v Ljubljani, opreme celotnih vil, stanovanj in trgovskih lokalov v Beogradu, Splitu in Ljubljani. KOPRIVNIK ING. VOJKO, generalni direktor ministrstva šum in rud v p. in b. h. profesor šumarske fakultete vseučilišča v Beogradu, rojen dne II. julija 1887. v Mariboru, maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru 1.1906., diplomiral na Hochscliule fiir Bodenkultur, Dunaj 1.1911., absolviral pravno fakulteto univerze isto-tam 1.1917. Napisal je knjigi: Tri razprave k zakonu o šumama, Beograd 1937. in Jugoslovanski lovčevi zapiski, Maribor 1936., poleg tega pa številne aktualne članke šumarske, pravno-šumarske in nacionalne politike in o splošno gospodarskih lovsko-ribarskih in socialnih vprašanjih v «PoIitiki*, v »Šu-marskem listu*, v «Jugoslovanskem Lloy-du», v »Jugosl. šumi», v »Lovcu« in drugih domačih in zamejskih listih. Je od ze-dinjenja podpredsednik Glavne uprave udruženja jugosl. inž. in arhitektov v Beogradu, generalni tajnik »Matice Rada* itd. KOPYLOV ING. ALEKSEJ, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen 1. 1877. v Kijevu (S. S. S. R.), diplomiral na leningradskem tehnološkem institutu leta 1905. Napisal je razpravi: Ciklična in mono-termična teorija strojev, «Rudarski zbornik* 1937. in Uporaba monotermične teorije za pogonske stroje z notranjim zgorevanjem, «Rudarski zbornik* 1938. KOS ING. MIRO, pooblaščeni civilni inženjer za arhitekturo in profesor Tehnične srednje šole v Ljubljani, rojen dne 3. marca 1903. v Mengšu, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1921., napravil prvi državni izpit na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1. 1924. in diplomiral na tehnični fakulteti ljubljanske univerze 1. 1926. Bavi se s projektiranjem in izvajanjem vseh arhitektonskih del in je izvršil več stanovanjskih hiš in vil. Opremil je več trgovskih lokalov, restavracij (od teh je najznanejša «Zvezda» in «Daj-dam»), privatnih stanovanj, razstav, knjig itd. Poleg domače se je s svojimi deli (v družbi z arh. D. Faturjem in arh. Platnerjem) udeležil tudi internacijonalne razstave v Budimpešti in jugoslovanske v Beogradu. V preje navedeni družbi je sodeloval tudi pri reviji »Arhitektura*. Udeležuje se tudi javnih natečajev, od katerih je v zadnjem času najznanejši prvoocenjeni osnutek za spomenik kralju Aleksandru v Ljubljani in drugoocenjeni v Mariboru, ki jih je izvršil v družbi s kiparjem T. Kosom. Sedaj izvršuje bolnico kraj. bratovske skladnice na Jesenicah. Delo mu je bilo poverjeno na podlagi prvonagrajenega osnutka. Kot profesor tehn. srednje šole v Ljubljani predava predmete iz arhitektonsko-giadbe-ne stroke. KOŠAR ROBERT, vinogradnik, rojen dne 19. januarja 1881. v Veliki Nedelji, končal mešč. šolo 1. 1897. in učiteljišče v Mariboru z maturo 1. 1901. Obiskoval je tudi razne strokovne gospodarske tečaje. Napisal je mnogo aktualnih splošno-go-spodarskih člankov, predvsem iz vinarske stroke in iz zadružništva v raznih listih, posebno v »Slov. gospodarju*. KOŠIR DR.ALIJA, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen dne 6. marca 1891. v Monfalcone (Italija), diplomiral na univerzi na Dunaju 1. 1915. Napisal je razne strokovne članke v strokovnih časopisih. KOŠIR ING. VINKO, uradnik Gospodarske zveze v Ljubljani, rojen dne 11. julija 1904., končal srednjo in visoko šolo v Pragi I. 1930. Sodeluje s članki v »Koledarju kmetske zveze«, v reviji «Orač», v »Novinah Lydo-vy hospodars, Praga, v «Narodnem gospodarju« in v «Zadrugarstvu«. KOTLUšEK ING. IVAN, inženjer banske uprave, rojen 1. februarja 1896. v Ljubljani, maturiral na realki leta 1914, diplomiral na tehnični fakulteti ljubljanske univerze L 1926. Projektiral je vodovod za Belo Krajino, obnovo vodovoda v Kranju in okolici, vodovod v Starem trgu ob Kolpi, vodovod za Ribnico in okolico, vodovod v Cerkljah in Podbrezjah, samostojno izvršil vodovod v Koroški Beli, Ribnici, Kovoru-Podbrezjah, v Cerkljah in večje število manjših vodovodov. KOŽELJ DR. VENCE, inženjer, izredni univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen 17. septembra 1901. v Domžalah, maturiral na realki v Lj., 1. 1919., študiral na Tehnični visoki šoli v Stutt-gartu, diplomiral na tehnični fakulteti ljubljanske univerze I. 1925., in tu doktoriral iz tehničnih znanosti 1. 1955. Pisal je razprave iz teor. in praktične elektrotehnike v «Tehničnem listu«, v «Elektro-teh ničnem vestniku«, v »Elektro-technik und Maschinenbau«, Wien, v »Elek-trotechnicky Obzor«, Praga, in v »Tehniki in gospodarstvu«. KOSTL DR. JANKO, pomočnik direktorja Pokojninskega zavoda, rojen dne 22. marca 1906. v Gorici, maturiral na gimnaziji v Ljubljani, diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, istotam doktoriral I. 1930. Je urednik nameščenske revjie »Organizator« ter tajnik Zveze društev priv. nameščencev, objavlja razprave o problemih socialnega zavarovanja v »Organizatorju«, «Slovenskem pravniku« in v čeških revijah, poleg tega je napisal več malih brošur. KRAIGHER DR. LOJZE, zdravnik, rojen 22. aprila 1877. v Postojni, maturiral na gimnaziji v Ljubljani, pro-moviral na medicinski fakulteti univerze na Dunaju. Napisal je razpravo: Medicinska fakulteta zagrebške univerze in Slovenci, »Liječ-nički vijesnik« 1917. Poznan je v naši literaturi kot pisatelj in dramatik. KRAJNIK ING. JOSIP, inženjer-arhitekt, rojen 12. marca 1902. v Žalcu pri Celju, maturiral na gimnaziji v Celju, študiral in dokončal tehnično visoko šolo v Gradcu, autor. izpiti v Beogradu. Sodeloval je pri natečaju: Za vzorne podeželne gostilne (nagrajeno). Samostojno je izvršil projekte in adaptacije: preureditev operacijskih dvoran v splošni bolnici, preureditev blagajniških prostorov na poštah Ljubljana 1 in 2, notranja oprema za gospodinjsko šolo v Svečini, kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, garaža na Golniku, razni carinski oddelki, samostojno projektiral tehnična dela: uradno poslopje v Kamniku, nadzidava pošte Ljubljana 1, dom za slepo deco v Mengšu. KRAL DR. ALOJZIJ, inženjer, univerzitetni profesor v Ljubljani, rojen 1. decembra 1884. v Dol. Studenky (Sev. Moravska), maturiral v Mor. Šum-perku I. 1905., diplomiral v Brnu 1. 1910., tam tudi doktoriral 1.1916. Je avtorižiran civilni inženjer in član upravnega odbora socialno-ekonomskega instituta v Ljubljani. Napisal je publikacijo: Die St. Jakobs-briicke in Laibach. Referati, objavljeni v časopisih: Osterreichische Wochenschrift fiir den offentlichen Baudienst, Wien 1916. Beton und Eisen — Berlin 1917. Beton — 's Gravenhage-Holandska — 1936, Možnost nadaljnjega razvoja gozdarstva z ozirom na elektrifikacijo dežele — zbornik: Gozdarstvo v Sloveniji — Ljubljana 1923. — Elektrisačni a prumyslove pomery v Jugo-slavii, «Strojnicky Obzor» — Praha 1924. Izdelki slovenskih opekarn, «Trgovski list« — Ljubljana 1926. Eisenbetonkonstruktio-nen bei neueren Industriebauten in Slove-nien — «Beton und Eisen» — Berlin 1927. Využiti vodnich sil na Drave a Save, Zbornik «Triumf tcchniky» — Praha 1928. Betonski material v Ljubljani, «Tehnički list« — Zagreb 1933, »Tehnološki Pregled« — Novi Sad 1933. Kvalitetni material za betonske ceste, «TehnoIoški Pregled« — Novi Sad 1934. Moderna cestišča, »Tehnika in gospodarstvo* — Ljubljana 1954. Gospodarstvo s pogonsko energijo v severoza-padnem delu Jugoslavije, «Tehnika in gospodarstvo* — Ljubljana 1934. Visoko-vrijedno željezo, «Gradjevinski Vjesnik* — Zagreb 1934. Trdnosti naših visokovrednih cementov, «Tehnika in gospodarstvo* — Ljubljana 1934. Tehnološke lastnosti domačih kamnov, »Tehnika in gospodarstvo* — Ljubljana 1934. Tehnološke lastnosti raznih vrst kamna iz Dravske banovine, «Teh-nički list* — Zagreb 1936. Trdnost in elastičnost betona iz nekaterih stavbišč v Ljubljani, »Tehnički list* — Zagreb 1936. Gospodarski pomen švicarskih norm za že-lezobeton, »Tehnika in gospodarstvo?) — Ljubljana 1956. Varjene konstrukcije, »Tehnika in gospodarstvo* — Ljubljana 1936/37. Aktualni problemi tehnologije betona, «Tehnika in gospodarstvo* — Ljubljana 1936/57. Einfluss petrograf. Eigenschaften auf die Betonfestigkeit, »Kongressbuch des Internationalen Verbandes fiir Bruckenbau und Hochbau* — Berlin 1936. Versuche mit Schleuderbetonrohren, »Kongressbuch des Internationalen Verbandes fiir Bruckenbau und Hochbau* — Berlin 1936. Einfluss pe-trogr. Eigenschaften auf die Festigkeit und Harte des Betons, »Kongressbuch des Internat. Verbandes fiir Materialpriifung* — London 1937. KRALJ ANTON, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, rojen 25. novembra 1878. v Zagorici pri Dobre-poljah, končal gimnazijo v Ljubljani leta 1900., pravne študije 1. 1905. na Dunaju in visoko zadružno šolo v Darmstadtu. Napisal je: Obrtni red, Ljubljana 1905., Zgodovina slov. zadružništva v zborniku »Slovenci v desetletju 1918—1928*, poleg tega je bil urednik »Narodnega gospodarja*, pri katerem je sodeloval s številnimi članki in razpravami o zadružni ideologiji, o zadružni zakonodaji, o davčnih vprašanjih in s članki propagandne vsebine. KRAMARIč DR. ALOJZ, zdravnik-kirurg, šef-zdravnik «šlajmerjeve-ga doma», rojen 1. 1890. v Radoviči, doktoriral na medicinski fakulteti univerze v Gradcu 1.1924. Napisal je razpravo: Ulcus ventriculi — v »Zdr. vestniku*. KRANJEC PROF. SILVO, gimnazijski profesor, rojen dne 51. decembra 1892. v Ljubljani, maturiral na realni gimnaziji v Ljubljani 1. 1912., diplomiral na fil. fakulteti univerze na Dunaju 1. 1916. Napisal je knjige: Pregled zgodovine Jugoslovanov, Ljubljana 1925, 19522. Zgodovina Srbov. Celje 1927. Kako smo se zedi-nili. Celje 1928. Med Napoleonom in Leninom. Sto let Evrope (1814.—1914.). Ljubljana 1937. Sodeloval pri knjigah: Bohi-njec-Kranjec-Dobida: Naše morje. Celje 1953. Bohinec-Kranjec-Savnik: Občni zemljepis za višje razrede srednjih šol. Ljubljana 1935. Kranjec-Vazaz: Osnovni pojmi zemljepisa za 1. razred srednjih šol. Ljubljana 1938. in članke: Iz naše šolske geografije. »Geografski Vestnik I.» Geopolitičen oris Jugoslavije. «Geografski Vestnik II.* Problemi naše šolske geografije, »Poročilo o II. zboru jugoslov. geografov v Ljubljani* 1954. M. Haurnant, Historien de 1'unite yougoslave. «Le Monde Slave*. Sept. 1931. Pred štiristo leti iz Ljubljane v Carigrad (B. Kuripečič). «Mladika» XII. Človek in zemlja. »Mentor* XX. štirinajst dni v Bolgariji. «Mladika* XIX. Razni članki in referati v »Geogr. Vestniku*, «Časus>, «Mentorju», »Mladiki*, «Kroniki», »Slovencu*. KRAVINA DR. LUKA, višji drž. tožilec, rojen dne 18. oktobra 1891., maturiral na gimnaziji v Celovcu 1. 1913., študiral pravo na univerzah v Gradcu in Zagrebu, diplomiral istotam, doktoriral na univerzi v Ljubljani 1. 1922. Napisal razpravi: Nova zemljiška knjiga v Prekmurju, »Slovenski pravnik* 1927, 11—12. Kedaj gre priznati zasebnemu udeležencu legitimacijo subidiarnega tožilca, »Pravosudje*, Beograd 1938, 6. KREGAR ING. RADO, pooblaščeni civilni inženjer-arhitekt in profesor, rojen dne 29. aprila 1895., maturiral v Ljubljani 1. 1913., diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1. 1919. Napisal je knjigo: Naš dom (I. del: Kakšen naj bo, II. del: Kaj moram vedeti, kadar si gradim svoj dom, III. del: Kako si zgradim svoj dom); sodeloval je z raznimi članki v «Jutru», v »Slov. narodu«, v «Slovencu», v «Slov. gospodinji*, v «Obrtnem vestniku* itd. KREGAR ING. VINKO, gradbeni inženjer, rojen dne 6. aprila 1907. v Štepanji vasi, maturiral na ljubljanski realki, diplomiral na dunajski tehniki 1. 1932. Njegovo delo: V okviru del za asana-eijo podeželja (vodovodov, zajetij, rezer-varjev, cistern, kapnic, vodnjakov, kanalizacij, gnojišč itd.), ki jih izvaja sani-tarno-tehnični oddelek Higijenskega zavoda v Ljubljani na teritoriju dravske banovine, je projektiral odnosno izgradil naslednje važnejše naprave: Vodovod v Preddvoru (kot 1. etapa skup. vodovoda Preddvor—Kranj—Stara loka), projekt in zgradba; skupinski vodovod Kropa— Kamna gorica—Dobrave; projekt: skupinski vodovod za Krško polje; projekt: hidravlična študija obstoječega skupinskega vodovoda Begunje—Lesce—Radovlijca —Ljubno v zvezi s projektom za ojače-nje; delno sodelovanje pri projektu za skupinski vodovod v Suhi Krajini; lokalni vodovod v Št. Vidu pri Stični, projekt in zgiradba; v Šmarju pri Jelšah, projekt in zgradba; v Žalni, projekt in zgradba; v Žirovnici, projekt in zgradba; v Selu-Zabreznici, projekt in zgradba; v Studencih pri Hrastniku, projekt in zgradba. KREK DR. GREGOR (GOJMIR), redni profesor na univerzi v Ljubljani, rojen dne 27. junija 1875. v Gradcu (Nemčija), maturiral na klasični gimnaziji v Gradcu 1. 1893., diplomiral na univerzi v Gradcu 1. 1897., promoviral istotam 1. 1898. Sodniški izpit pri višjem dež. sodišču v Gradcu 1. 1900., pravne študije na pravni fakulteti v Leipzigu 1902/3., konzervato-rij v Gradcu 1889—1896. Napisal knjige: Na področju leposlovja: Aus dem Siiden. Agramer Skizzenblatter. Marburg 1893. Anton Aškerc. Studie mit Uebersetzungsproben. Laibach 1900. Na področju pravoznanstva: Entwieklung des Besitzbegriffs. Graz 1898. Navodilo za prisilne upravnike (poslovenjeno). Gradec 1899. Die wirtschaftliche u. rechtliche Na-tur der Wertpapiere. Graz 1900. Die Exeku-tion auf Wertpapiere. Graz 1900. Exeku-tionsausnahmen nach romischem Recht u. dem Recht der leges barbarorum. Graz 1900. Im Anfang war die Personalhaftung (Totungs- und Knechtungsreeht). Graz 1901. Gerichtlicher Vergleich u. Versau-mungsurteil bei verbiirgter Schuld. Wien 1903. Falligkeit, Klagbarkeit u. Verzug bei der Biirgenschuld. Wien 1905. Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj. Ljubljana 1921. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Ljubljana 1924. Grund-ziige des Verfassungsrechts des Konig-reichs der Serben, Kroaten u. Slovenen. Berlin—Breslati 1926. Die osterreichischen Zivilprozessgesetze im Konigreich der Serben, Kroaten u. Slovenen (ob sodelovanju prof. M. Škerlja). Wien 1928. Anton Randa. Gedachnisschrift zur liundertsten Wieder-kehr seines Geburtstages. Ljubljana 1935. Zgodovina in sistem rimskega prava. II. zvezek: Obligacijsko pravo. Celje 1937. Strokovni članki: Na področju leposlovja: eseji, recenzije o slovanskih literarnih delih, prevodi jugoslovanskih, zlasti slovenskih pesmi in povesti na nemški jezik, publicirani po raznih revijah in dnevnikih m. dr. v »Ljubljanskem zvonu», «Oester-reiehisch-ungarische Revue (Wien), An der schonen blauen Donau (Wien), »Agramer Zeitung«, »Agramer Tagblatt«; v knjigi: Krek, Slavische Anthologie. Na področju glasbe: članki o glasbeni teoriji, o slov. glasbeni zgodovini, monografije o starejših slovenskih skladateljih, ocene glasbenih in glasbenoliterarnih del zlasti v »Ljubljanskem zvonu«, »Novih akordih«, »Siid-steierische Post« (Maribor), «Slovenskem narodu«, »Laibacher Zeitung«, »Slavisches Tagblatt« (Dunaj), »Življenju in svetu«, «Glasu naroda« itd. Na področju pravoznanstva: razprave, referati, ocene, projekti zakonov, prevodi itd., publicirani večinoma v strokovnih časopisih, kakor »All-gemeine Gerichtszeitung« (Wien), «Gerichts halle« (Wien), «Slovenski pravnik« (Ljubljana), »Zeitschrift fiir osteuropaisches Recht» (Berlin—Breslau), »Zeitschrift fiir Ostrecht« (Berlin), »Pravosudje« (Beograd) i. dr. Kompozicije: Skladbe za klavir, za orgle, za razna solo-glasbila s spremljc-vanjem klavirja, za godalni orkester, samo-in dvospevi s klavirjem, moški in mešani zbori a capella in s spremljevanjem itd., doslej 62 opusov s 172 skladbama; objavljene nekatere posebej, deloma v »Novih akordih«; večina je neobjavljenih. Javno udejstvovanje: Ustanovil 1.1901. glasbeni zbornik «Novi akordi« (Ljubljana) in ga urejal, dokler ni prenehal izhajati (do 1. 1914.). — Organiziral 1.1918. ustanovitev Centralne biblioteke v justieni palači v Ljubljani in je bil njen predstojnik do 1.1920. — Ustanovil in uredil 1. 1920. Biblioteko juridične fakultete na univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, ki jo vodi še sedaj in ki je štela 15. septembra leta 1938. 28.307 katalogiziranih zvezkov. — Član Stalnega zakonodavnega sveta pri ministrskem predsedstvu od 1. 1929. do njega ukinitve 1. 1931. — Nadzornik glasbenih šol v Sloveniji od 1. 1920. — Član izpraševalne komisije za sodniške izpite pri višjem deželnem odn. apelaeijskem sodišču v. Ljubljani do 1.1932. — Rektor univerze v Ljubljani v letu 1921/1922, dekan juridične fakultete v letih 1920/1921, 1926/1927, 1934/1935. — Redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (od 1. 1937.), dopisujoči član Slovanskega instituta v Pragi (od 1. 1929.), častni član glasbenega društva »Ljubljanski zvon». — Prvi predsednik izpraševalne komisije za pravnozgodovinski državni izpit (od leta 1924.), predsednik izpraševalne komisije za državni (pedagoški) izpit iz glasbe (od 1. 1924.), član izpraševalne komisije za pravosodni državni izpit (ocl 1. 1919.), tožilec pri višjem disciplinskem sodišču na univerzi (od 1. 1936.), predsednik biblio-tečne komisije za univerzitetno biblioteko (od 1. 1938.). — Upravnik pravno-zgodovinskega in civilnopravnega seminarja na univerzi (od 1.1920.). KREMŽAR DR. MAKSIMILJAN, zdravnik, rojen dne 31. januarja 1901. v Ljubljani, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1919., doktoriral iz medicine v Zagrebu 1. 1926. Napisal je strokovne članke: O coe-liakiji, O specialitetah, O legalizaciji splava, O autohtoni malariji itd. («Zdr. vestniks), o eugeniki, malariji, liomoio-pathii, o kačjem piku in strupu, o splavu, o pomenu novinstva za zdravstvo, o kemični vojni («življenje in svet»), Pogled na naše zdravstvene razmere («SIove-nija») itd. KRESNIK ING. PETER, inženjer elektr. cestne železnice v Ljubljani, rojen dne 11. januarja 1904. pri Sv. Juriju ob Savi, maturiral na humani- stični gimnaziji v Ljubljani, diplomiral na elektrotehničnem oddelku tehnične fakultete univerze v Ljubljani 1.1932. Sodeloval s članki v »Elektrotehničnem vestniku«. Kot inženjer elektr. cestne železnice projektiral progo k Sv. Križu iu na Rakovnik v Ljubljani, kot pooblaščeni inženjer za elektrostrojne posle pa je izdelal projekte električnih instalacij: za novo cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku, za zgradbo trg. lokalov o. o. frančiškanov v Ljubljani, za povečani sanatorij Šlaj-merjev dom v Ljubljani in za sanatorij uslužbencev drž. železnic na Golniku. KRISPER DR. TONE, zdravnik, rojen 27. maja 1906. v Celju, maturiral na gimnaziji v Ljubljani, doktoriral na medicinski fakulteti v Zagrebu 1. 1933., se specializiral za obrtno medicino 1. 1938. Ima v pripravi knjigi: Prva pomoč pri poklicnih zastrupi jen jih in Nezgodno zaščitna čitanka, v Zentralbl. F. A. Patho-logie und pathologische Anatomie 56. Bd.: Sekundarne spremembe v amiloidnih tumorjih (1932), v »Zadružnem koledarju®: Zdravilne rastline (1935), Zdravstveni drobiž (1936), Dijetetika (1937), od leta 1936. sodeloval pri «Zadrugarju», Wirchovs Ar-chiv Bd. 285 H2: Ovapnenja in okostene-nje v slepiču, Zbornik OUZD, 1938: Problem poklicnih obolenj pri nas, Nezgodna zaščita vajencev. KRIšTOFIč KAROL, zadružni .revizor, rojen dne 30. oktobra 1885. v Kamniku, končal nižjo gimnazijo in zadružno šolo. Napisal članke o zadružnem knjigovodstvu (Zadružna knjižnica T.), sodeluje tudi v «Narodnem gospodarju«. KROŠL PROF. ANTON, profesor drž. trgovske akademije in abi-turijentskega tečaja zbornice za TOI, rojen 1. 1905. v Brežicah, maturiral na klas. gimnaziji v Mariboru 1.1926., diplomiral na filozofski fakultet v Ljubljani 1. 1950. Napisal knjige: Zgodovina trgovine 1934 (prevedeno v srb. 1935.), Pregled občne zgodovine II. del 1954. in IV. del 1936., Priročnik za strojepis 1936. Ustanovitelj je Dopisne trgovske šole v Ljubljani in Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani I. 1932. Izdelal je tudi prvi osnutek pravil za ustanovitev Privatne dvorazredne trgovske šole s pravico javnosti pri Zbornici za TOI v Ljubljani, pri katere ustanovitvi je aktivno sodeloval. KUGLIč FRANC, diplomirani tehnik pri tehničnem oddelku kr. banske uprave, rojen dne 21. julija 1900. v Gorici, maturiral na Tehnični srednji šoli v Ljubljani I. 1925. Udeležil se je sledečih javnih razpisanih natečajev: Natečaj za izdelavo idejnih osnutkov meščanske šole v Novem mestu, natečaj za zazidavo bloka Pokojninskega zavoda ob Gajevi ulici v Ljubljani, razpis oblastnega odbora (natečaj) za dosego idealne uradniške hiše, delavske hiše in idealne rešitve za zidavo teh hiš (pri tem natečaju je dosegel dve tretji nagradi in en odkup), natečaj za Poštni dom v Ljubljani (druga nagrada), razpis Tujsko prometnega odseka kr. banske uprave za dosego tipa idealne tujskopro-metne gostilne (druga nagrada), natečaj društva Zoo za smotrno ureditev Zoološkega vrta pri ribniku v Tivoliju (četrta nagrada), natečaj za otroško zavetišče v Trnovem (odkup projekta), natečaj za Občinski dom v Trbovljah (tega natečaja se je udeležil skupno z arh. Medveščkom — tretja nagrada), natečaj za hiralnico v Celju (tega natečaja se je udeležil skupno z arh. Svetinom), natečaj za postavitev spomenika Viteškemu kralju Zedinitelju v Ljubljani (sodelavec akademični kipar Zdenko Kalin — osnutek je bil odkupljen), natečaj za postavitev spomenika Viteškemu kralju Zedinitelju v Mariboru z ureditvijo Trga svobode (sodelavec akademični kipar Zdenko Kalin — tretja nagrada), mestna občina trboveljska mu je poverila izdelavo fasad za Občinski dom v Trbovljah, naprava načrtov za novi Ribčev dom v narodnem slogu iz 18. stoletja za odkup Prešernove rojstne hiše v Vrbi, naprava idejnih osnutkov gorenjske hiše po naročilu društva «Na.ša Skrinja*, katero je hotelo društvo postaviti na mednarodni razstavi v Čikagu, naprava osnutka za ljudsko in meščansko šolo v Selnici ob Dravi, naprava načrtov za ljudsko šolo v Šmarju pri Ljubljani, naprava načrtov za ljudsko in meščansko šolo v Kamniku, na- prava idejnih osnutkov za zazidavo ban-skih dvorov na Koslerjevem posestvu (Cekinov grad), idejni osnutek za povečavo otroškega zavetišča na Viču, naprava osnutka za postavitev spomenika Viteškemu kralju Zedinitelju v Litiji (sodelavec akademični kipar Zdenko Kalin), naprava osnutka za postavitev spomenika padlim vojakom v Bočni (sodelavec akademični kipar Zdenko Kalin). Razen zgoraj navedenega je izvršil še mnogo študij in osnutkov za stanovanjske vile in hišice ter osnutkov za hiše v strnjenem sistemu. KUHAR DR. ALOJZIJ, časnikar, rojen dne 18. junija 1895. v Kotljah pri Dravogradu, maturiral na gimnaziji, končal bogoslovje, diplomatsko-politično šolo v Parizu in pravno fakulteto univerze v Parizu. Je zunanje-politični urednik «SIovenca», kjer piše vse v stroko spadajoče članke, obenem pa je dopisnik zamejskih listov in poročevalnih agencij. K UHELJ DR. ANTON. univ. docent, rojen dne 11. novembra 1902. v Trstu, maturiral na klas. gimnaziji v Kranju 1. 1922, diplomiral 1. 1927., doktoriral 1. 1936. Napisal je razprave: Proračun ravnih plošč v strojezgradbi (1929), O elektr. varjenju (1936), Uporaba lesa pri gradnji letal (1937), O uporabi obločnega varjenja (1937). KUKMAN DR. VLADIMIR, ban. sekretar, rojen dne 26. marca 1902. v Gradcu, doktoriral na pravni fakulteti univerze v Gradcu 1. 1926. Napisal je: Uredbo o obč. uslužbencih (1936), Zbirko obrazcev po uredbi o obč. uslužb. in obč. statutih (1937), Predhodni načrt jugosl. državlj. zakonika in upravno pravo (1937), Bericht iiber die jugoslav. Gesetzgebung (1935, 1936. 1937 v Legis-lazione internazionale, Roma), Upravna dekoncentracija po § 101 fin. zak. za leto 1938/39, «Slov. pravnik* 1939. KUNA VER PAVEL, upravitelj meščanske šole, rojen dne 19. decembra 1889. v Ljubljani, maturiral na učiteljišču 1. 1910., študiral filozofijo in učiteljsko akademijo na Dunaju leta 1913/14, napravil izpit za meščanske šole 1. 1919. Napisal je knjige: Na planine! (1921), Kraški svet in njegovi pojavi (1922), V prepadih (1933), V azijskih puščavah. Sven Hedin (1927), Zadnja pot kapitana Scotta (1926), sodeluje s članki v »Planinskem vestniku®, »Mladiki«, «Našem rodu«, «Ra-zorih« itd. KUNC DR. JOSIP, mestni veterinar, rojen dne 30. julija 1893. v Dolenjem Logatcu, doktoriral v Brnu 1.1923. Napisal je knjigo: Veterinarska higijena za živinorejce (Lj. 1933); sodeluje s strokovnimi članki v «Jug. vet. glasniku« in v »Kmetovalcu«. KUNC PROF. KAREL, gimnazijski profesor, rojen dne 27. febr. 1879. v Novem mestu, diplomiral na Dunaju 1. 1905. Napisal je knjige: Aritmetika in algebra za I.—.VIII. razr., Fizika za ITT. in IV. razr. z dir. Reisnerjem: Fizika VII. in VIII. razr. (v rokopisu), z dir. Mazijem: Geometrija za I. in TI. razr. (v rokopisu). KUŠEJ DR. GORAZD, univ. docent, rojen dne 17. decembra 1907. v Gradcu, dipl. in doktoriral na univerzi v Ljubljani 1. 1930. Napisal je knjigi: Sodobna demokracija, Ljubljana 1933., Pravni svetovalec, Ljubljana 1934.; sodeluje s članki iz področja državne vede in javnega prava v revijah: »Čas«, »Slov. pravnik*, «Zbornik znanstvenih razprav* in »Misel in delo«. KUŠEJ DR. RADO, univ. profesor, rojen dne 21. julija 1875. v Libušah pri Pliberku, doktoriral na Dunaju 1. 1901. Napisal je knjige: Josepli II. und die iiussere Kirchenverfassung Innerosterreichs, Stuttgart 1908., Cerkveno pravo, Ljubljana 1927., Konkordat, ustava in verska ravno-pravnost, Ljubljana 1937.; sodeluje v slovenskih, srbohrv. in nemških revijah z različnimi članki iz cerkvenega, državnega cerkvenega prava, iz cerkvene politike in cerkveno-pravne zgodovine. LAPAJNE ING. SONJA, gradbeni inženjer, rojena dne 15. julija 1906. v Št. Vidu nad Ljubljano, maturirala na realni gimnaziji v Ljubljani 1. 1925., diplomirala na univerzi v Ljubljani 1. 1932. Kot gradbena inženjerka pri odseku za arhitekturo tehničnega oddelka kralj, ban-ske uprave v Ljubljani izvršuje popolnoma samostojno vse statične račune in detajlne načrte za železobetonska dela pri zgradbah, ki jih gradi banska uprava, oziroma država. Večje zgradbe, pri katerih je delala kot konstruktor, so: zgradba III. drž. realne gimnazije za Bežigradom v Ljubljani, poslopje šolske poliklinike v Ljubljani, zgradba paviljona splošne bolnice v Mariboru, zgradba univerzitetne knjižnice v Ljubljani, zgradba novega hotela »Jugoslovanski kralj« v Rogaški Slatini, dalje carinarnice, šole in adaptacije, zlasti starih graščin, zgradba stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani in prizidek k banovinskemu sanatoriju zdravilišča na Golniku. Pri zgoraj navedenih izvršenih zgradbah je imela nadzorstvo in vodstvo nad izvršitvijo železobetonskih konstrukcij. LAPAJNE DR. STANKO, univ. profesor, rojen dne II. julija 1878. v Ljutomeru, doktoriral na pravni fakulteti Karlove univerze v Pragi 1. 1901. Napisal je knjigo: Mednarodno in med-pokrajinsko zasebno pravo kralj. S. H. S., Ljubljana 1929., in mnogoštevilne razprave s področja privatnega in mednarodnega zasebnega prava. LAPORNIK ING. FRANC, rudarski inženjer, nadinspektor v. p., rojen dne 24. novembra 1877. v Trbovljah, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1895.. diplomiral v Leobnu na montanistični visoki šoli 1.1898. Vodil je odpiranje jamskega polja Loke pri rudniku T. P. D. v Zagorju, je zapriseženi rudarski inženjer pri sodiščih v Sloveniji kot strokovnjak. LAVRIč DR. JOŽE, banovinski sekretar, tajnik Kmetijske zbornice in narodni poslanec, rojen dne 18. marca 1903. v Moravčah, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, doktoriral iz narodnega gospodarstva v Ziirichu leta 1928., diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1933. Napisal je knjigi: Samoupravno gospodarstvo v dravski banovini, Ljubljana 1933., Organizacija statistike v Jugoslaviji, Ljubljana 1935., in razprave: Gospodarske krize, «Čas» 1927—28., Struktura naših financ, «Čas» 1928—29., Decentralizacija in javne finance, »Tehnika in gospodarstvo« 1934., Naš agrarni problem »Telin. in gosp.* 1938., isto leto istotam: Dirigiranje kmetijstva in mlekarstvo, trg. politični pregled, referat: Naše kmetijstvo in svetovno gospodarstvo. LESKOVŠEK ING. DRAGO, gradbeni inženjer, v. svetnik pri direkciji drž. žel. v Ljubljani, rojen dne 8. aprila 1888. v Virštanju srez Šmarje pri Jelšah, maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru 1. 1909., diplomiral na Tehnični visoki šoli v Pragi 1. 1916. Po diplomskem izpitu je stopil v privatno gradbeno podjetje B. Holman a spol. v Pragi in vodil v letih 1917—1919 samostojno njihovo filijalo »Ferrobeton* v Brnu. Leta 1920. je vstopil v službo jugoslov. drž. železnic pri progovni sekciji na Jesenicah, katere šef je bil v letih 1925-1927. V jeseni 1927. je bil prestavljen k direkciji drž. železnic v Ljubljani kot referent za nova dela. Izdelal je projekte za rekonstrukcijo postaje Zidani most, ki so bili v letih 1929—1932 deloma izvršeni. Napravil je projekte in proračune za II. tir in razširjenje vseh postaj proge Zidani most— Zaprešič. V letih 1933—1937 je bil urednik koledarja «Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev*, v katerem je objavljal razne strokovne članke in tabele. Predaval je na raznih železniško-strokovnih tečajih. Za olajšanje zadevnega študija in izpitov je izdal 1. 1934. v samozaložbi brošuro: Vprašanja tehnične stroke pri izpitih za desetarje. Od 1. 1930. pro-učava skupaj z ing. Dimnikom problem rešitve ljubljanskega železniškega vprašanja. Več predavanj in člankov v dnevnih časopisih. V samozaložbi je izdal kot po-natisk iz Zadružnega koledarja za 1. 1939. brošuro: Ljubljansko železniško vprašanje. Od junija 1938. šef Tehničnega biroja, v katerem deluje skupno strokovno osebje železniške, bauske in mestne uprave na izdelavi definitivnega podrobnega projekta za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla. LEVIČNIK ING. TOIJSSAINT, rojen dne 24. novembra 1903. v Kranjski gori, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Berlinu. Napisal razne članke o gospodarstvu z električno energijo in o aktualnih teh-nično-gospodarskih vprašanjih v revijah: »Metalurgija*, Beograd, »Slovenski pravnik* itd. LOBfi ING. FELIKS, univerzitetni profesor, rojen dne 14. oktobra 1894. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1.1914., diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1.1922. Kot vodja konstrukcijskega oddelka v lokmotivski in težki strojni industriji na Dunaju je projektiral v teku osemletnega tamkajšnjega udejstvovanja zelo mnogo strojnih objektov, parnih in električnih lokomotiv in ustvaril prve motorne pogonske vozove za avstrijske železnice. V tej dobi svojega delovanja je rešil mnogo tehničnih problemov in pridobil tudi različne patente za svoje izume. Za Zavod za strojništvo tukajšnje tehnične fakultete je priboril potreben kredit za matično zgradbo zavoda in dela na novih projektih za izpopolnitev te znanstvene ustanove. LOKAR DR. JANKO, direktor klasične gimnazije, rojen dne 15. avgusta 1881. v Črnomlju, maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1.1900., pro-moviral za doktorja filozofije na Dunaju 1.1907. Napisal je knjigi: Ptičarji, njihova odreja in vzgoja, Ljubljana 1930., Lovsko-ribiški slovar, Ljubljana 1937. Sodeloval je oz. sodeluje v revijah in listih: « Vrtec*, «Angelček», «Slovenski narod*, »Slovenec«, »Ljubljanski zvon«, «Dom in svet*, «Carniola», «Archiv fiir slavv. Philologie*, »Zbornik slov. matice*. Dolgo let je bil urednik «Lovca» in «Lovsko-ribiškega vest-nika* in je kot tak ustvaril slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje. MAČEK ING. STANKO, rojen dne 27. aprila 1902. v Ljubljani, maturiral na klasični gimnaziji v Ljub- ljani, diplomiral na univerzi v Ljubljani 1.1928. Projektiral in nadzoroval je: Vodovod in kopališče v Rogaški Slatini, kopališča v Slovenjgradcu, v Gozdu-Martuljku in v Višnji gori, izvršil je regulacijo Ij. Save in Kamniške Bistrice, postavil je nekaj stanovanjskih hiš v Ljubljani. MAČUS ING. RUDI, inženjer-arhitekt, rojen dne 5. novembra 1908. v Trstu, maturiral na realki v Mariboru 1.1927., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1935. Projektiral je stanovanjske hiše v Mariboru, interieri pri sv. Urbanu pri Ptuju, konkuriral je za Sokolski dom v Sarajevu, izvršil razne projekte stavb v Ljubljani (pri tvrdkah: Battelino, Bricelj) itd., sodeloval je tudi z literarnimi prispevki v »Sodobnosti« 1937. MAGAJNA DR. BOGOMIR, zdravnik, rojen dne 13. januarja 1904. v Gor. Vremenu (Italija), maturiral v Ljubljani 1.1923., doktoriral na medicinski fakulteti univerze v Zagrebu 1.1930. Napisal je strokovne članke v «Modri ptici«: Pregled zgodovine psihiatrije, V kraljestvu meskalina in O duševnosti bož-jastnikov (»Modra ptica« 1939/6.) Poznan je tudi kot leposlovec. MAKLECOV PROF. ALEKSANDER, redni univ. prof. v Ljubljani, rojen dne 3. nov. 1884. v Gorodnoju (S. S. S. R.), maturiral 1. 1902., diplomiral na pravni fakulteti v Harkovu 1.1908., postal docent pravne fak. v Harkovu in profesor za pravne vede na vis. šoli za kmetijstvo in gozdarstvo, istotam. Je član ruskega znanstvenega instituta v Beogradu in društva «Kriminalbiolog. Gesellschaft« v Gradcu. Napisal je knjige: 1. Das Recht Sowjet-russlands, herausgegeben von A. Maklezou, N. Timaschew u. and. Tiibingen 1925. — 2. M. Dolenc-A. Maklecov: Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije. Ljubljana. 1934. — Ista knjiga v srbo-hrvaščini. Beograd 1935. — 3. M. Dolenc-A. Maklecov: Zakonik o sodnem kazenskem postopanju s kratkimi pojasnili. Ljubljana 1938. — Seznam del v ruskem jeziku gl. v knjigi: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani, in strokovne članke; v slovenskem in srbo-lirv. jeziku več razprav in člankov v «Slovenskem Pravniku« (od 1. 1927. naprej), v «Zborniku znanstvenih razprav« (letniki VI,—XIV.), »Ljubljanskem Zvonu«, »Naši dobi«, «Novi Evropi«, «Arhivu za pravne i društvene nauke«, «Pravosudju» in dr., v nemškem jeziku: Der strafrechtliche Schutz des Staates in Jugoslavvien. Z. f. osteuropšii-sches Recht. «N. F.» 3. Jahrgang. H. 3. — Das neue jugoslavvische Jugendstrafrecht. Z. f. die gesammte StrRW. — Die Rechts-sprechung zum jugoslavvischen StrGB. Z. f. osteuropaisches Recht. »N. F.» 1. Jahrgang. H. 5. — Das neue Militarstrafgesetzbuch Jugoslavviens. Z. f. die gesammte StrRW — Ehe und Familie in Sovvjetrussland. »Hochland« 1930/3 in dr., v češčini: članki v časopisih: «Pravnik« (1923, 1931), Sbornik ved pravnich a statnfch (1929) in dr., v francoščini: L'experience des mesu-res de surete en Yougoslavie. 1938. in dr. MAL DR. JOSIP, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, rojen dne 22. decembra 1884. v Pretržu pri Moravčah, maturiral na gimnaziji leta 1904., diplomiral na filozofski fakulteti dunajske univerze iz zgodovine in umetnostne zgodovine, doktoriral istotam leta 1909. Napisal je knjige: Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih (1924), Zgodovina slovenskega naroda, Probleme aus der Friihgeschichte der Slovvenen (1939), glavne njegove razprave so: K poglavju starejše zgodovine Slovencev I. II. («Čas» 1909, 375—9 in 1916, 83 do 100, 175); Pomen in organizacija arhivov («DS« 1910, 19—24); K teoriji o slovenskih županih (»Carn« 1910, 83—8); O političnih idejah (»S« 1910, št. 61, 62); Uskoške naselbine in žumbersko vprašanje (»S« 1911, št. 66): Žumberk in Marindol («DS» 1911, 266 ss, 313 ss); Privilegiji trga Vače («Carn» 1912, 116—121); Spomini na Napoleonovo Ilirijo (»Zora« XVI., 179 do 181); Razvoj naše pisave («Carn» 1914, 136 do 143); Tadija Smičiklas (»Carn« 1914, 270 ss); Janez Pu-har, izumitelj fotografije na steklo («S» 1914, št. 30); Grb in barve dežele kranjske («Čas» 1913, 419—31; razširjena z istim naslovom Lj. 1916); Neuere kroatische Hi-storiographie (Zeitschr. f. osteuropaische Geschichte 1913, 218 ss); Aus schweren Ta-gen unserer Vergangenheit («LZg* 1915, št. 118—124); Nov jezikovni zemljevid naše ital. meje («Čas* 1915, 325—8); Iz dobe Tomaža Hrena («Čas» 1915, 337—340); Kustos Freyer med slavisti («čas* 1916, 147, 195); Sloviti slikarji v Lj. («DS» 1916, 174—9); Cerkev na Otoku in izsušitev Blejskega jezera («DS» 1917, 114—8); Za integriteto Kranjske; od Drave do Adrije («S* 1917, št. 24); Nekaj zgodovinskih resnic (»S* 1919, št. 43, 45, 46); Doneski k Vodnikovemu življenjepisu («DS» 1918, 174—89; 1919, 46); Pomanjkanje in lakota v Lj. («DS» 1919, 144 do 153); Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (»Čas* 1920, 229—238); Zgodovinska pravda («S» 1920, št. 172); Ob stoletnici našega muzeja («S* 1921, št. 234—7); Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem («ZUZ* 1921, 56—9); Nova pota slovenske historiografije? («Čas» 1923, 335—42); Knežji kmet-plemičar (»S* 1923, št. 180); Prof. dr. Fr. Kos («Čas* 1923/24, 169 do 176): Umetnostno - zgodovinski zapiski (»ZUZ* 1924, 88—92, 148, 198—202); Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih (Lj. 1924); Uskoške seobe i slovenske pokrajine (izd. Srpska kr. akademija v: »Naselje i poreklo stanovništva*, knj. XVIII., Beograd 1924); Avstrijski arhivi («Čas» 1924, 260—1); Iz zgodovine koroškega slovenskega šolstva (Rožič, Boj za Koroško, 1925, str. 120—132): Slavinja Apo-stel kranjski in Iskre («Čas* 1925/6, 247— 250); Muzejska kronika (»GMDS* 1926/7, 20—30); Kratka navodila za ohranitev in ureditev manjših arhivov («S* 1929, št. 234, nekoliko razširjeno v Jugoslavija u Fran-cuskoj — La Yugoslavie en France, Organ jugoslov. kolonije u Francuskoj): Prešernovo odvetništvo in še kaj («DS* 1929, 307—310); Nekatere arheološke najdbe iz prve polovice XIX. stol. (»GMDS» 1929, 5—11); K zgodovini slovenskega višjega šolstva («GMDS* 1929, 60—63); Okrog ili-rizma (»šišičev zbornik*, Zagreb, 1929, 59 do 64); Museahvesen in Slowenien (priloga dunajske Neue Freie Presse 5. dec. 1930); Pred sodnim stolom predrnarčne birokracije «(DS* 1930, 290—304); Nekdaj in sedaj (»Kres* 1931, 3—6); Vodnik po kulturnozgodovinskih zbirkah Narodnega muzeja v Lj. (Lj., 1931, priredil in napisal: Pred- govor; Zgodovina muzeja, 5—20; Obrtni oddelek 118—175; Knjižnica in arhiv 176 do 180); Iz torbe predrnarčne birokracije («GMDS» 1931, 33—38); Iz dobe Bachovih huzarjev («S* 1932, št. 87). Poleg naštetega je napisal M. še več strokovnih člankov v »S* (n. pr. 1915, št. 154, 155; 1916, št. 96, 150, 271; 1917, št. 24, 136, 224; 1918, št. 263, 293; 1919, št. 91; 1920, št. 31, 33; 1923, št. 141); t Jsln* (1917, št, 3, 4); »Občinski upravi* (1916, št. I—4), in razne referate v »Času*, «Carn», «GMDS», »DS», »S*. Uredil je tudi zbornik Slovenci v desetletju« 1918—1928 (Lj. 1928). Po smrti dr. J os. Grudna je M. prevzel nadaljevanje njegove Zgodovine slov. naroda, 1928—32 je izšlo 5 snop., ki I. opisuje »veliki franc. prevrat in slov. dežele* (1789—1813), naslednji pa »dobo političnega jerobstva* (1813—1848). MARN DR. RUDOLF, načelnik banske uprave v p., rojen dne 18. aprila 1875. v Dragi, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1896., diplomiral na pravni fakulteti univerze v Gradcu in doktoriral istotam 1. 1903. Bil je urednik »Slov. trg. vestnika* (1904—1919), »Slov. obrtnika* (1906), «Trg. koledarja* (1907—1915) in »Gostilničarja* (1914—15), kjer je napisal številne članke o aktualnih narodno-gospodarskih problemih, o trgovsko in carinsko-političnih, finančnih, statističnih in gospodarsko-zako-nodajnih vprašanjih, o stanovski in gospodarski organizaciji slov. trgovcev, obrtnikov in industrijcev, o potrebah slov. trgovine in trg. šolstva, ob prevratu je organiziral prehodno gospodarstvo v Sloveniji, vodil je sekvestracijo in nacionalizacijo tujih industrij itd., sodeloval je tudi v reviji «Tehnika in gospodarstvo* z nekaj članki, pa tudi v dnevnikih in hrv. gospodarskih revijah. MAROLT FRAN, učitelj v p., rojen 19. avg. 1865. v Ljubljani, maturiral na učiteljišču, dovršil strokovni tečaj za rokotvorna dela 1. 1898. in za merkantilne predmete 1. 1906. Izšle so njegove knjige: Nagrobnice (1906, 1909, 1926), Slov. vojaške narodne pesmi (1915), Državne himne (1919), Narodne himne in domorodne pesmi (1920), Čitauke za strok. ob. n. šole (1929), razni zemljevidi, zgodovinske učne slike in članki v »Učiteljskem tovarišu* in »Gostilni-čarskem vestniku*. MARTELANC IVAN, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, rojen dne 3. junija 1902. v Št. Petru pri Gorici, maturiral na gimnaziji, diplomiral na juridični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1930. Napisal je knjige: Vzajemna zavarovalnica 1900—1930, Ljubljana 1933, II. Evh. kongres za Jugoslavijo, Lj., 1936. in Problemi iz zavarovanja zoper škodo po toči, L j. 1938., poleg tega pa več gospodarskih člankov iz zavarovanja in drugih panog v raznih letnikih »Slovenca*, »Narodnega gospodarja*, »Naše moči* in «Bodočnosti*. MATANOVIČ ING. DRAGO, univ. asistent in poobl. inž. elektrotehnike, rojen dne 11. nov. 1903. na Dunaju, dipl. na tehn. fak. univerze v L j. 1.1926. Napisal je knjigi: Elektrotehnika T. in II. 1. 1933. in 1936. Sodeluje pri »Tehničnem listu*, »Elektrotehničnem vestniku*, «Elektrotechnik u. Maschinenbau*, »Elektrotehnika*, »Revue general d'Electricite», Pariš, «Bulletin des SEW» Ziirich, »Arhitektura*, »Tehnika in gospodarstvo*. MATIČIČ IVAN, tisk. faktor in strokovni učitelj na grafični šoli v Ljubljani, rojen dne 24. decembra 1887. v Ivanje selu pri Rakeku, obiskoval srednjo šolo v Ljubljani. Napisal je Slovarček slovenskih strokovnih izrazov za tiskarne, sodeluje s strokovnimi članki v grafičnih revijah od 1. 1924. ter urejuje «Prosvetni glasnik*. MATKO DR. IVAN, univerzitetni docent, šef internega oddelka Splošne bolnice v Ljubljani, rojen dne 25. julija 1885. v Rajhenburgu, študiral gimnazijo v Celju in v Ljubljani, kjer je maturiral I. 1905., doktoriral na medicinski fakulteti univerze na Dunaju 1.1911. L. 1921. se habilitiral za priv. doc. interne medicine na Karlovi univ. v Pragi. Od 1. V. 1919. do 1. VIII. 1934. šef internega odd. v ban. boln. v Mariboru. Od 1. VIII. 1934. inšpektor za pobijanje tbc v Min. soc. pol. in nar. zdravja. Od 20. IX. 1955. šef int. oddelka v drž. boln. v Ljubljani. Od 1. 1956. hon. nastavnik za interno pro-pedevtiko na medic. fak. v Ljubljani. Dela: Knjige: Socialno higienska borba proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni. II. zvezka. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. L. 1930. Bangova bolezen pri človeku in govedi. Založil L. Schvventner. L. 1931. Problem stigmatizacije v medicinski luči. Založil »Zdravniški vestnik*, leta 1953. Šolska higiena in oko. Založila Ban. zaloga šolskih knjig in učil, 1. 1934. Vitamini in njih pomen za človeški organizem. Založil Higienski zavod v Ljubljani. Leta 1937. Mesečno perilo ali čišča. Založilo Slov. zdravniško društvo. L. 1937. Perku-sija in avskultacija. I. del. Založila tiskarna Merkur. L. 1953. Skrivnostni človeškega organizma. Založila tiskarna Blasnik in nasl. L. 1938. Tuberkuloza in šola. V svr-ho natisnjenja predana 1. 1937. Hig. zavodu v Ljubljani. Brošure: Česa je treba Jugoslaviji v borbi proti tuberkulozi. Samozaložba. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani, 1. 1932. Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike in šolske higiene. Založil »Učiteljski dom* v Mariboru 1. 1934. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cilji in naloge ambulato-rija Protituberkulozne lige. Izdala Proti-tuberkulozna liga v Mariboru 1. 1923. O pomenu zraka, vode in svetlobe za ohranitev zdravja. Izdala Protituberkulozna liga v Mariboru 1. 1926. Tiskala Mariborska tiskarna. Pouk o jetiki ali sušici. Izdala Prottuberkulozna liga v Mariboru 1. 1926. Tiskala Mariborska tiskarna. Boj proti jetiki! Založila Protituberkulozna liga v Mariboru 1.1922. Tiskala tiskarna Sv. Cirila v Mariboru. Katekizem o tuberkulozi. Založila Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani, 1. 1931. Higienski propisi za le-kare, sestre pomočnice i ostalo pomočno osoblje u antituberkuloznom dispanzeru i izvan njega. Založila Ministr. soc. pol. i nar. zdravlja. Otsek za suzbijanje tbc., 1. 1935. Tiskala Tisk. Centr. hig. zav. v Beogradu. Tiskovine (vzorci, letaki etc.): Poizvedovalna pola za antituber. dispanzer. Tiskala tiskarna Sv. Cirila v Mariboru, 1. 1923. Zapisnik. Tiskala tiskarna Sv. Cirila v Mariboru, 1.1925. Letak: Postojte in čitajte! Tiskala tiskarna Sv. Cirila v Mariboru, le- ta 1923. Vse tiskovine je izdala Protitu-berknlozna liga v Mariboru. Znanstvena dela, strokovni članki etc. (S f zaznamovana dela so izvedena s podporo iz Kneza Lichtensteinovega fonda v iznosu Kr. 3.000). lleus duodenojejunalis. «Liječnički Vjestnik», 1. 1912. Ein Fall vom aurikularen Leberpuls bei Aorten- und Mitralinsuff; Mitteilungen f. Ges. d. inne-ren Medizin und Kinderheilkunde, Wien, 1912., štev. 15. Ueber das Verlialten des Duodenalsaftes bei Icterus catarrhalis und Duodenalprozessen. »Deutsche med. W.«, 1913. Oelprobefriistiick beim Icterus catarrhalis und Ulcus Duodeni. »Mediz. Klinik«, 1913. Beitrag zur quantitativen Be-urteilung der Pankreasfunktion. «Archiv f. Verdauungskrankh., 1. 1913. Ursachen des positiven Venenpulses am Halse. »Mitteilungen d. Ges. f. innere Medizin und Kinderheilkunde«, Wien 1913. Milzpulsation bei einem Vitium cordis. «Mitt. der Ges. f. innere Med. und Kinderheilkunde«, 1913. Pankreatitis chronica und Diabetes inelli-tus. «Mitt. d. Ges. f. innere Med. und Kinderheilkunde«, 1913. Ueber Harnbefunde nach Magenausheberung. »Wien. med. Wo-chenschrift«, 1914. Skupno s H. Pollitzer-jem. Ueber Harnbefunde nach Magenausheberung. Skupno s H. Pollitzerjem. «Wien. med. Woch.», 1915. Krankheitsbil-der nach Typhusschutzimpfung. Typhoto-xikose. «Wien. med. Woch.», 1915. Haut-erscheinungen nach Typhusschutzimpfung. «Wien. klin. Woch.», 1916. Die Diagnose und Therapie der Malaria. Skupno z dr. Zweigom. «Wien. klin. Woch.«, 1916. Das Verlialten der mononuclearen Leukocyten bei der Malaria. Skupno z dr. Zvveigom. «Wien. klin. Wocli.«, 1916. fUeber Wechsel-beziehungen zwisehen Harn und Chinin in d. Haemolyse. T. Mitteilung, «Wien. klin. Woch.«, 1918. flsti naslov. II. Mitteilung, «Wien. klin. Woch.«, 1918. flsti naslov, III. Mitteilung, »Wien. ki. Wocli.«, 1918. Ueber Wechselbezielmngen etc. Erwiderung d. Prof. Stejskal. »Wien. klin. Woch.«, 1918. •(■Beitrag zur Therapie des Schwarzwasscr-fiebers, «Wien. klin. Woch.«, 1918. Zur Therapie des Schwarzwasserfiebers. «Wien. klin. Woch.», 1918. -j-Chinin und Schvvarz-wasserfieber. «Wien. klin. Woch.», 1918. Zur Kenntnis der Chininvvirkung bei Malaria tertiana. «Wien. klin. Woch.», 1918. Der Verlauf der Grippe bei Malariakran-ken. «Wien. klin. Woch.», 1918. Gedanken betreffs d. Heilung und sozialen Fiirsorge-aktion f. d. malariakranken Kriegsteilneh-iner Deutschosterreichs. «Wien. klinische Woch.», 1919. Osnovna navodila za zdravljenje malarije. Založila Jugoslovanska knjigarna, 1919. Ureditev prostitucije v Sloveniji. »Liječnički Vijesnik«, 1. 1919, Zagreb. Intravenose Chinininjektionen bei Malariakranken. «Wien. klin. Woch.», 1917. Skupno z dr. Heclitom. fChinin und Leukocyten. «Zeitschrift f. klin. Medizin, 1920. fDer lymphatische Apparat und sei-ne Beziehungen zur Vakcination. «Zeit-schrift f. exper. Pathologie und Therapie, 1919. Diferencialni diagnoza hrotove tuberkuloz^ plicni se zvlaštnim zrenim k chroniche recidivujici endokarditide s liaslednou stenosou leveho usti žilneho. «Vestnik I. českoslov. sjezdu vedeckeho protitub. v Praze«, 1923. Razširjenost in pobijaije tbc. v Sloveniji. «Rad VITT. kongresa Jug. lek. društva®, 1927. Borba proti tuberkuloze. »Glasnik zdravn. komore u Beogradu«, 1929. Skrbstvo jetičnikov z zgodnjim infiltratom. «Glasnik zdravn. komore v Ljubljani«, 1929. Kritične pripombe k novemu zakonu o zatiranju je-tike. «Glasnik zd.r. zborn. v Lj.», 1929. Organizacija borbe proti jetiki kot. ljudski in kužni bolezni. «Glasnik zdr. zb. v Lj.», 1929. Pobijanje jetike. «Staleški Glasnik«, «Liječnički Vjesnik«, Zagreb, 1931. Die Stigmatisierten Jugoslawiens. «Wien. med. Woch.«, 1933., štev. 22. Kritika k Ušeničnikovim opombam o moji knjigi: Stigmatizacija, «Jutro«, 2. VTI. 1933. Die Stiegmatisierten Jugoslawiens. »Mari-borer Zeitigung«, 2. in 6. VIT. 1933. Die Pulsation der Milz. «Wien. med. Woch.», 1933. Šola in tuberkuloza. »Zdravn. Vestnik«, 1934. Avskultacija trebuha. «Zdravn. Vestnik«, 1936. Paradoksizmalna heinoglo-binurija ex frigore. «Zdravn. Vestnik«, 1936. Vloga holesterina v člov. preosnovi in pri holesterinovi plevritidi. «Zdravn. Vestnik«, 1937. Diabetes mellitus z izločevanjem velikih množin sladkorja, «Zbornik lekafski«, XXT. zv„ 1923. Praga. Patogeneza in terapija oligurije. «Zdravn. Vestnik«, 1938. III. deli. Morbus Cushing. Skupno z dr. Heferlom v »Zdravn. Vest-niku«. 1938. Medicinsko-popularni članki in spisi: V/.roki padanja smrtnosti na Angleškem. «Zdravje», 1926. Trije deli. Wic kann die Tbc in Jugoslawien bekampft vverden. «Mariborer Zeitung«, 1927. Nazori o načinu pobijanja tuberkuloze v Jugoslaviji. »Tabor*, 1927. Vprašanje oskrbe odprte tuberkuloze. «Tabor« 1927. Kaj pravi veda k prenosu bacilov potom kašlja. »Tabor*, 1927. Kaj pravi veda k opasnosti bolnikov z odprto jetiko za okolico. »Tabor«, 1927. Vznik antituberkuloznega dispanzerja. «Tabor» 1928. O potih in sredstvih za zatiranje jetike. »Slovenec«, 1928. Program splošne bolnice v Mariboru. »Slovenec«, 1926. Zastrupi jen je s svetilnim plinom. «Tabor», (926. Krieg der Tu-berkulose. »Marburger Zeitung«, 1928. Kampf der Tuberkulose. «Marburger Zeitung«, 1930. Oskrba jetičnikov z odprto tbc. »Tabor*, 1927. Prah in jetika. »Življenje in svet«, 1930. Borba proti jetiki, »Jutro«, 1930. Mariborski Lido. »Jutro«, 1930. Pomen naprav na mariborskem otoku. »Tabor«, 1930. Proti zlobnim govoricam o mariborskem otoku. «Jutro», 1930. Die neue Lungenheilstatte. «Morgenzei-tung«, 1930. Das neue Draubad in Maribor und dessen Zukunft, «Marburger Zeitung, 1930. Nova izolirnica v Mariboru, »Tabor«, 1929. Zgradba sanatorija za železničarje, «Tabor», 1930. Gibt es eine Tnfektionsmoglichkeit am Mariborer Lido, «Mariborer-Zeituug«, 1930. Heilerfolge bei Epilepsie und Schwachsinn, «Mariborer-Zeitung«, 1930. Zdravilišče za pljučnobol-ne železničarje bo pri Slov. Bistrici, »Tabor«, 1930. Novo zdravilišče za pljučno-bolne na Visolah, «Jutro», 1930., dva dela. Način borbe proti jetiki v drugih državah. «Jutro», 1931. Pobijanje nalezljivega izvrženja pri govedi. «Kmetski list«, 1931. Vzdrževanje protijetičnih društev v inozemstvu, «Jutro», 1931. Program za pobijanje tbc v Sloveniji, « Jutro®, 1931. Pobijanje nalezljivega izvrženja pri govedi. «Jutro«, 1931. Nujne potrebe naše Gorenjske, «Jutro», 1931. Gorenjski Švici v prid, «Jutro», 1931. Ureditev borbe proti tbc. po občeupravnem oblastvu, «Jutro», 1931., 27. IX. in 4. X. Pobijanje nalezljivega izvrženja pri govedi. »Veterinarski glasnik«, Beograd, 1931. Tuberkuloza, največje zlo in pravir narodno-gospodarske krize, «Jutro», 2. I. 1932. Pota Jugoslavije pri zatiranju jetike, «Jutro», 21. IT., 28. IT., 13. III., 19.' ITT., 10. IV. in 17. IV. 1932. Pota Jugoslavije pri zatiranju jetike, «Staleški Glasnik«, «Liječnički VI-jestnik«, 1932, štev. 2. Osnivanje jugo-slovenske lige protiv tbc., «Pravda«, 18. IV. 1932. Medicinec o gospodarski krizi, »Jutro«, 15. I. 1933. Medicinec na denarnem trgu, »Jutro«, 29. I. 1933. Zdravstvene naprave v Rusiji, «Jutro«, 2. II. 1933. Prvi jugoslov. protituberk. kongres, »Večer-nik«, 23. XII. 1933. Albert Calmette, «Zdravn. Vestnik«, 1933., štev. 12. Calmet-teova znanstvena dela, «Zdr. Vestnik«, 1934. Manom prof. Alberta Calmetteja, «Radnička Zaštita*, L. XVI, št. 6., t934. Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike in šolske higiene, «Popotnik«, 1934., štev. 9. Pobijanje tuberkuloze v šoli, »Jutro«, 13. V. 1934. Richtlinien f. d. Bekampfung d. Tbc., «Mariborerzeitung», 7. VII. 1934. Ali sta potrebni Slovencem popolna medicinska fakulteta in moderna klinika? «Jutro», 6. I. 1937. Za našo bolnišnico, «Straža v viharjih«, 17. XIT. 1936. Ali je upravičena zahteva Slovencev po popolni univerzi v Ljubljani, »Slovenec«, 29. I. 1937. S kongresa borcev proti tuberkulozi, «Jutro«, 13. V. 1937. Kaj moramo vedeti o poapnenju žil, «SIov. Narod«, 24. XII. 1937. Srce motor človeškega življenja in zdravja, »Slov. Narod«, 12. XI. 1937. Deček ali deklica? «Slov. Narod«, 23., 24., 25., 26. in 28. II. 1938. Kako žena doživlja čas mene, «Slov. Narod«, 9. IV. 1937. Paralegar A in B., »Tabor«, 5., 6. in 7. X. 1920. Pomen zdravstvenega tedna v Mariboru, «Tabor», 10. VIII. 1921. španska influenca, «Tabor», 20. T. 1922. Vzroki padca umrljivosti na Angleškem, »Tabor«, 22., 24., 25., 26. in 27. L 1932. Tuberkuloza v Mariboru, «Tabor«, 14. V. 1922. Pomen zraka, vode in svetlobe za člov. organ., »Tabor«, 12., 14., 16., 18., 20., 21. in 23. II. 1926. Felberjev ali Mariborski otok, «Ponedeljnik», 30. VI. 1930. Članki ob priliki ustanovitve Tbc.-od-delka in dispanzerja v Mariboru. V celoti jih je nad 80. Tu so našteti le najvažnejši od njih: Obračun za zgradbo novega oddelka za tbc. v mariborski splošni bolnici, «Tabor» 7. IT. 1926., »Slovenec*, 1926. Nastanek oddelka PTL za tuberkulozne, «Tabor», 1926. Oskrba je-tičnikov z odprto tuberkulozo, «Tabor», 1927. Darovi za novi oddelek za pljučno-bolne in jetičnike v Mariboru, »Tabor», 1926. Petletnica ambulatorija protituber-kulozne lige v Mariboru, «Tabor», 1927. Ob petletnici P. T. L. v Mariboru, »Tabor«, 1927. Bilanz der Errichtung des Tu-berkulosenheimes im Allg. Krankenhause in Maribor, 1927., «Marburger Zeitung«. Zgradba oddelka za jetične v mar. bolnici, »Tabor*, 1927. Das Programm der Antitub. Liga im J. 1926. »Marburger Zeitung:!., 1926. Nov oddelek za jetične bolnike v splošni bolnici v Mariboru, 1926. Program PTL za leto 1926. «Tabor», 1926. Novi protituberkulozni dispanzerji v Sloveniji, «Večernik», 23. XII. 1933. Die Anti-tuberkulosen-Liga, «Marburger Zeitung*, 22. III. 1923. Tatigkeitsbericht des Ambu-latoriums der Antituberkulosenliga, «Mar-burger Zeitung*, 24. I. 1923. Aerztekurs der Antituberkulosenliga. «Marburger Zeitung«, 18., 19. XI. 1922. Antituberkulosenliga, «Marburger Zeitung«, 12. XII. 1922. Poročilo o delovanju ambulatorija PTL, »Tabor«, 21. III. 1923. Protituberku-lozna liga, «Tabor*, 14. XI. 1922. Iz delovanja PTL, »Tabor*, 22. III. 1923. Delovanje ambulatorija PTL, »Tabor«, 12. XI. 1922. Darovi za ambulatorij PTL, «Ta-bor«, 27. V. 1922. Protituberkulozna liga, »Tabor*, 10. VI. 1922. Cilji in naloge ambulatorija PTL, »Tabor«, 30. in 31. V. 1922. MAVRIC ANTON, pooblaščeni graditelj, rojen 1. oktobra 1893. v črničah, napravil je stavbeniški izpit. Izvršil je sledeče večje gradnje: Lokar-jeva stavba na Resljevi cesti, Vzajemna zavarovalnica — nova palača na Miklošičevi cesti, Mavričev blok ob Tyrševi cesti, Umobolnica na Studencu, šolska poliklinika v Ljubljani, palača Mestne hranilnice v Radovljici, kopališče v Radovljici, okrevališče Poštne hranilnice v Radovljici, municijska skladišča v Celju, stanovanjska zgradba veletrgovca Pavlina na Privozu v Ljubljani, Baragovo semenišče v Ljubljani, šola na Črnučah, Meščanska šola na Viču, «Salus» v Cigaletovi ulici v Ljubljani, «Fond» — stanovanjske zgradbe železničarjev ob Tyrševi cesti in mnogo manjših del, posebno vil. MAYER DR. ERNEST, načelnik banske uprave v p., rojen 8. novembra 1876. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1895., doktoriral v Gradcu 1. 1900. Napisal je več razprav in člankov medicinske vsebine po raznih revijah in časopisih. MEDVEŠČEK ING. EMIL, inženjer-arhitekt Ministarstva gradjevina v Beogradu, rojen 11. oktobra 1911. v Trstu, maturiral na realki v Ljubljani I. 1932., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1937. pri prof. Plečniku. Samostojno je projektiral nagrajena na-tečajna dela: občinski dom v Trbovljah, bolnico krajevne bratovske skladnice, kraljevi spomenik (Aleksandrov) v Mariboru, vse 1. 1939., v okviru banovinske terenske sekcije za gradbeno izpopolnitev zdravstvenih zavodov v Ljubljani: upravno poslopje bolnice v Mariboru, 1938, ginekološki oddelek bolnice v Mariboru, 1939., splošno bolnico za Mursko Soboto 1939., izvršil je tudi razna pasarska dela in prapore (Sokolu Ljubljana — Šiška in Črnom-Iju). MELIK DR. ANTON, univerzitetni profesor, rojen dne 1. januarja 1890. v Črni vasi (Barje), maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1910., končal univerzitetne študije na Dunaju, kjer je diplomiral 1. 1916., doktoriral pa v Ljubljani 1. 1927. Napisal je knjige: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev 1919/20, Jugoslavija, zemljepisni pregled 1921/22, Kolonizacija ljubljanskega barja 1927, Kozolec na Slovenskem 1931, Slovenija I., 1. in 2. 1935/36. Sodeloval s članki v časopisih: »Geografski vestnik*, »Glasnik Geogr. društva*, »Ljubljanski Zvon*, «Letopis M. Srp.*, Stanojevič, »Enciklopedija S. H. S.* Bil je urednik «Geogr. vestnika* in predsednik Geogr. društva. MENCEJ MARTIN, strokovni učitelj, rojen dne 17. oktobra 1904. v Igu-Studencu pri Ljubljani, maturiral na državnem učiteljišču v Ljubljani 1. 1925., strokovno usposobljen v Beogradu 1. 1931. , Napisal je knjige: Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami — socialno-pedagoški pogledi (Založba »Pedagoški tisk» v Mariboru 1. 1957.), in članke: Kulturno vprašanje naše vasi — «Sodobnost» 1956., Razprave socialno-pedagoške in so-eialno-psihološke vsebine v »Književnosti* 1933., v «Popotniku» je priobčeval od leta 1931. dalje pedagoške in psihološke članke, nadalje v »Prosveti* 1. 1938. članke: Stanovanjske prilike otrok v polindnstrijskih krajih, Telesna zaposlitev otrok v polindnstrijskih krajih, Razred v luči socialne in mladinoslovne raziskave ter v »Sloveniji* in drugih časopisih razne članke in kritike socialno-ekonomske vsebine. MERČUN DR. LJUDEVIT, zdravnik, primarij Splošne bolnice v Ljubljani, rojen dne 18. avgusta 1900., maturiral na gimnaziji v Ljubljani, diplomiral za doktorja vsega zdravilstva na medicinski fakulteti univerze na Dunaju I. 1925. Napisal je razprave in članke: Letošnja epidemija influence v Ljubljani 1929., Praktična uporaba duodendne sonde, Nespecifične krvne preiskave v luči moderne diagnostike, Pet let zdravljenja z aktopro-tinom, Nov znak, da je čirna krvavitev prenehala, Moderno zdravljenje sladkorne bolezni, Klinična elektrokardijografija, Naše skušnje z dijodtyrosinom, O zdravljenju pljučnih abscesov s pneumatora-ksom, Težave po operacijah na želodcu, Nov način odpravljenja trakulj, Elektro-kardijogram pri tuberkuloznih itd. MERšOL DR. VALENTIN, zdravnik, rojen 22. februarja 1894. v Radovljici, maturiral na gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1913., študiral medicino v Gradcu, Odesi, Zagrebu in Pragi, kjer je doktoriral 1. 1922. Napisal je knjige: Malarija. Izdal in založil Higienski zavod v Ljubljani. 1.1930. Bakteriologija. Skripta za zdravnike. Izdal Higienski zavod v Zagrebu 1. 1931. Napisal članke: a) znanstvene: Resultate der Dick-Probe und der aktiven Immunisierung gegen Scharlach in Skoplje und Umgebung, «Centralblatt fiir Bakteriologie, Parasitenkunde und In-fektionskrankheiten», 1.1929, Bd. 111. Er- fahrungen mit dem Scharlachheilserum, istotam 1. 1929., Bd. 112. O etiologiji in aktivni imuni zaciji proti škrlatinki, «Zdravniški vestnik» 1. 1929. Socijalna medicina, »Zdr. V.» 1. 1929. B. C. G., «Zdr. V.» 1. 1929. Preprečevanje retour-slučajev pri škrlatinki, «Zdr. V.» 1.1931. Febris biliosa haemoglobinurica, «Zdr. V.» 1.1932. Trajanje in značaj imunitete, pridobljene po prestani davici oziroma škrlatinki, «Zdr. V.* 1. 1932. Glavni principi raziskavanja in zatiranja malarije s posebnim ozirom na dravsko banovino, »Zdr. V.» 1. 1933. Zasluge f E. Roux-a za znanost in človeštvo, «Zdr. V.* 1. 1933. Nedostatki izolacije in nege bolnikov z infekcijskimi boleznimi v naših bolnicah. «Rad XV godišnjeg skupa Jugoslav. Lekarskog Društva* 1. 1933. Problem difterije na deželi, «Rad XVI. skupa* I. 1934. Nujnost razširitve ljubljanske bolnice, »Zdravniški Vestnik* 1. 1936. Infekcijske bolezni in naše bolnice, »Glasnik Centralnog higijenskog zavoda* 1. 1938. b) stanovske: Sedemdeset let Slovenskega zdravniškega društva*, «Zdravniški Vestnik* 1. 1932. -j- dr. Leo Lemež, »Zdr. V.» 1. 1933. Zdravniški kongres v .Beogradu, »Zdr. V.» 1.1935. j Dr. Peter Debrancesclii, «Glasilo Zdravniške zbornice« 1. 1937. Vprašanje Zdravniškega doma v Ljubljani, «G1. zdr. zb.» 1. 1938. Pokojninski zaklad za zdravniške vdove (vdovce) in sirote, «G1. zdr. zb.» 1. 1938. Namen in pomen zadruge »Bios>, «G1. zdr. zb.» 1. 1938. c) poljudno-zdravstvene: Priobčil preko 20 manjših in večjih člankov poljudno-zdravstvene vsebine v »Zdravju* in dnevnem časopisju. Imel je tudi mnogo zdravstvenih predavanj v raznih delih Jugoslavije, bil je predsednik Društva pomožnih zdravnikov od 1.1933., član drž. izpitne komisije za zdravnike uradniške pripravnike v Zagrebu I. 1929., 1930. in 1931., predsednik Slovenskega zdravniškega društva od leta 1932. do 1936., istočasno podpredsednik Jugoslovanskega Zdravn. društva, predsednik Zdravniške zbornice v Ljubljani od 1. 1936. dalje, istočasno podpredsednik Zveze zdravniških zbornic v Beogradu, član kuratorija Oražnov dijaški dom od 1.1936., član Banskega san. sveta v Ljubljani od 1. 1936., član mestnega sveta v Ljubljani od 1. 1938., član Glavn. san. sveta od 1. 1939. MESAR ARH. JOŽE, arhitekt, rojen dne 21. avgusta 1907. v Ljubljani, diplomiral na Akademie der B. Kiinste na Dunaju 1. 1930. Napisal je knjigo z arli. Spinčieem: Stanovanje, Ljubljana 1931. Izvršil je več stanovanjskih hiš in vil v Ljubljani, Ptuju in na Gorenjskem. Adaptacije poslovnih, industrijskih in stanovanjskih poslopij (za Ivana Jelačina, kavarna »Union* v Ljubljani, Hotel »Evropa* v Celju itd.). Šport hotel «Pokljuka* od Smuč. kluba Ljubljana, več »Weekend* hišic na Pokljuki v Bohinju, pod Šmarno goro itd., aranžma specialnih razstav na Ljubljanskem velesejmu, oprema stanovanj in trg. lokalov. MESESNEL DR. FRANC, konservator in h on. univerzitetni profesor, rojen dne 25. novembra 1894. v Cervignanu (Italija), maturiral na gimnaziji v Ljubljani, študiral na univerzi na Dunaju, v Zagrebu in v Pragi, kjer je doktoriral iz filozofije 1.1922. Napisal je knjigi: Ohrid, 1934. in Janez in Jurij Šubic, 1939., članke o umetnostno-zgodovinskih vprašanjih v «Zborniku umetnosti in znanosti*, v »Ljubljanskem Zvonu*, v »Domu in svetu*, v »Sodobnosti*, v «Novi Evropi*, v »Starinarju*, v »Narodni starini*, v «Glasniku skopskega na-učnega društva* itd. MIHELAK DR. JOSIP, profesor Državne trgovske akademije in Abiturijentskega tečaja, rojen dne 14. marca 1904., maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1923., diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1928., doktoriral istotam 1. 1930., napravil profesorski izpit v Beogradu 1. 1935. Napisal je knjigo »Trgovinstvo* za trg. akademijo, abituri-jentske tečaje itd. in razpravi »Brezposelnost in racijonalizacija* (Tehnika in gospodarstvo), »Brezposelnost in tvoritev kapitala* («Misel in delo*), »Brezposelnost in mezda* («Organizator*). MIHELIč PROF. STANE, gimnazijski profesor, rojen dne 2. februarja 1906. v Virmašah pri škofji Loki, maturiral na realni gimnaziji v Kočevju 1. 1927., diplomiral na univerzi v Ljubljani 1. 1934. Spisal je knjigi: Anton Janša, slovenski čebelar, Ljubljana 1934. in Zgodovina slovenskega čebelarstva v 18. in 19. stoletju, 1938 (v rokopisu), in članke: Nekaj o medeni rosi, »Slovenski čebelar«, 1937, Za mlade čebelarje, «Slov. čeb.», 1937, P. P. Glavar, «Včelarsky sbornik«, Praga 1938., Spori med prevaževalci čebel v pašo in čebelarji domačini v 18. in 19. stoletju, 1938 (v rokopisu), Pogajanja za novo izdajo Janše v slovenskem jeziku v 20 letih 19. stoletja, 1938 (v rokopisu), Oceno knjige Ks. W. Kranowskega. MIHEVC ING. EDO, inženjer-arhitekt, rojen dne 8. julija 1911. v Trstu, maturiral na realki v Ljubljani in diplomiral na ljubljanski univerzi. Izvršil je adaptacije več lokalov v Ljubljani. MIKLAUC ING. PAVEL, tehnični višji svetnik in šef terenske sekcije v Ljubljani, rojen dne 16. januarja 1888. v Ljubljani, maturiral na realki v Ljubljani, študiral tehniko na Dunaju in v Gradcu. Samostojno je projektiral in izvršil več železobetonskih mostov in moderniziral državne ceste v Sloveniji. MILER DR. FERO, odvetnik, rojen dne 21. aprila 1874. v Borovljah na Koroškem, diplomiral iz pravnih znanosti in doktoriral. Sodeloval s strokovnimi članki v »Miru*, v »Korošcu*, v »Razgledu*, v «SIovenskem pravniku*, »Taboru*, «Jutru*, »Slovencu* itd., pri ustanovitvi raznih gospodarskih zadrug itd. Je član mestnega sveta v Mariboru, član uprave mestnih podjetij v Mariboru, član upravnega odbora Državne hipotekarne banke v Beogradu itd. MINAfc DR. FRAN, zdravnik, kirurg-ortoped, primarij, rojen dne 30. marca 1889. v Majetinu pri Olo-moucu (Češka), maturiral v Olomoucu 1. 1908., doktoriral na dunajski univerzi iz medicine 1.1914., poleg tega je študiral v Pragi in v Parizu. Napisal je znanstvene publikacije: v slovenščini: Zgodovina in tehnika umetne lesene proteze za spodnjo okončino, Orto-pedija in protezna tehnika v Italiji, Kli- nično-kazuističen prispevek k »Malum Legg-Calve-Perthes«, Dve redki poškodbi mladeničnega koščenega pasu, Arthroplastika, Dva slučaja »costa cervi-calis« z neurotrofičnimi pojavi, O tipičnih športnih poškodbah, njih diagnozi ter zdravljenju, Chlumsky šetsdesetletnik (bio-grafična študija), Zakaj je ravno Calotov način zdravljenja Pott-ove bolezni za naše razmere priporočljiv? Obolenje plesna in simulacija, Ortopedija v Sloveniji, O sodelovanju ortopedije in pedagogike pri vzgoji pohabljene dece, Ortopedsko zdravljenje poliomilitičnih paraliz na ortopedskem oddelku obče državne bolnice v Ljubljani, O presoji vzročne zveze med tuberkulozo in poškodbo, Socialna važnost izbere poklica glede na šibke spodnje okončine, Socialna indikacija operativnega zdravljenja pri tuberkulozi kosti in sklepov, Zdravljenje spastičnih ohromljenj z Stoffel-jevo operacijo, Operiran in izlečen tumor »caudae equinae», Prispevek k rani operaciji «spina bifidae«, Ostitis multi-plex cystica tbc., Diabetes, Problem dekal-cifikacije, Artritična obolenja hrbtenice z ozirom na socialno zavarovanje, Prispevek h klinični patologiji spondylo-arthritis ankylopoeticae, Mehanizem poškodb me-niskov in operativne indikacije, Šest let ortopedije v Sloveniji in potreba modernega oddelka, Smernice ortopedije in trau-matologije ter potreba modernega oddelka, Organizacija bolnišnic in zdravniškega stanu na Angleškem, Moje izkušnje s prirojeno luksacijo kolka in njenim zdravljenjem v Dravski banovini, Osteochon-dritis vertebralis infantilis, Trauma zapestja v socijalnem zavarovanju, Osteo-chondritis capitis humeri d. gonorrhoica, Problem kostne tuberkuloze v Dravski banovini, O poškodbah zapestja pri članih nezgodnega zavarovanja, kako se izognemo posledicam nezgod in njih prva pomoč, Poročilo o prvem mednarodnem kongresu za ortoped i jo v Parizu, Poročilo o drugem mednarodnem kongresu za ortopedijo v Londonu, Poročilo o tretjem mednarodnem kongresu za ortopedijo in traumatologijo v Rimu, Zdravljenje kroničnih artritid z novim preparatom «Dureman», O modif. tendinozne oper. zdravlj. ploskonožnosti »Chlumsky». — Publikacije v češkem jeziku: Casus osteochondritis deformantis coxae juvenilis post rep. coxae lux. cong., Diagnoza «Legg-Calvet-Perthes-ove» nemoči, O indikacich operativniho lečeni »lux. hab. humeri«, Kriticky essay k histo-rickemu a technickemu vyvoji protesy, Vyznam anorganickych soli v lečbe a pro-fylaxi konvulsi po ortopedickych opera-cicli, Socialni indikace operativniho lečeni kostna a kloubni tuberkulosy. — Publikacije v srbohrvaščini: Liječenje neuro-trofičnih poremačaja na pokretnom aparatu sa Lerich-ovom simpatektomijom, Kalkaneodynija, njezina patogencza i le-čenje, Fractura malleolaris male sanata. — Publikacija v francoščini: Trois cas interessents de malformalion congenitales. — Publikacija v angleščini: A new osteo-syntlietical operation of inveterate sym-physeolysis. — Popularne publikacije: Razvoj kostne kirurgije in njen pomen v socijalni in profilaktični med., Borba zoper deformacije in slabe drže hrbtenice, Kostna tuberkuloza, Kostjede hrbtenice ali Pott-ova grba, Tuberkulozno vnetje v sklepih (vse v »Zdravju«), Pomen ortopedije v modernem zdravstvu, Ortopedična telovadba, Deformacija na hrbtenici, O in X okončine socijalna bolezen, Ortopedski zavodi, Ortopedično zdravljenje tuberkuloze, Ploska noga, Kepasta in žilasta noga, Ortopedična in rekonstruktivna kirurgija. Prirojen izpah kolka (vse v »Slovenskem narodu«); Praktičen pomen vnanjih vplivov na deformacije naše noge in njih pro-filaksa (»Ženski svet«); Telovadba kot profilaktično sredstvo pri pretečih deformacijah razvijajočega se trupla, Značenje trlanja (masaže) u telesnom uzgoju; Ortopedski oddelek obče drž. bolnice v Ljubljani, Upliv sokolske telovadbe na kon-stitucijo in zdravje otroka, Razvoj kirurgije kosti in sklepov (ortopedije) in njen pomen v socialni ter profilaktični medicini (vse v «Sokolu»). MINAftIK MR.PH.FRAN, lekarnar, magister farmacije, rojen dne 9. junija 1887. na Smolniku pri Rušah, dovršil farmacevtske študije v Gradcu 1. 1908. Napisal je knjigo: Črtice iz zgodovine kranjske farmacije (separatni odtis iz «Apotekarskega vijesnika« v Zagrebu 1930—34), 1935. in razprave: Sonet Cos- tnos und Damianus als Apotheker («Phar-mazeutisclie Post* 1913), Avis der Geschichte einiger Klosterspitaler und Klo-sterapotheken in Steiermark (»Pharmzeut. Post* 1916), Christus als Apotheker (»Phar-mazeut. Post* 1917), Einiges von der alten Goldmacherkunst (»Pharm. Post* 1918), Einiges von den landschaftlichen Apothe-ken in Steiermark («Pharm. Post* 1918), Ueber die Herkunft und Zwolfteilung des alten Apothekergerichtes («Parm. Monats-hefte*, Wien), Geschichtliches aus der Apo-theke in Judenburg («Pharm. Post* 1919), O starih utežih (« Vjesnik ljekarnika*, Zagreb 1920), O funtih in gramih v Rusiji in na Francoskem (»Vjesnik ljek.* 1921), Sto let blejskega vrelca («Slovenski narod* 1922), O železnih toplicah na Bledu in nekaterih sorodnih vrelcih (»Vjesnik ljek.* 1923), Svetnika Kozma in Damjan v ljubljanski škofiji, O granu in njegovem vplivu na medicinsko libro («Gias apotekar-stva*, Beograd 1924), O bolnikih in zdravilih v cistercijanskih samostanih («Farm. Vjesnik* 1924), Kristus kot lekarnar («Glas apotekarstva» 1924), De confectis («Glas apot.» 1924), Christus als Apotheker, ein Nachtrag («Pharm. Post* 1925), Von Kran-ken und Arzneien der Zisterzienser (»Ph. Post* 1925), Vom altfranzosischen Apothe-kergewicht («Pharinazeut. Post* 1925), Die Eisenquelle in Bled (v brošuri «Fiihrer durch Bled*), Der Grabstein, den der Apotheker Steidler seiner Mutter gesetzt hat (»Pharm. Post* 1925), Alojzij Benkovič (»Farm. Vjesnik* 1925), O alkemiji na Kranjskem («Vjesnik ljekarnika* 1925), Beschreibung einiger historischer Gegen-stande aus der Apotheke in Neumarkt bei Bozen (»Pharm. Post* 1925), Popis stare lekarniške omarice («Vjesnik ljek.s), Lekarniški red za Ljubljano in Novo mesto iz 1710 «(Farm. Vjesnik* 1926), f Mr. Aleksander Roblek (»Vjesnik ljek.*), Nekaj slik iz farmacevtsko-historične zbirke lekarnarja mr. B. Lavičke v Tržiču («Farm. Vjesnik* 1926), Analiza ljublj. lekarnarja pred sto leti (»Farm. Vjesnik* 1926), De pilulis (« Vjesnik Ijekarnika* 1926), Von der Alchymie in Krain («Pharm. Post*, Wien 1927), Stermolski alkimisti (»Farm. Vjesnik* 1927), Razprava ljubljanskega alkimista Raina o tekočini alkahest (»Vj. Ijekarnika* 1928), Schniderschitsch Nor- bert: Die Geschichte der Pharmazie in Steiermark (književno poročilo v «Časo-pisu za zgodovino in narodoslovje*, Maribor 1932), Celjska družina Klausov (»Časopis za zgodovino in narodoslovje*, Maribor), Trubarjevi sorodniki. MIS DR. FRANTA, zdravnik, rojen dne 1. aprila 1900. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1.1918., študiral medicino v Zagrebu in Pragi, kjer je doktoriral 1. 1924. V mesečniku »Zdravje* je priobčil razprave: Statistika tuberkuloze v ljubljanski bolnišnici 1924—25, O krčnih žilah in njih posledicah, O kožni jetiki ali lupusu, 1926., Slabotna šolska deca, Povečane žrel-nice in nebnice, Pomen mlečnega zobovja, Propagandni članek za zdravstveno zaščito šolske dece, Mladina — temelj našega narodnega zdravja. MOHORIč DR. JAKOB, odvetnik, rojen dne 27. aprila 1888. v Njivici, doktoriral na juridični fakulteti univerze na Dunaju 1. 1913. Napisal več člankov o zadružništvu v »Narodnem gospodarju*, katerega dejanski urednik je bil ves čas. MOSETIZH JOSIP, višji finančni svetnik, rojen dne 5. decembra 1880. v Trstu, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, študiral pravo na Dunaju. Spisal knjigo: Neposredni davki 1. 1931. MODERNDORFER VINKO, učitelj, rojen dne 5. aprila 1894. v Dolah (Brdo, Ziljska dolina), maturiral na drž. učiteljišču v Mariboru 1. 1914., usposobljen istotam 1.1920. Napisal knjige: Koroške pripovedke, I. del, 1924., Boji mežiških rudarjev, 1927., s Pavlom Koširjem: Ljudska medicina, 1927., Narodno blago, 1932., Koroške popevke in uganke, 1931., Koroške pripovedke, II. del, 1937., Sodobna šola, 1938., Slovenska vas na Dolenjskem, 1938., Slovenska začetnica (učbenik v treh delih), 1939. MUDROVČIČ JOSIP, pooblaščeni graditelj, rojen dne 15. julija 1885. v Novem (Hrv. Primorje), dovršil Gradbeno obrtno Šolo v Zagrebu, napravil izpit za pooblaščenega graditelja v Ljubljani 1. 1913. Kot samostojen delovodja je sodeloval pri drugih podjetjih na sledečih zgradbah: Železnice: Gabela — Trebinje, Sarajevo-— Višegrad, Prijedor—Drvar, Novo mesto— Metlika, Otavic (viadukt), Knin—Pribu-dič, Stankova draga (viadukt), Bosanski Novi—Bihač. Cesta Črnomelj—Vinica. Vodovode: Podslivnica—Cerknica — Rakek — Unec—Ivanje selo, Gor. Košana—Kal pri Sv. Petru. Kot pooblaščeni graditelj in z gradbenim podjetjem «Probudo» je izvršil sledeče: šoli v Gorenjem jezeru in v Mežici, cerkev na Jesenicah, Prosvetni dom na Jesenicah, domačija Javornik v Žalni, zdravilišče Kamnik, tronadstropna hiša advokata Franca Kodra v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 17, štirinadstropna hiša Mara Adamič, Ljubljana, Trdinova ul. 5, štirinadstropna hiša Josip in Ljudmila Mil-drovčič, Ljubljana, Trdinova ul. 7, šoli na Brezjah in v Bevkah, dograditev samostana in kapele v Šmihelu, župnišči v Žužemberku in šmihelu. bolnica usmiljenih bratov v Ljutomeru in Bratovske sklad-nice v Št. Janžu, adaptacija župnišča v Krki in v Dobrničah, adaptacija cerkve v Vinici in v Sodražici, nadzidava trg. hiše Plut, Črnomelj, šola v Žiberčah. Zgradbe: tronadstropna stanovanjska hiša južne železnice v Ljubljani, Tvrševa cesta, kurilnica na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, cerkev Sv. Frančiška v Šiški, dograditev Sokolskega tabora v Ljubljani, tro- odnos-no štirinadstropna stanovanjska hiša v Gregorčičevi ulici 17/c v Ljubljani (lastni projekt), štiri- odnosno petnadstropna stanovanjska hiša v Trdinovi ul. 5 v Ljublj. (lastni projekt), zgradba duhovniškega doma v Kamniku (lastni projekt), vogalna štiri- odnosno petnadstropna stanovanjska hiša v Trdinovi ulica št. 7 v Ljubljani (lastni projekt), ljudska šola v Žvirčah, tronadstropna stanovanjska hiša drž. žel. na Rakeku, Prosvetni dom na Jesenicah (lastni projekt), dozidava samostana in kapele v šmihelu pri Novem mestu (lastni projekt), Gospodinjska šola pri Sv. Juriju ob juž. žel., preložitev potoka Hinje v Krmelju pri Št. Janžu, železobetonski most čez Pšato v Trzinu, železobetonski most čez Rovški potok pri Dobu, železobetonski most čez Temenico v Ponikvah in preložitev Temenice, železobetonski most na drž. cesti v Višnji gori, železobetonski most čez Mirno v Jelovcu, zgradba banovinske ceste na Pohorje, Reka—Sv. Areh, I. del, preložitev klanca na Srebrniku na cesti Mestinje—Sv. Peter pod Sv. gorami, vojaška cesta v Pečovniku pri Celju, carinarnico na Rakeku, Grand hotel «Lišanj», Novi, Hrvatsko Primorje, H dograditev hotela «San-Marino», kameniti obokani most čez Suho Rcčino na drž. cesti Selce— Novi, dvonadstropna banovinska stanovanjska hiša za uradnike v Banjaluki, Gospodarska šola na Budaku pri Banjaluki, železobetonski most v Bešlincu pri Bosanskem Novem, železobetonski most preko Korane v Tržaškim Roštelama, banovinska cesta šturlič—Bogovolja, banovinska cesta Glamoč—Drvar, banovinska cesta Slatina—Banjaluka. banovinska cesta Maj-dan—Bosanska Krupa. Poleg tega več vil in večjih adaptacij lastnega projekta v Ljubljani in na deželi. Sodeloval je pri zgradbi kolonije mestnih stanovanjskih hiš za artiljerijsko vojašnico v Ljubljani . MUHA DR. MIROSLAV, sodnik Stola sedmorice, rojen dne 5. januarja 1878. v Ilirski Bistrici, doktoriral na pravni fakluteti univerze v Gradcu. Spisal knjige in razprave: Tolmač k zakonu o štampi, 1926., činjenična utvrdje-nja i pra\na ocjena, 1938., Izvršba proti državi, «Slov. Pravnik* XXXVI. letnik, Ocjena ustavnosti zakona, «Mjesečnik» št. 3 in 4 iz 1. 1927., Pojam činjenice prema čl. 26. Zšt, «Mjesečnik» št. 8 in 9 iz 1. 1927., Zasebnosti propisa o smetanju posjeda. počinjenom gradenjem (!?§ 340—342 Ogz) i njihova opravdanost, «Mjesečnik» št. 5 iz 1. 1930., Parnični troškovi po novom gradanskom postupniku, «Mjesečnik» št. 7 in 8 iz 1. 1930., § 180 krivičnog zakona «Mjesečnik» št. 3 iz 1. 1931., Izgled tužbe po novom gradan. parničnom postupku, «Mjesečnik» št. 4 in 5 iz 1. 1931., Sekve-strova tužba smetanja posjeda kao pravno sredstvo protiv smetanja ovršne sekvestra-cije, «Mjesečnik» št. 6 in 7 iz 1. 1931., Nadležnost redovnih sudova za rješavanje sporova o vlasništvu i posjedu nekretnina zemljišnih zajednica, «Mjesečnik» št. 4 iz 1. 1932., Nekoliko pitanja iz oblasti novih krivičnih zakona, «Mjesečnik», št. 7 in 8 iz I. 1952 , Zastupnici stranaka po novom gr. p. p., «Mjesečnik» št. 12 iz 1. 1932., Pri-mjena novoga ili staroga krivičnog zakona na pitanja, koja nastanu poslije pravno-snažne presnele, izrečene po starom kri-vičnom zakonu, »Mjesečnik« št. 9 in 10 iz 1. 1933., Potpuna (S 492 grpp) ili djelo-mična (§ 495 grpp) kontumacija u man-datnom, mjeničnom i porabnom postupku, ako jedna ili druga stranka izostane s prvoga ročišta, odredenoga za usmenu spornu raspravu, «Mjesečnik» št. 2 iz leta 1934., Presuda zbog izostanka ili propu-štanja, «Mjesečnik» št. 8 in 9 iz 1. 1935., Značenje § 6 grpp s obzirom na propise §§ 47 I i 48 st. 1 grpp, «Mjesečnik» št. I iz 1. 1936., Inozemni izvršni naslovi, «Mje-sečnik« št. 1 iz 1. 1937., Značenje § 440 Ogz, »Mjesečnik« št. 11 in 12 iz 1. 1937., Kako da se shvati naredenje § 569 reč 1 PrppP «Pravosude» št. 1 iz 1. 1934., Da li u nadležnost sreskih sudova po § 44 br. 2 Prpp spadaju i regresne tužbe po § 1042 Ogz? «Pravosude» št. 9 in 10 iz 1. 1935., Jedan školski primjer apriornog tumače-nja zakona. (§ 356 št. 4 Grpp) — «Pravo-sude» št. 5 in 6 iz I. 1937., činjenično ili pravno pitanje? (S 369 Grpp) — «Pravo-sude« št. 1 in 2 iz 1. 1938., Priziv ili re-kurs? — Arhiv za pravne i društvene nauke št. od 25. III. 1936., Značenje klau-zule «pod pretnjom izvršenja« — Arhiv za pravne i društvene nauke št. od 25. IV. 1937., Predrasude i «sporna pitanja« u pravu — «Nova Evropa« št. od 11. febr. 1.1928., Potreba reforme sudskog zako-nodavstva, koje treba bolje da odgovara narodnim i državnim interesima. — Spomenica skupštine udruženja sudija Kraljevine Jugoslavije, održane 9. juna 1955. god. u Beogradu, Prilog legislativnome uredenju nadležnosti sudova drugoga i trecega stepena u gradanskim pravnim stvarima osiin parničnih. — Spomenic . Mauroviču, Reforma propisa gradansl j parničkog postupka o presudi zbog izostanka ili propuštanja — Spomenica osmog kongresa pravnika Kraljevine Jugoslavije u Novom Sadu. MUNDA DR. AVGUST, kasacijski svetnik in privatni docent za kazensko pravo, rojen dne 13. aprila 1886. v Brežicah, doktoriraj iz prava v Gradcu 1. 1910. Napisal knjigo: Ribe v slovenskih vodah, 1926. in razne strokovne članke v «Slov. pravniku«, «Pravosudu» in drugih revijah, v «Lovcu» članke ribarsko-prav-ne vsebine. MURI ING. LAMBERT, šef kmetijskega odseka banske uprave, rojen dne 18. septembra 1899. na Jezerskem, maturiral na gimnaziji v Kranju 1. 1918., študiral na Kmetijski visoki šoli na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral leta 1924. Napisal je več strokovnih člankov o kmetijstvu v listih: «Naše gorice«, «Naš dom», «Slov. gospodar« v letih 1927—55. MURKO DR. VLADIMIR, univerzitetni docent finančne vede in tajnik Zveze jugosl. hranilnic v Ljubljani, rojen dne 4. marca 1906. v Gradcu, študiral hum. gimnazijo v Gradcu, Leipzigu in Pragi, pravo v Pragi in v Ljubljani, narodno gospodarstvo in finančno vedo v Pragi, Parizu in Berlinu, diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani leta 1928., doktoriral istotam 1. 1929. Napisal knjige: Pot h gospodarski obnovi. (Varčevanje — podlaga vsega napredka.) Ljubljana, Das offentliche Bank-wesen des Auslandes. Berlin 1934., Der Staat als Bankier. Das deutsche Beispiel. Ljubljana—Leipzig 1934., Pomen hranilnic za narodno gospodarstvo. Ljubljana 1935., Davčne oprostitve in davčne olajšave. Ljubljana 1937., Sysiem jihoslovanskvch pfimvch dani (sistem jug. neposrednih davkov). Bratislava 1938., ter članke in razprave: Razvoj jugoslovanskih borz. »Trgovski tovariš« 1928., Devizni predpisi v praktičnem življenju. «Trgovski list» 1932., O nalaganju hranilniških sredstev v državne papirje. «Vesnik Saveza šte-lionica Kralj. Jugoslavije«, Spofitelnictvi jugoslavii (hranilništvo). «Roks (Praga) HI.—1954., Narodno gospodarstvo in de- arni zavodi. «Tehnika in gospodarstvo« T.—1934., Javna dela naših samouprav in dosedanji način njihovega finansiranja. •Tehnika in gospodarstvo« I.—1934., Samoupravne hranilnice v Dravski banovini. «Jugoslavenska Propaganda II.—1934., Skandinavske a nizozemske bankovnictvi po valce (Skand. in nizozemsko bančništvo po vojni). »Ročenka ustava Skandi-navskeho a Nizozemskeho* v Praze 1933., Pomembna 45 letnica. O priliki razstave Mestne hranilnice ljubljanske. »Jugosla-venska Propaganda« II.—1934., Pomen Mestne hranilnice ljubljanske za gospodarski procvit Ljubljane, «Kronika slo venskih mest* II.—1935., Jadranska straža in njen oddelek na Jadranski razstavi. »Ljubljana v jeseni — Jadranska razstava 1935. — katalog.«, Naše morje in Jadranska straža. «Tehnika in gospodarstvo« II.—1935., Zakaj so nam vsem potrebni denarni zavodi. «Gospodinja* IV.—1935., Sanacija denarnih zavodov brez gotovine. »Tehnika in gospodarstvo« II.—1935., Jadranska razstava v Ljubljani. «Jadranska straža* XIII.—1935., O novejši bančni zakonodaji. «Slovenski pravnik« XLIX,— 1935., Organizacija češkoslovaških denarnih zavodov in njih poslovanje v času krize. «Slovanski svet« (Ljubljana) I.— t935„ Das Sparkassenrecht in Jugosla-vrien. I. Der heutige Rechtszustand. Die Sparkasse (Berlin) 56. Jahrg., 1936., H. 18, II. Der Entwurf eines jugoslawischen Sparkassengesetzes, «Die Sparkasse* 56. Jahrg., II. 20, Co prinaši noveho navrh ji-hoslovanskeho spožitelniho zakon? (Kaj prinaša novega osnutek jugoslov. hranil-niškega zakona) »Rok« (Praga) V.—1936., Češkoslovaške izkušnje pri sanacijah denarnih zavodov. »Trgov, tovariš* XXXIII. 1936., Ali vpliva devalvacija francoskega franka in drugih valut na stabilnost dinarja? «Naša inoč« I,—1936., Die Vereini-gungen von Spareinlegern in Jugosla-wien. Ilire Entstehungsursachen und ihr Aufgabenkreis. «Deutsche Sparkassen-Zeitung*, Berlin XIII.—1936., Mestna občina — in hranilnica ljubljanska. »Kronika slovenskih mest« IV.—1937., Denarni zavodi in zadrugarstvo. «Krajevni leksikon Dravske banovine«, Ljubljana 1937., Kreditne potrebe naših hranilnic. «Vesnik Sa-veza štedionica Kraljevine Jugoslavije* br. 18—1937., Kaj čaka hranilnice in posojilnice po likvidaciji kmečkih dolgov? «Tehnika in gospodarstvo«, III.—1936/37., Davčne oprostitve in olajšave kot sredstvo davčne in gospodarske politike. Spomenica I. kongresa ekonomista kraljevine Jugoslavije, Zagreb 1937., Uverove potfe-by našich sporitelen (kreditne potrebe naših hranilnic) — v »Vyročni uprava Jednotv českoslo venskvch sporitelen v Praze za 1937 — Referaty V. valneho shromaždenf Sdruženi slovanskych sporitelen« (Zagreb 1937.), Praga 1938., Kje bodo dobivale občine in ostale samouprave posojila po uveljavljenju uredbe o hranilnicah? «Samouprava» (Ljubljana) 1938. Pozabljeni vrednostni papirji. »Obzorja* 1938., št. 3—4., Naše kreditno gospodarstvo — pogoj za gospodarsko osamosvojitev. »Obzorja« I.—1938., Potek likvidacije kmečkih dolgov in bodoči položaj naših denarnih zavodov in njihovih vlagateljev. «Telmika in gospodarstvo« IV.—1938., Oddluženi zemedelcu v Jugo-slavii a sporitelnv (razdolžitev kmetov v Jugoslaviji in hranilnice). »Spori tel m ob-zor« (Praga) XXXVII.—1938. MURNIK DR. VIKTOR, prvi tajnik TOI v p., rojen dne 25. marca 1874. v Ljubljani, dovršil gimnazijo v Ljubljani 1. 1892., doktoriral iz prava v Gradcu 1. 1898. V «Narodno-gospodarskem vestniku* je priobčil razne članke, kot: Malemu obrtniku v pomoč. Osnova in poslovodstvo obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug, v «Slov. trg. vestniku«: O varstvenih znamkah, Kontrola proste trgovine, O dopustnem trgovskem dobičku (v letih 1901.-2.-3.-6.-7.-20.), leta 1932 je izšla razprava: Narodno gospodarstvo in sokolstvo z naslovom: Sokolstvo in življenje, sodeloval je pri ustanovitvi ljubljanskega ve-lesejma in osnovanju slov. trg. društva «Merkurja». Predvsem pa je poznan kot sokolski delavec. MUŠIč ING. VLADIMIR, arhitekt, mestni višji gradbeni tehnik, rojen dne 26. oktobra 1893. v Gorenjem Logatcu, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1912., diplomiral na tehnični visoki šoli na Dunaju 1.1922. Projektiral in vodil je restavriranje glavnega magistratnega poslopja v Ljubljani, Mestni trg št. 1, adaptacijo in preureditev pritličja v lokale desnega magistratnega poslopja v Ljubljani, Mestni trg št. 2, Delavski dom na križišču Bleiweisove in Gosposvetske ceste, lastno vilo za Beži- gradom št. 12, stavbo bežigrajske osnovne šole; projektiral je vilo dr. I. Stanovnika v Pleteršnikovi ul„ vilo dr. Vinka Vrhunca ob Gorapovi ulici, vilo Kalin ob Streliški ulici itd. NAVINŠEK ING. EMIL, inženjer-arhitekt, višji tehnični pristav pri tehničnem oddelku kr. banske uprave, rojen dne 1. januarja 1904. v Beljaku, dovršil realko in tehnično fakulteto univerze v Ljubljani. Njegovo delo: I. Strokovni članki: Bodoče osrčje v Ljubljani, «Jutro«, »Slovenec* 25. V. 1936., Problem regulacije Ljubljane, «Jutro», »Slovenec« 9. I. 1938. II. Samostojno projektirana tehnična dela izven urada: Projekt za palačo Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ljudsko šolo v Splitu, kolodvor v Ljubljani, palačo državne tiskarne v Beogradu, Invalidski dom v Beogradu, Narodni dom na Sušaku, cerkev na Sušaku, vilo Dedek v Ljubljani (natečaj), regulacijo Marijinega trga v Ljubljani, projekt za novo bausko palačo v osrčju Ljubljane z regulacijo Kongresnega trga do muzeja, bansko palačo v Ljubljani v zvezi z regulacijo Muzejskega trga do Nunske ulice, bansko palačo v Ljubljani v zvezi z muzejem in palačo banovinske hranilnice, adaptacijo dramskega gledališča, novo gradbeno ministrstvo v Beogradu. III. Samostojno projektirana tehnična dela v uradu: projekt za novo palačo za žan-darmerijo, policijo in sresko načelstvo v Ljubljani, novo ljudsko šolo za Bežigradom v Ljubljani, meščansko šolo na Viču v Ljubljani leta 1930. in 1938., 12 razredno ljudsko šolo v Selnici ob Dravi, osnutek regulacijskega načrta za Škofjo Loko, osemrazredno ljudsko šolo v Mirni peči, za novi most z regulacijo okolice v Škofji Loki, šestrazredno ljudsko šolo v čmučah, adaptacijo banske palače v Ljubljani, ljudsko in meščansko šolo v Kranju leta 1929., osemrazredno ljudsko šolo na Muti, šestrazredno ljudsko šolo v Rovtah, šestrazredno ljudsko šolo v Šmartnem ob Paki, osnutek 16 razredne ljudske šole v Kranju 1.1935., devetraz-redno ljudsko šolo v Gorjah pri Bledu, trirazredno ljudsko šolo v Vrhpolju, tri-razredno ljudsko šolo na Rudniku pri Ljubljani, 18 razredno ljudsko šolo v Murski Soboti, 22 razredno gimnazijo v Mariboru, tekstilno šolo v Kranju, idejni osnutek nove ljudske šole v Kranju 1938., trirazredno ljudsko šolo v Starem Logu, osemrazredno ljudsko šolo v šmarju-Sap, šestrazredno ljudsko šolo na Priinskovem, trirazredno ljudsko šolo v Karlovici, adaptacijo ljudske šole v Radovici, Kresnicah etc., dvorazredno ljudsko šolo v Hodošu, stanovanjsko in upravno poslopje pri ženski bolnici v Novem mestu, osemrazredno ljudsko šolo v Kamniku, cerkev na Martinj vrhu (z arh. Jancemj, regulacijo trga pred cerkvijo v Dev. Mariji v Polju, osnutek mlekarske šole v Škofji Loki, dvorazredno ljudsko šolo v Skopi-cah, sirotišnico v šmihelu pri Novem mestu, študije cenenih tipov eno-, dve-, tri-in štirirazrednili šol, osnutek trirazredne ljudske šole v Zagradcu, projekt za adaptacije ljudskih šol v Bu kovici, Potoku, Turjah, Hotizi, Sv. Trojici nad Cerknico, Mačkovcih. IV. Samostojno izvršena tehnična dela v uradu: III. drž. realna gimnazija v Ljubljani, idejni osnutek nove ljudske šole v Kranju (njegov sistem), meščanska šola v Črnomlju, šest-razredna ljudska šola v Odraneih, triraz-redna ljudska šola na Motniku, šestrazredno ljudsko šolo v Dobu pri Domžalah, dvorazredna ljudska šola na Blejski Dobravi, enorazredna ljudska šola na Mohorjih, na Martinj vrhu, v Logu-Za-plani, v Zapotoku in v Žiberšah, dvorazredna ljudska šola v Selah pri Kamniku, v Gornjih Otavali, na Črnem vrhu, na Lipoglavu, trirazredna ljudska šola pri Sv. Miklavžu na Drav. Polju, v Strugah, v Lučinah, v Malem Slatniku, v Sovodnju in na Dolžu pri Novem mestu, štiriraz-redno ljudsko na Homcu in v Retečah, dvorazredna ljudska šola v Lokavcu, adaptacije ljudskih šol v Radovici, na Svetini pri Celju, v Škocijanu pri Turjaku, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Veliki Dolini etc., regulacija trga pred kapucinsko cerkvijo y Škofji Loki, idejni projekt za prezidavo in dozidavo pri ljudski šoli v Dev. Mar. v Polju (zidano), idejni projekt za novo ljudsko šolo v Slatini - Radencih (zidano), adaptacija ljudske šole v Podkraju, adaptacija ljudske šole v Gozdu nad Kamnikom. NEftIMA ING. ALBIN, inženjer kemije, rojen dne 10. februarja 1. 1911. v Pilštanju, maturiral na realni gimnaziji v Murski Soboti 1. 1929., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1.1935. Napisal članke: Mleko in mlečna kontrola, Prednost električnega kuhanja jedil v »Gospodinji«, razne gospodarske članke iz področja vinarstva, kmetijstva in živilske kemije v «Novinah», pripravlja gradivo iz živalske kemije za «MIa diko*. NEUBAUER DR. ROBERT, zdravnik, ravnatelj sanatorija, rojen dne 6. decembra 1895. na Dunaju, doktoriral iz medicine na Dunaju 1. 1922. Napisal je knjigo: TBC Jetika, Zdravim v pouk, bolnim v pogum 1. 1936. in številne razprave o tuberkulozi in zdravniških stanovskih vprašanjih v »Zdravniškem vestniku«, v «Delu proti tuberkulozi«, v «Medicinskem pregledu* in «Liječ-ničkom vjesniku«. Je ravnatelj zdravilišča na Golniku, banovinski referent za zatiranje tuberkuloze, urednik »Zdravniškega vestnika* itd. NOVAK ING. JANKO, uradnik, rojen dne 20. decembra 1893. v Dolah pri Litiji, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Pragi 1.1924. Napisal je razne članke za vajence, iz prakse, o gospodarstvu v ČSR, o elek-trarniški zakonodaji v «EIektr. vestniku« Ljubljana. NOVAK ING. LEO, direktor Tehnične srednje šole v Ljubljani, rojen dne 20. decembra 1894., maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1913., diplomiral na Tehnični visoki šoli (gradbeni oddelek) v Gradcu 1. 1918. Napisal je knjige: Tehnična mehanika I. in II. del, Ljubljana 1921., Merstvo (obris geodezije), Ljubljana 1929., Nem-ško-slovenska fotografska terminologija, Ljubljana, 1934. Samostojno je projektiral in gradil kot privatni inženjer železniško progo Logatec—Črni vrh, ki pa je zaradi prevrata 1.1918. ostala nedovr-šena. NOVAK LOVRO, višji davčni kontrolor, rojen dne 12. avgusta 1886. v Zg. šiški, dovršil nižjo srednjo šolo. Napisal je knjigi: Zgradarina 1. 1950. in Hitri računar 1. 1932., sodeloval je tudi z manjšimi strokovnimi članki v «Našem Glasu*. NOVAK ING. VIKTOR, gozdarski svetnik, rojen dne 21. julija 1883. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Ljubljani, diplomiral na Visoki šoli za kulturo tal na Dunaju. Napisal je knjige: O urejevanju gospodarstva z gozdi 1933., Pratika za gozdne posestnike 1931., Dečji dan za pogozdovanje I. in II. del 1936., 1938. Sodeluje s članki v »Kmetovalcu«, v «šumarskem listu« in v «Gozdarskem vestniku*. OBERSNE ALOJZIJ, posestnik, rojen dne 7. junija 1901., v Devini pri Slovenski Bistrici, maturiral na gimnaziji. Sodeluje s strokovnimi članki v »Slovencu«, «Slovenskem gospodarju* in v «Narodnem gospodarju«. OBLAK DR. JOSIP CIRIL, odvetnik, rojen dne 10. decembra 1877. v Ljubljani, doktoriral iz prava 1. 1901. Napisal knjige: Koroška Slovenija leta 1919., Izprehod po Koroški Sloveniji 1. 1920., Golica in Kadilnikova koča 1. 1905., Krpanova kobila (literarna debata) 1. 1921. Sodeloval je pri »Planinskem vestniku* (1894—1938), v »Ljubljanskem zvonu«, pri »Jutru* in Slov. narodu«, bil je urednik «Korošca» v Celovcu 1908—10. OGRIN DR. FRAN, banski svetnik, rojen dne 25. januarja 1880. na Vrhniki, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1902., diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju 1. 1907., doktoriral istotam 1. 1908. Napisal je knjige: Slike iz Belokrajine, Ljubljana 1922., Državoznanstvo 1. 1929., Dopolnilo k državoznanstvu 1. 1930. in 1932., Državoznanstvo, Ljubljana 1924., poleg tega je napisal mnogoštevilne članke in razprave pravne, gospodarsko-so-eialne, tujsko-prometne, kulturno-politič- ne in planinske vsebine v revijah, publikacijah in listih: «Laibacher Zeitung«, »Koledar družbe sv. Mohorja«, «Jutro», »Prerod«, «Planinski vestnik«, «Lovec«, «Na.š glas«, «Slovenec», »Slovenija« (mesečna revija), «Slov. pravnik«, »Jugoslavija«, »Trgovski list«, «Samouprava», »Službeni glasnik min. notranjih poslov«, »Jugoslovanska borza«, «SIov. narod« itd. Njegov pseudonim je dr. Planinski ali dr. Podkuranski. OGRIN ING. GUSTAV, pooblaščeni arhitekt, profesor, rojen 4-. avgusta 1900., maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1922., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1929. Napisal je članke: Prava pot, »Prijatelj« 1933., Ljubljana pred potresom, «Kronika» 1935., Gotske cerkve na Kranjskem, 1930., in umetnostno zgodovinske prispevke v Krajevnem leksikonu 1. 1936. Samostojno je projektiral: hotel na Rabu, kolodvor v Skoplju, cerkev na Martinj-vrhu, prosvetni dom in šolo v Kranju, planinske koče, stanovanjske hiše in vile, počitniške hiše, adaptacije hiš, ki so pod umetnostno zgodov. zaščito, nagrobne spomenike, arhitektonske ureditve ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani, ureditve obrtniških, planinskih in drugih razstav (Ljubljana, Berlin), opreme stanovanj itd. OGRIN IVAN, stavbenik, rojen dne 28. aprila 1875. na Vrhniki, dovršil Tehnično srednjo šolo v Ljubljani. Pisal je članke gospodarske iu tehnične vsebine v «Domovino», »Slovenca« in v list »Jugoslovanski obrtnik«. Samostojno se je začel udejstvovati kot stavbenik in podjetnik 1. 1900., najprej na Vrhniki in potem v Ljubljani. Samostojno projektirane in izvršene zgradbe so poleg pritličnih, eno- in večnadstropnih stanovanjskih hiš tudi šole (Moste, Št. Vid pri Lj., Blatna Brezovica), cerkve (Mirna peč). Po načrtih drugih — palačo Vzajemne zavarovalnice v Lj., Zadružno gospodarsko banko. Samostojno je projektiral cesto Boh. Bistrica—Ravne. Napravil več mostov in vodovod pri Medvodah. Orga- nizatorično je deloval na obrtniškem polju, posebno po svetovni vojni kot član Zbornice TOI od 1. 1912—1931. ter od leta 1956. do danes. 20 let kot podpredsednik TOI in na čelu Obrtnega odseka. Bil načelnik Jugoslovanske obrtne zveze. V tej zvezi organiziral obrtnike. Izdajal list •(Jugoslovanski obrtnik« od leta 1922. do 1951. Deloval je na prosvetnem polju, na obrtnih skupščinah, v Rokodelskem domu v Ljubljani, Celju, Novem mestu. Od leta 1912. poučeval z malimi izjemami na strokovni obrtni šoli in Srednji tehnični šoli. OGR1S DR. ALBIN, profesor, rojen dne 28. februarja 1885. v Slov. Plajberku pri Celovcu, maturiral v Celovcu 1. 1905., diplomiral na pravni fakulteti univerze v Pragi I. 1915., doktoriral istotam 1. 1920. Napisal je knjige in razprave: Politične stranke 1926., Trgovinska politika 1952., Delniške družbe v Sloveniji 1. 1919. do 1925., 1927.. Unifikace finančnfho prava v Jugoslavii 1933., Der Staatshaushalt u. d. Finanzsvstem Serbiens bzw\ Jugo-slavviens 1928., Statistika kreditnih zadrug (»Zbornik znanstvenih razprav«, 1927.— 1928.). OKORN JOŽE, kmetijski referent, rojen dne 3. septembra 1897. v škofji Loki. maturiral na učiteljišču v Ljubljani 1. 1916. Pisal je strokovne članke v «Slov. čebelarju« in v «Kmetovalcu» v 1. 1919.—27. OMAHEN ING. JANKO. inženjer-arhitekt, rojen dne 24. decembra 1898. v Postojni, maturiral na klasični gimnaziji I. 1918., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1.1927. Pisal razne strokovne članke iz področja tiska, ornamentike (narodne), opreme, arhitekture in urbanistike v dnevnikih odnosno revijah: »Jutro«, »Ponedeljek«, »Žena in dom«, »Prijatelj«. »Vodnikova pratika«, »Slovenski tisk« in »Arhitektura«. Kot karikaturist in risar pod značko w (ornega) pri dnevnikih «Dan», »Bodeča Neža«, «Jutro», «Slov. Narod«, »Domovina«. Kot grafik (klišarna Jugo-grafika in Delniška tiskarna d. <1. v Ljubljani) vpeljal v grafiko narodni orna- nient (skup 110 7. ing. Serajnik0111). Delal načrte za razne tiskovine, prospekte, značke, plakate, koleke, znamke, diplome, spominske listine itd. V enobarvnem, dvo-in trobarvnem bakrotisku razne spominske, božične, novoletne in velikonočne razglednice, razne delnice, znamke in druge vrednostne papirje. Opreme knjig v platnu in usnju, razne mape iz usnja itd. Kot ilustrator opremil in ilustriral sledeče mladinske knjige: Dolgouhi Jer-nejček, Koko in druge živalske zgodbe, Božične pripovedke, O srečnem krojaču, Bili so trije velikani, Zlati čeveljčki, Na-na, mala opica. V umetni obrti so bili izdelani po načrtih ing. Omahna sledeči predmeti: a) v blagu: razni društveni prapori in zastave, tiskanje dekorativnih blagov (svile), čipke, vezenine, blazine, preproge (v volni) in stenska dekorativna preproga, b) v kovini: razno okovje, lestenci, nagrobne svetilke, stenske svetilke, svečniki okrižja vrat in oken (vse kovano v železu in bakru), razni zaključki praporov in bander, razne značke, ke-lihi (v medenini, srebru oziroma zlatu), c) v lesu: razne spominske predmete, ša-tulje, igrače vseh vrst, intarzije, okvirje, rezbari je v narodnih motivih, razno pohištvo (jedilnice, spalnice, delovne sobe, salone, garsonjere, kmečke sobe, stilsko pohištvo, opreme trgovin, pisarn, ladije itd.), č) v kamnu: spominska plošča A. Jenku (znak kladivar), razni nagrobni spomeniki, kapela. Samostojno projektirana tehn. dela: razni načrti večjih stavb, cerkev, gledališča, spomenikov (javni natečaji) ter hotel Podkoren. Samostojno izvršena tehn. dela: fasade, adaptacije, vile, sokolska domova, sanatorij Šlajmerjev doni (skupno z ing. D. Serajnikom), regulacija mesta Karlovca (iz leta 1923. na podlagi javnega natečaja). OMAN OTON, predavatelj vadnice drž. učiteljske šole v Ljubljani, rojen dne 14. marca 1902. v Št. Vidu pri Lukovici, maturiral na gimnaziji 1. 1918. in na učiteljišču v Ljubljani 1. 1922., diplomiral na Višji pedagoški šoli v Zagrebu L 1930. Pisal je članke o učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanovah v »Učiteljskem tovarišu« od 1.1936. dalje. ORAŽEM ING. MIROSLAV, inženjer-arhitekt, rojen 13. marca 1900. v Ljubljani, dovršil realko v Ljubljani in diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani, izpopolnjeval študije v Berlinu, Londonu in pri arh. Le Cor-busieru v Parizu. Samostojno je projektiral tovarno keksov Pauer in Novinarski dom, projektiral in izvršil pa je vilo vladike v Podgorici, hišo na Cetinju, hišo in vilo v Ljubljani. PAJK ING. MILAN, gradbeni inženjer, rojen dne 16. junija 1909. v Ljubljani, maturiral na drž. realki v Ljubljani, diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1932. Kot inženjer pri štabu Savske Diviz. oblasti v Zagrebu projektiral vojne in intendantske objekte, kakor municijske magacine v Karlovcu, Sušaku, Varaždi-nu, nato intendantska skladišča v Zagrebu, pekarnieo in štabno zgradbo inten-danture v Zagrebu kakor tudi še ostale vojne objekte. Kot tehnični poslovodja pri gradbeni družbi J. Slavec & Comp., Kranj, izvrševal sledeče mostogradnje in ceste: Cundrov most v Kokri, mecesnov-ski most v Spod. Jezerskem, preložitev banovinske ceste pri Dolgih mostovih, ba-novinska cesta Kranjska gora—Vršič, odsek od Ruske kapelice do Koče na Gozdu, rekonstrukcijo drž. c. št. 52 Ribnica— Dolenja vas, preložitev gaštejskega klanca pri rekonstrukciji drž. ceste Ljubljana—Kranj z napravo železobetonskega nadvoza preko železnice. Kot tehnični poslovodja pri Stavb, družbi se udejstvu-je pri visokih stavbah (hotel «Slon», banka «Slavija») ter pri industrijskih stavbah. PAJNIč DR. EDVARD, sin Pajniča Josipa (f 1898., roj. 1830. v Travi nad Čabrom), roj. v Novem mestu 19. oktobra 1872. gimnazija 1891., pravna fakulteta 1896. v Gradcu, 1897. doktorat prava, od 1. 7. 1896. naprej do 1. 11. 1930. v drž. justični službi (pripravnik do 1898., sodnik do 1. 1. 1907., drž. pravd, namestnik in drž. pravdnik do 1. 11. 1918., od 1918. do 1931. pri dež. sodišču in ape-lacijskein sodišču v Ljubljani), sedaj sodnik apelacijskega sodišča v pokoju. f. Knjige (brošure, večji posebni odtisi člankov): Civilnopravdni red v praksi. Tisk. zadruga, družba z o. z., Ljubljana, I. 1924, Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju. Založba društva «Slov. Pravnik» Ljubljana, 1.1930., La riforma e 1'unifica-zione del diritto penale in Jugoslavia. Roma — Istituto di studi legislativi (poseben odtisek), I. 1931., Redna sodišča, njili stvarna in krajevna pristojnost po grajanskopravdnein postopniku. Poseben odtisek 17, «Slov. Pravnika«, 1. 1933., Sistematičen pregled pritožb v sodnem kazenskem postopniku. Založba društva , Leipzig. Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka. »Pedagoški zbornik Slov. šolske matice«, Ljubljana. 1934: Antropološka preiskava tekmovalcev. «Sokol», Ljubljana«. Rasni tipi Slovencev. «Ksi?ga referatovv II. mifdzynar. zjazdu slawistow, Warzsawa». — Isto v «Evgeniki», Golnik. Ali ima alkohol vpliv na razmerje spolov otrok? «Zdravn. vestnik«, Golnik. Pronalasci antropoloških opažanja dveju najboljih takmičarskih vrsta, odredenih za medu- narodno takmičenje 1934. god. «Sokol», Ljubljana. 1935: Die Menarche in Nor-wegen und ihre Beziehungen zum Klima. «Arch. f. Gvnaekologie«, Berlin. Telovadba in človeško telo. »Zdravniški vestnik«, Golnik. Die Leibesiibungen der Frau als bevolkerungspolitisches Problem. «Zeit-schrift f. Rassenkunde«, Stuttgart. Beitrage zur Anthropologie der Slowenen. Korpermerkmale von 153 Turnerinnen und 189 Turnern. »Prirodoslovne razpr.«, Ljubljana. 1936: Dobor kobiet do stud-jow wychowania fizycnego. «Wychowa-nie fizyczne», Warszawa. Beobachtungen am sporttreibenden weiblichen Korper. »Die mediz. Welt», Berlin. Menstruations-zyklen und Leibesiibungen. «Arch. f. Gy-naekologie«, Berlin. Die rassische Gliede-rung der Menschheit. «Zeitschr. f. Rassenkunde«, Stuttgart. 1937: Cenitev manj-nadarjenih šoloobveznih otrok v Dravski banovini (brez Ljubljane in Maribora). «Evgenika», Golnik. Skupno z dr. R. Bas-sinom: Augenfehler und Augenfarbe. «Klin. Monatsblatt f. Augenheilkunde«, Stuttgart. t)ber Steatopygie und Pseudo-steatopygie. «Ciba-Zeitsch.», Basel. Zum Problem: Menarche — Rasse — Umwelt. »Die Mediz. Welt«, Berlin. Pithecanthro-pus und Hoino. «Zeitschr. f. Rassenkunde«, Stuttgart. 1938: Zur Rassenkunde der Jugoslawen «Zeitschr. f. Rassenkunde«, Stuttgart. Ali je Pithecanthropus erectus predhodnik sedanjih hominidov? »Etnolog«, Ljubljana. Rojstva, menarha in letne dobe. «Soc.-med. pregled«, Beograd. — Razen tega so izšli popularno pisani članki in nekatere polemike v slovenskih, čeških, poljskih in nemških dnevnikih in revijah. ŠKERLJ DR. MILAN, univerzitetni profesor, rojen dne 4. septembra 1875. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1. 1893., dovršil pravne študije na Dunaju 1.1899. Spisi: I. Do I. 1929. v knjigi: »Zgodovina slovenske univerze do 1. 1929.«, str. 528/9. II. «Slov. Pravnik« 1929, str. 132, 1931 str. 42, 47, 122, 1932 str. 123, 247, 295, 1933 str. 126, 1935 str. 54, 55, 58, 123, 124, 260, 1936 290, str. 35, 84, 202, 247, 306, 308, 1937 149, str. 43, 92, 93, 139, 305, 1938 str. 22, 49, 89, 232, 291, 351, 353, 1939 str. 1, 57, 35, 88, 142, 20). II. «Mjesečnik» 1935 str. 566. III. «Arhiv za pravne i društve nauke* 1936 knjiga 49 članek str. 26, 135, 1936 knjiga 50 ocena str. 163, 1938 knjiga 53 članek str. 58, 1939 knjiga 55 članek str. 531. IV. «Pravosude* 1938 članek str. 427, 502, 1939 članek str. 160, 201. V. «Zbornik znanstvenih razprav* 1. 1938/39 članek str. 207. VI. »Rivista del diritto cominerciale* 1939, str. 173 «La societa. per azioni se-condo nuova legge coinmerciale jugo-slava». Pisal je knjige iz področja gospodarske zakonodaje ter pirobčeval članke in razprave v »Trgovskem listu* ter v zbirki SI. Pravnik: »Mnenja k načelu jugoslov. državljanskega zakonika*. Dr. škerlj je priznan in ugleden strokovnjak zlasti na polju meničnega in trgovskega prava. ŠKOF ING. RUDOLF, profesor Tehn. srednje šole v Ljubljani, rojen dne 11. aprila 1890. v Št. Vidu nad Ljubljano, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1908., diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju 1.1914. Napisal je knjige: Stavbna mehanika, Lj., 1925., Tabele in primeri za presojo in dimenzioniranje železobetonskih konstrukcij, Lj., 1928., Gradbena mehanika I. in II. del, Ljubljana, 1937. Projektiral in vodil gradbo: za osnovno šolo v Bevkah, v žažarju nad Vrhniko, v Veliki Ligojni pri Vrhniki, v Zaplani, v Notranjih Goricah, na Logu pri Brezovici, adaptiral: otroško zavetišče na Viču in trgovsko hišo g. Iv. Samca v Ljubljani, projektiral in vodil gradbo že-lezobetonske konstrukcije: v tovarni g. Iv. Bonača na Količevem, v luščilnici ri-ža v Ljubljani, v skladišču za poljske pridelke g. Pogačnika v Ljubljani, v osnovni šoli v Preski, in železne strešne konstrukcije: pri povečanju mestne elektrarne v Ljubljani, pri adaptaciji Narodne galerije v Ljubljani. ŠKULJ ANDREJ, okrajni šolski nadzornik v p., rojen dne 24. februarja 1880. na Griču pri Velikih Laščah, končal 4. r. gimn. in maturiral na učiteljišču v Ljubljani. 1. 1902. Napisal je knjige: Sadjarčki, Lj., 1928., Vrtuaričice, Lj., 1931., Naša zelenjad, Lj., 1928., od 1. 1921. do 1. 1938. pa več strokovnih člankov v «Sadjarju in vrtnarju*. Je stalen dopisnik »Učiteljskega tovariša*, ki mu je bil urednik od 1. 1928.—31. ŠRAMEL ING. VLADIMIR, gradbeni inženjer, rojen dne 28. novembra 1. 1901. v Sežani (Italija), maturiral na realki v Mariboru 1.1920., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Samostojno je projektiral in izvršil specialno filtracijo vodovoda v Suhi Krajini, zgradbo sanatorija na Golniku, Hribarjevo tovarno in zgradbo vodovoda v Suhi Krajini. ŠTOLFA ING. JOSIP, tehnični višji svetnik, rojen dne 17. oktobra 1894., diplomiral na Tehnični visoki šoli v Gradcu 1. 1919. Napisal je knjigo: Šofer, priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu automobila, Ljubljana, 1928., razpravo: Lesni plin za pogon automobilov, »Tehnika in gospodarstvo*, in razne strokovne članke. ŠTRANCAR ING. ALOJZIJ, višji svetnik banske uprave in šef gozd-no-tehničnega odseka za urejanje hudournikov v Ljubljani, rojen dne 30. avgusta 1885. v Štrancarjih na Planini pri Vipavi, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani 1.1905., diplomiral iz gozdarske stroke na Zemljetlelski visoki šoli na Dunaju 1. 1909. Pisal je razprave in članke o urejanju hudourdnikov in podobno v revijah in publikacijah: «Gozdarski vestnik*, 1938., 5—6, «Tehnika in gospodarstvo«, 1936./37., III., «Za naš les«, 1936., «Spomenica», 1930., itd. ŠTREKELJ ANTON, črkostavec-korektor, rojen clne 22. maja 1878. v Ljubljani, obiskoval srednjo šolo v Ljubljani. Napisal je knjigo: Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji, 1939., je štirideset let funkcionar pri ustanovah grafičnega delavstva. ŠTREKELJ JOSIP, nadzornik šolskih vrtov v p., rojen dne 21. aprila 1868. v Komnu, maturiral na učiteljišču 1.1888. Napisal je knjigi: Mali vrtnar, 1. 1932., Mali sadjar, 1. 1933., Špargelj, 1937., članke iz sadjarstva in vrtnarstva v »Sadjarju in vrtnarju*, v «Kmetovalcu* in drugih listih. Je član raznih kmetijskih organizacij. ŠTRUKELJ ING. TOMAŽ, inženjer-arhitekt, rojen 22. dec. 1910. v Vižmarjih pri Ljubljani, maturiral na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano 1.1929. in diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani (Plečnik). Kot inženjer pri gradbenem podjetju A. Mavrič v Ljubljani je samostojno projektiral sledeče zgradbe: ljudska šola na črnučali, stanovanjska hiša g. inšpekt. J. Mavriča na Tyrševi cesti, stanovanjska zgradba veletrgovca g. V. Pavlina na Pri-vozu 4. Udeležil se je sledečih konku-renc: trnovsko otroško zavetišče skupno z arh. O. Gasparijem (1. nagrada), Sokol-ski dom v Mariboru, skupno z arh. O. Gasparijem (prejel odkup), idejni osnutki za zazidavo Mirja in novi elektrotehniški institut v Ljubljani (t. nagrada). ŠTUHEC DR. ANTON, namestnik starešine vrhovuega državnega tožilstva, rojen dne 13. januarja 1884. v Blagušu pri Sv. Juriju ob Ščavnici, maturiral na gimnaziji v Mariboru, doktoriral na pravni fakulteti univerze na Dunaju 1. 1908. Napisal je strokovne razprave: Povračilo škode, napravljene po vozilih, ki jih goni elementarna sila, referat za IV. pravniški kongres, izšlo v «Spomenici IV. kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije*, 1931., Zavarovanje odškodninskih zahtevkov zaradi nezgod v avtomobilskem prometu, »Slov. pravnik®, 1934., Zaščita dolžnikov in pobotanje, «Slov. pravnik«, 1935., Uvajanje nepravdnega postopka, »Slov. pravnik*, 1935., Spor o divjem lovu, «Slov. pravnik*, 1938. ŠUBIC ING. VLADIMIR, inženjer-arhitekt, rojen dne 23. maja 1894. v Ljubljani, maturiral na realki v Ljubljani, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Pragi 1.1921. Projektirane zgradbe, ki so bile izvršene: 1.1926. 80 stanovanjska hiša mestne občine ljubljanske na Ahacljevi cesti, 1. 1927. palača Delavske zbornice in palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, 1. 1928. palača «Grafike« na Masarykovi cesti, 1.1927. palača »Trgovski dom« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica in stanovanjska hiša Zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani, Blewei-sova cesta, 1.1929. stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda v Celju, Razlagova ulica, 1. 1930.—33. Nebotičnik v Ljubljani in ostali blok Pok. zavoda v Gajevi ulici, 1. 1932. palača Trgovske akademije v Ljubljani in palača Pok. zavoda v Spli-in stanovanjska hiša Pok. zavoda na Jesenicah, 1. 1938. stanovanjski hiši Pok. zavoda v Kranju in v Celju, med drugimi več vil, kot: vila Evgen Lovšin, Ljubljana in vila Hrašovec, Celje, razna dekorativna dela, nagrobni spomeniki itd. — Razne konkurence za idejne osnutke, kjer je dobil nagrade: II. nagr. za regulacijo Karlovce 1. 1921., II. nagr. za načrt S. U.Z.O.R. v Zagrebu 1.1926., II. nagr. za Spomenik kralja Petra v Ljubljani 1. 1930., II. nagr. za palačo Pok. zav. v Mariboru 1. 1925., I. nagr. za spomenik padlim vojakom v Libercu (ČSR) 1. 1920. ŠULGAJ ALOJZIJ, višji svetnik direkcije državnih železnic v p., rojen dne 12. junija 1876. v Idriji, maturiral na gimnaziji v Ljubljani. Napisal je knjigo: Naš potočni rak, Ljubljana, 1957. in članke o ribiškem športu, ribji favni, železniških tarifah itd. v strokovnih listih. ŠUŠTERŠIČ ING. MIRKO, pooblaščeni gozdarski inženjer, rojen dne 12. septembra 1891. v Kropi, diplomiral na Visoki šoli za kulturo tal na Dunaju. Napisal je knjigi: Naš lov, 1934., Naš gozd, 1935., in sodeloval s članki pri revijah: «šumarski list«, «Lovec», »Gozdarski vestnik*, «Planinski vestnik«. ŠVAJGAR FRANJO, VERIJ, višji železniški uradnik strojnega oddelka, rojen dne 23. junija 1893. v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem, končal viš- jo realko v Gorici in šest semestrov češke tehnike v Pragi, študije zaradi vojne prekinil. Napisal je knjige: »Železniška vozila, lokomotiva« samozaložba 1929., »Železniška vozila, vozovi in zavore«, samozaložba 1930., »Železniška vozila, ogrevanje vlakov«, samozaložba 1936., «Železnice», rokopis čaka na izdanje, »Lokomotiva« je izšla v založništvu St. Kugli v Zagrebu v prevodu inž. B. Lončarja leta 1935., Izdanje »Vozov in zavor« v srbohrvaščini je v pripravljanju, »Uputstva za sta-tistički rad» sokolska priročna knjiga, izšla leta 1956. v založništvu Jugosloven-ske sokolske matice v Ljubljani, strokovne članke: »Njiva 1/3: Bližnje naloge naših železnic, « Njiva« 1/8: Ljubljana—Jadran, «Njiva« II/4, 6: Naše lokomotive. Cela vrsta strokovnih člankov v »Slovenskem Narodu«, «Jutru», poljudnih v »Življenju in svetu« ter končno v strojevodskem listu «Strojovodja». Samostojno je projektiral tehnična dela: generalni projekt žel. zveze iz Kočevja na Srpske Moravice leta 1920./1921. Samostojno je izvršil tehnična dela: kompletni izračuni za strojno službo na projektiranih železniških progah Kočevje—Srpske Moravice leta 1928. in Črnomelj— Srpske Moravice leta 1938. TAVČAR DR. IGOR, zdravnik-specialist internist, rojen dne 2. avgusta 1899. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1917., doktoriral na univerzi v Heidelbergu 1. 1914. Sodeloval je z razpravamf v »Zdravniškem vestniku« (Ulcus — kot allergosa Cholchythiacis v graviditeti). TAVČAR IVAN, referent Delavske zbornice, rojen dne 4. decembra 1891. v Ljubljani, končal 4. razr. realke in trgovsko šolo. Sodeloval je s strokovnimi članki v publikacijah Delavske zbornice, v »Organizatorju«, v »Narodnem socialistu«, v »Novi pravdi«, v »Jugoslaviji«, v »Jutru«, v »Kroniki«, v »Slovenskem narodu« itd. TAVČAR DR. JOSIP, zdravnik-specialist za ustne in zobne bolezni, rojen dne 24. marca 1887. v Kočevju, doktoriral na medicinski fakulteti dunajske univerze 1. 1911. Napisal je knjigo: Neguj svoje zobe, 1932. TEJKAL PROF. IVO, profesor v p., rojen dne 23. decembra 1880. v Šavni peči, diplomiral na filozofski fakulteti univerze v Pragi 1.1905. Napisal je knjige: Matematične tabele, Lj., 1. 1923., Algebra za tehnične srednje šole, Lj., 1. 1929., Aritmetika za delovodske šole, Lj., 1.1929., Geometrija in projekcijski nauk za obrtno-nadaljevalne šole, Lj., 1. 1929., Osnovni pojmi diferencijalnega in integralnega računa za srednje šole, Lj., 1. 1931. TERSEGLAV FRANC, novinar in pisatelj, rojen dne 17. februarja 1882. v Ljubljani, dovršil bogoslovje v Gorici in v Ljubljani, študiral univerzo v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani, ab-solviral univerzitetni študij v Ljubljani 1. 1923—24. Napisal je različne članke in razprave v »Slovencu«, v »Katoliškem obzorniku«, v »Času«, v »Domu in svetu«, v «Socialni misli«, v »Križu na gori«, v »Besedi«; piše o političnih, predvsem pa o religiozno-filozofskih in kulturno-zgodovinskih ter kulturno-političnih problemih, zlasti kolikor se tičejo slovenskega naroda kot samosvoje narodne celote. Napisal pa je tudi razpravo o čisto filozofskih vprašanjih in predava v radiu o zgodovini in kulturnem pomenu raznih verstev. TIČAR DR. JOSIP, zdravnik-šef, rojen dne 28. avgusta 1875. v Trbojah, doktoriral na medicinski fakulteti dunajske univerze 1. 1901. Napisal je knjigi: Boj nalezljivim boleznim, Ljubljana, 1922., O nevarnosti in obrambi jetike, Ljubljana. TOMAžIč EMIL, stavbenik, rojen dne 21. septembra 1892. v Vrhpolju pri Vipavi. Samostojno je projektiral in izvršil: most v Škofji Loki, osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki, III. drž. gimnazijo za Bežigradom v Ljubljani, kolonijo stanovanjskih hiš Vzajemne zavarovalnice za Bežigradom v Ljubljani, kolonijo stanovanjskih hiš železniške direkcije za Bežigradom v Ljubljani, osnovno šolo v Kranju, bolniško zgradbo v Mariboru, most v Slovenjgradcu, dečje zavetišče v Trnovem v Ljubljani, Šlajmerjev dom v Ljubljani (vrtna stavba), regulacijska dela na Muri, cesta Stara Vrhnika—Gradišče, cerkev na Kodeljevem v Ljubljani, cesto nad Škofjo Loko, štirinadstropno stanovanjsko hišo v Gregorčičevi ulici, Ljubljana (lastni projekt), štiri-nadstopno stanovanjsko hišo v Kersnikovi ulici, Ljubljana (lastni projekt), večje število manjših in večjih vil in drugih stavb po lastnih in tujih načrtih. TOMAŽIč ING. FRANCE, pooblaščeni inženjer za arhitekturo, rojen dne 4. novembra 1899. v Ljubljani, diplomiral na univerzi v Ljubljani 1.1924. Napisal je razpravi: Razvoj in konstrukcija talnega načrta mesta Ljubljane, »Kronika«, 1937., in Vojna in mesto, »Kronika«, 1958. Projektiral in izvršil je med drugimi tale dela: 1. 1931. stanov, vile v vrsti ob Dermotovi ulici, 1.1952. vilo g. O. F. pri Rakovniku, 1.1954. vilo g. dr. G. F., Cim-permanova ulica 4, 1.1955. projekt malih hiš z regulacijo, 1. 1956. stanovanjsko hišo V. Z., Miklošičeva cesta 17, 1. 1957. zavod za strojništvo, Aškerčeva ulica. TRENZ FERDINAND, kmetovalec, rojen dne 7. januarja 1915. na Trški gori pri Krškem, maturiral na gimnaziji v Novem mestu 1. 1951., študiral medicino 1. 1952—54., nato prevzel posestvo, med tem obiskoval razne strokovne tečaje. Sodeluje s strokovnimi članki in razpravami iz sadjarstva v «Sadjarju in vrtnarju*, 1937—38. TERŽAN ING. JOSIP, pooblaščeni inženjer agronomije, rojen dne 24. januarja 1902. v Petrovčali pri Celju, maturiral na realni gimnaziji v Celju, diplomiral na gospodarsko-šumarski fakulteti univerze v Zagrebu 1.1925. Napisal je knjige: Poučnik o gojenju hmelja, izd. Min. poljoprivrede, 1927., Monografija kulture hmelja v kr. S. H. S., izd. Min. poljoprivrede, 1928., Kmetovalčev svetovalec, izd. Kmetijska matica, 1929., Več dobre krme, I. in II., izd. Kmetijska matica, 1932—33., Študija o gnojenju in umetnih gnojilih, Ljubljana, 1934., in razprave: Kmetijstvo in industrija, »Obzorja«, Maribor, 1938, 5—6, Umetna gnojila v borbi za povečanje donosnosti poljedelstva, »Tehnika in gospodarstvo«, 1958, 1—2, Kako unaprediti pasivne krajeve naše države, «Poljoprivredni pregled«, Beograd, 1958., 8. Sodeluje stalno v strokovnih časopisih, kakor: «Kmetovalec», »Poljoprivredni glasnik« (Novi Sad) itd. in v raznih dnevnikih. Je predsednik nadzornega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani itd. TURK HUGO, živinozdravnik in tržni nadzornik, rojen dne 15. julija 1870. v Št. Vidu pri Stični, maturiral na gimnaziji, diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju 1. 1891., napravil tržno-nadzorske izpite 1.1898. na Dunaju. Spisal je knjige: Navodila oglednikom klavnih živali, mesa in ostalih živil živalskega izvora, Ljubljana, 1954., O zdravju in bolezni domačih živali, izd. Družba sv. Mohorja, 1959., trije rokopisi pri kr. ban-ski upravi v Ljubljani, prispeval je h knjigi Naš lov, izd. Družba sv. Mohorja, 1954., poleg tega pa je napisal mnogoštevilne članke veterinarske, tržno-nadzor. živil., zgodovinske, biografske in leposlovne vsebine v dnevnikih, tednikih in mesečnikih: «Domoljub», »Gospodinja«, «Kmetski list«, »Kmetovalec«, «MIadika», »Lovec«, »Pro-teus», »Slovenec*, »Slov. narod*, «Trgovski list*, »Slovan«, »Življenje in svet«, »Jugosl. veterin, glasnik*, »Veterinarski vijesnik* itd. pod svojim imenom ali pod kratico: Vet. H. T. UMEK ING. ANTON, inženjer in gradbeni podjetnik, rojen dne 12. junija 1905. v Brežicah, maturiral na drž. realki v Ljubljani l. 1920., diplomiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1926. Kot poslovodja Stavbne družbe je projektiral in izvršil: Most v Podpeči, več stanovanjskih hiš v Ljubljani, mostova v Beričevem in v Petrovčah, kanalizacije in vodne zgradbe, kot samostojen podjetnik pa je zgradil trgovski dom Stermecki v Celju in stanovanjsko hišo g. Vebra. Je avtor in lastnik patentiranih opažnih nosilcev za zgradbo železobetonskih konstrukcij. UR ATM K FILIP, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, rojen dne 20. aprila 1889. v Št. Petru v Savinjski dolini, diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju 1. 1919. Napisal je knjige: Študija o stanovanjskem vprašanju, Ljubljana, 1925., Poročilo Delavske zbornice za leta 1925. in 1926. (članek: Prispevek k analizi gospodarskega in socialnega stanja v Sloveniji), Ljubljana, 1927., Poročilo Delavske zbornice za leta 1922—25., Ljubljana, 1925., Poročilo Delavske zbornice za leta 1927—28. (članek: K unifikaciji obrtnega in rudarskega prava), Ljubljana, 1928., Poročilo Delavske zbornice za leta 1928—30. (članek: Delavstvo in racionalizem), Ljubljana, 1950., YII. skupščina Delavske zbornice, Ljubljana, 1932., Informacije o brezposelnosti v Dravski banovini, Ljubljana, 1932., z Ivom Lahom: Aktualni problemi iz socialne politike in narodnega gospodarstva, Ljubljana-Mari-bor, 1934., Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije, Ljubljana-Maribor, 1928., Pogledi na gospodarsko in družabno strukturo Slovenije, Ljubljana, 1933., z Ivom Lahom: Iz statistike našega delavskega zavarovanja, Ljubljana, 1929., Delavsko pravo in socialno politične zahteve, Centralni sekretariat Radničkih komora, Beograd, 1928. (referat na IV. kongresu Delavskih zbornic), Tri sanacije pokojninskega zavarovanja rudarjev, Ljubljana, 1937., in članke: Povodom diskusije o posebnem bolniškem zavarovanju nameščencev v knjigi Delavske zbornice: Diskusija o izpopolnitvi našega bolniškega in nezgodnega zavarovanja, Ljubljana, 1935., O možnosti zaposlitve naših vajencev v knjigi Delavske zbornice. Socialna zaščita in vzgoja vajencev, Ljubljana, 1937., Poljedelsko delavstvo v Sloveniji v knjigi: Socialni problemi slovenske vasi, 1938. Sodeluje pri reviji »Tehnika in gospodarstvo*. URBANC DR. ANTON, odvetnik, rojen dne 13. junija 1895. pri Sv. Štefanu na Žili, doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Napisal je razpravi: Advokatska tarifa, Ljubljana, 1936., Katere zakonodajne mere se morejo priporočati, da se obdrži nedeljivost kmečkega posestva (Spomenica kongresa pravnikov, 1938). UšENlčNIK DR. ALEŠ, univerzitetni profesor v p., rojen dne 3. julija 1868. v Poljanah nad škof jo Loko, končal bogoslovne študije z doktoratom v Rimu 1. 1895. Napisal je: Sociologija, 1910., Knjiga o življenju, 1916., 1929., Uvod v filozofijo, I.-II., 1921—24., Antologija, 1924., Uvod v sociologijo, 1920., Socialno vprašanje, 1934.2, Knjiga načel, I.-III., 1935—38., izšlo vse v Ljubljani, Dialektični materializem, 1938., in številne razprave v revijah: «Rimski katolik*, «Katoliški obzornik*, »Čas* itd. Je bil rektor univerze 1923., je dopisni član Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti, pravi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in član Akademije sv. Tomaža v Rimu. VALENČIČ DR. VLADIMIR, prokurist Zadružne gospodarske banke, rojen dne 26. novembra 1903. v Trnovem pri Ilirski Bistrici, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1.1921., doktoriral na pravni fakulteti v Ziirichu. Piše razprave v »Socialni misli*, v »Pravnem vestniku* (Trst), v »Narodnem gospodarju*, v »Bankarstvu* (Zagreb), v »Narodnem blagostanju* (Beograd) in članke v »Slovencu* in »Domoljubu*. VEBLE DR. FRANC, veterinarski inšpektor, rojen dne 26. julija 1888. v Kapelah pri Brežicah, maturiral na gimnaziji v Mariboru I. 1909., diplomiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju 1.1913., doktoriral na univerzi v Zagrebu 1. 1929. Napisal je knjigo: Popis konja z dostav-kom opisa drugih domačih živali 1. 1938. Objavil je članke iz področja konjereje in veterinarstva skoro v vseh letnikih »Kmetovalca* od 1. 1926. do 1937. in v »Konje-rejcu* 1. 1932., 1934., 1936. Udejstvuje se v konjereji dravske banovine kot član odbora Konjerejskega društva, bil je vršilec dolžnosti upravnika žrebčarne na Selu pri Ljubljani (tri leta). VERBIč PROF. JOSIP, profesor drž. učiteljišča v p., rojen dne 22. marca 1869. v Borovnici, končal gimnazijo in maturiral na učiteljšču v Ljubljani 1. 1890., pridobil uspobljenost za pouk na meščanskih šolah, kmetijsko-nadaljevalnih tečajih in posebej že za pouk čebelarstva (na čebelarski šoli na Dunaju 1908.). Napisal je knjigi: Vrednost in poraba medu (Slov. čebelarsko društvo 1. 1932.), Čebelne bolezni (Slov. čebelarsko društvo 1.1935.) in članke: v knjigi: Fr. Donat Jug, Praktični čebelar, sestavke: Čebelna družina in njeno udejstvovanje, Telo čebele in njeno življenje, Moderna vzreja matic, nadalje v aSlov. čebelarju* od 1910—12. in od 1919—32., poročila o čebelarskih opazovalnih postajah in v »Slov. čebelarju« v 1. 1933—38 razne članke o vzreji dobrih čebel in čebelnih matic. Bil je deset let predsednik ljubljanske čebel, podružnice, ki je na njegovo pobudo in z njegovim posredovanjem kupila lepa zemljišča v Tomišlju in v Starošincih na Dravskem polju in postavila na njih vzorne pašne čebelnjake. Od 1. 1930. je predsednik Slov. čebelarskega društva, ki je na njegovo pobudo in posredovanjem kupilo in adaptiralo svoj »Janšev dom* na Tyrševi cesti v Ljubljani. Društvo je pod njegovim vodstvom in sodelovanjem priredilo različne tečaje, med drugimi tečaj za izobrazbo čebelarskih učiteljev in predavateljev, čebelarskih mojstrov in čebelarskih bolezenskih izvedencev. Ustanovil je in oskrboval društveno čebelno plemenilno postajo v Kamniški Bistrici, zavarovalni sklad za škodo vsled čebelnih bolezni in matični nasad čebelnih pašnih rastlin. Od 1.1937. je predsednik Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev in zadrug. VIDMAR STANE, industrijec, rojen dne 29. novembra 1891. v Ljubljani, končal realko in Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Napisal je članke in razprave o gospodarskih vprašanjih in o gospodarskih organizacijah (zlasti v »Trgovskem listu*), v ostalih gospodarskih listih in revijah pa politične in gospodarske razprave (»Prelom*, »Stara Pravda* itd.), strokovne članke, kompozicije in dela iz telovadnega področja v »Sokolskem vestniku*. Je predsednik Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, član sveta zbornice za TOI, predsednik konzorcija »Trgovskega lista*, predsednik Gospodarske zadruge članov Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani itd. VOGELNIK DR.ADOLF, mestni statistik, rojen dne 9. junija 1909. na Dunaju, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, doktoriral na pravni fakulteti univerze na Dunaju 1. 1934., in diplomiral na Statističnem institutu pariške univerze 1. 1937. Objavljal je članke in statistike v »Tehniki in gospodarstvu*, 1934., 1938. in v «Kroniki», 1938. VRANčIč DR. JANKO, direktor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, rojen dne 1. julija 1889. v Gradcu pri Litiji, maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, doktoriral na pravni fakulteti univerze na Dunaju. Napisal je knjigi: Pokojninsko zavarovanje nameščencev po stanju z dne 1. IX. 1928., zal. Pokojninski zavod za nam. v Ljubljani, Ljubljana, 1928., Penziono osi-guranje nameštenika po položaju dne I. IX. 1928., zal. Pokojninski zavod za nam. v Ljubljani, Ljubljana 1928., in članke: Ali prispevki za socijalno zavarovanje ob izvršbah na nepremičnine res nimajo prednostnih pravic? »Slovenski pravnik*, 1926., Oblična veljavnost odlokov Pokojninskega zavoda za nameščence, «Slov. pravnik*, 1929., Odškodninske tožbe nameščencev proti službodajalcem radi opuščenega ali i nepravilnega pokojninskega zavarovanja, »Slov. pravnik*, 1930., Zastaranje odškodninskih tožb radi pokojninskega zavarovanja nameščencev, »Slov. pravnik*, 1931., Pokojninsko zavarovanje nameščencev, »Trgovski tovariš*, 1929., Pokojninsko zavarovanje nameščencev in občine, »Samouprava*, 1931., Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Dodatek v knjigi dr. Lovra Sušnika «Akademski poklici«, 1932., Za vsak dan*, informativni priročnik za ženski svet, izd. Tiskovna založba v Mariboru, Pokojninsko zavarovanje nameščencev in osnutek novega zakona o socijalnem zavarovanju, »Organizator*, 1931., Pensijni po-jišteni v Jugoslavii, »Pensijni pojišteni* (organ Občega pokojninskega zavoda v Pragi), 1933., Die Pensionsversicherung in Jugoslavvien, »Die Pensionsversicherung* (Organ der Allgemeinen Pensionanstalt in Prag), 1933., Pokojninsko zavarovanje nameščencev, »Glasnik saveza bankovnih či-novnika i namještenika Jugoslavije*, Zagreb, 1924., Višina zavarovanih prejemkov v pokojninskem zavarovanju nameščencev, »Glasnik sav. bank. čin. i namj. Jugosl.«, Zagreb, 1926., in razne članke v raznih dnevnikih. VREČKO DR. KAREL, inženjer, profesor, ban. višji kmet. pristav, rojen dne 24. oktobra 1901. na Dunaju, maturiral na realki v Zadru 1. 1920., diplomiral na kmetijski fakulteti univerze v Zagrebu 1. 1925., tam doktoriral 1.1951. in položil profesorski izpit 1. 1932. Napisal je razprave: Nekaj besed o barvi za surovo maslo in sir, «Kmetovalec«, 1937., Wie kann der Landvvirt mehr Milch erzie-len, »Deutsche Landwirtschaftl. Zeitung», Razvitak mljekarstva u Danskoj i današnji zadatak mljekarskih zadrug, »Gospodarski list», 1928. ali 1929., Parafiniranje sira, »Kmetovalec«, 1937., Važnost kuhinjske soli v mlekarstvu, «SIovenski mlekarski list«, 1937., Vzroki, ki povzročajo grenkobo pri mleku, »Kmetovalec«, 1937., Uloga soli kod ishrane domačih životinja, »Gospodarski list«, Aklimatizacija i njena važnost po živinogojstvo, »Gospodarski list«, Uzgoj smedjeg goveda (algajsko) u Algaju (Poljo-privredni fakultet u Zagrebu), 1932., Bakteriološka flora i broj klica u sirovom mleku posle niske pasterizacije (Standvvanne i A. P. V. aparat) i posle visoke pasterizacije (sistem Todt), Fizičke i hemijske promene u mleku pre i posle pasterizacije (Doktorska disertacija na Poljoprivrednom fakultet u Zagrebu, 1931.), Zgodovina osnovanja mednarodne mlekarske zveze in njen namen, »Arhiv Minist. poljoprivrede, 1938., XI. mednarodni mlekarski kongres v Berlinu, »Arhiv min. poljoprivr.«, 1938., Mednarodna mlekarska razstava v Berlinu, «Arhiv min. poljoprivrede«, 1938., Mlekarstvo v Nemčiji, Osnutek zakona o prometu z mlekom in mlečnimi izdelki (Banska upr. v Ljubljani, kmetijski odd., 1938.), Jogurt, »Slovenec« in »Jutro«, 1938., Mlekarska praksa na Danskem, »Mlekarski list«, 1928. ali 1929., Skripta: Pridobivanje krme, 1933., Splošna in specijalna živinoreja, 1936., Anorganska in organska kemija, 1936. VRHUNEC DR. VINKO, ravnatelj TPD, rojen dne 2. julija 1895. v Ljubljani, doktoriral na pravni fakulteti univerze na Dunaju in dovršil splošni oddelek Eksportne akademije. Napisal je strokovne članke v raznih strokovnih listih in revijah o rudarstvu in o cestah. Kot predsednik društva za ceste v Ljubljani od ustanovitve društva 1.1937., je z osebno inicijativo organiziral I. jugosl. kongres cest v Ljubljani in prvi sprožil misel, da se organizira razstava «Cesta«. S tem je dokazal nujnost za ureditev in modernizacijo cestnega omrežja v Sloveniji in pravično razdelitev kreditov. — Zaradi njegovega zanimanja je bila Slovenija pri razdelitvi kreditov deležna večje pozornosti, ker je s stvarnimi dokazi znal prepričati vodilne kroge o naših potrebah. — Enako borbeno se je zavzemal za pravično organizacijo državnega in banovinskega cestnega fonda ter za pospešeno nakazanje istih. — Objavil je tudi več pomembnih člankov v gornjem smislu v časopisih: »Jutro«, »Slovenec«, »Glasnik jug. dr. za puteve«. VRTOVEC DR. JOSIP, zdravnik, rojen 22. novembra 1899. v Velikih Žabljah na Goriškem, maturiral v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1918., doktoriral na medicinski fakulteti univerze v Gradcu 1. 1924., pridobil diplomo javnega zdravstva v Baltimore v USA 1. 1928. Njegovi spisi so: Organizacija javnega zdravstva v Zdr. Drž. Severne Amerike. «Zdravn. vestnik» 1929., Pojav obolenja na Bangovi bolezni pri človeku v Sloveniji. «Zdravn. vestnik« 1930., Doprinos k epidemijologiji tifusa. «Zdravn. vestnik« 1937., Vsak svojega zdravja kovač — Zdravje in higijena naše vasi — Poljud-no-zdravstvena brošura, Maribor 1931., O negi dojenčkov v knjigi »Za vsak dan«. Maribor 1937., O zdravju in higijeni šolskega otroka — članki v «Roditeljskem listu«. Poljudno - zdravstveni članki v »Zdravju« in raznih dnevnih listih. Primer Myisis intestinalis «Zdravniški vestnik« 1. 1939 št. 2. VURNIK ING. IVAN, inženjer-arhitekt, univerzitetni profesor, rojen dne 1. junija 1884. v Radovljici, maturiral na gimnaziji, diplomiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju, napravil študijska potovanja po Italiji, Nemčiji, Švici, Franciji, Angliji, Skandinaviji, Madjarski, Češki in Slovaški, Bolgariji in Jugoslaviji. Napisal je znanstvene članke in razprave za »Dom in svet* in «Tehnički list«. Izvršil je načrte za mnogo javnih zgradb (primeri: športno kopališče v Radovljici in Kranju), regulačne načrte za zazidavo Bleda, Kranja, Radovljice, po njegovih načrtih je mnogo oltarjev za cerkve (škof. kapela v Trstu, pri sv. Katarini v Topoli nad Medvodami, v Radovljici, Kranju), vodil je renoviranje gotske cerkve v Kranju in baročne pri sv. Petru v Ljubljani, izdeloval je načrte za vezenine in cerkveno posodo, sedaj se bavi največ s študijami urbanizma, rura-lizma in pokrajinskega projektiranja, predava tudi na Ljudski univerzi v Ljubljani in Mariboru ter v strokovnih društvih v Beogradu in Ljubljani. WENKO ING. BORIS, banov. kmet. svetnik, rojen dne 20. sept. 1895. v Slovenjgradcu, maturiral na realki v Mariboru 1. 1914., dipl. na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju 1.1920. Napisal je knjigo: Kmetijsko kokošar-stvo, Ljubljana 1935., sodeluje s strokovnimi članki v «Kmetovalcu». WERNIG FRANC, okrajni kmetijski referent, rojen dne 6. oktobra 1894. v Šmarjeti v tožu, končal višjo srednjo kmetijsko šolo v Kadanu na Češkem, kjer je maturiral 1. 1914. (ima tudi 2 semestra Kmetijske akademije). Napisal je več strokovnih in potopisnih člankov v «Slov. gospodarju® in drugih strokovnih listih in v «Slovencu» in «Ju-tru>. Bil je tudi strokovni učitelj oz. profesor Kmetijske šole v Velikovcu, na vinarski in sadjarski šoli in na srednji šoli v Mariboru. WINDISCHER DR. FRAN, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v pokoju, je rojen 24. februarja 1877. v Postojni. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani, juri-dične študije na Dunaju in Gradcu. Po dovršeni konceptni praksi pri fin. direkciji v Ljubljani je vstopil 1. avgusta 1901. v tajništvo onodobne Trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani. Njegovi številni spisi v strokovnem In dnevnem časopisju se tičejo stanovske organizacije, in so gospodarske, carinske, trgovinske in obrtno-politične vsebine. Od 1. 1902. sodeluje kot član, oz. podpredsednik in od 1. 1925. kot predsednik »Slovenskega trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani«, ki je matica trgovskega vzgojnega in organizatornega gibanja in je začelo z izdajo slovenskih strokovnih knjig že 1. 1901. Leta 1907. ustanovi Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani, istega leta Trgovsko obrtno zadrugo, r. z. z o. j., ki 1. 1911. postane filijalka Jadranske banke v Trstu. Je med ustanovitelji Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani I. 1907. in je član prvega na-čelstva. L. 1920. ustanovi Obrtno banko v Ljubljani. L. 1920. pripravi statut za organizacijo Zveze trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji in ima ob ustanovitvi te centralne organizacije leta 1920. ob priliki II. vseslovenskega trgovskega shoda v Ljubljani programatičen govor. Organizira 1. 1920. vseslovanski trgovski shod in ga vodi. V letih 1910.—1916. je bil član uprave Narodne tiskarne in je vodil podjetje 6 let. Dolga leta je član uprave Ljubljanskega Sokola in njegov tajnik 1. 1904., kasneje njegov podstarosta in istodobno podstarosta Ljubljanske sokol-ske župe. L. 1922. sodeluje pri ustanovitvi državne industrijske organizacije in je podpredsednik Centrale industrijskih korporacij od ustanovitve te organizacije 1. 1922. Dr. Fran Windiseher je od 1. 1929. predsednik Narodne galerije v Ljubljani, član upravnega odbora Ljubljanske borze od ustanovitve, predsednik Trgovskega društva »Merkur* za Slovenijo od 1.1925., podpredsednik društva Trgovska akademija v Ljubljani od ustanovitve, častni član Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in Slovenskega obrtniškega društva v Ljubljani, član uprave zadruge «Novinarski dom», podpredsednik društva «Trgovski dom», član uprave Ljubljanskega vele-sejina od ustanovitve in je član uprave gospodarskih podjetij: Kreditni zavod, Tovarna za dušik v Rušah, Kranjska industrijska družba. Od julija 1925. do julija 1931. je bil generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Dr. Fran Windischer je predsednik Ljubljanskega kluba ter predsednik Umetnostnega in zgodovinskega društva v Ljubljani. Strokovne članke je pisal v «Narodno-gospodarskem vestniku* v letih 1901,—1902., pozneje v »Trgovskem vestniku«, ki ju je izdajalo trgovsko društvo «Merkur*, in v »Trgovskem tovarišu«. Članke gospodarsko-po-liticne vsebine je pisal v »Slov. Narodu«, »Slovencu*, »Jutru«, »Trgovskem listu* (tudi pod imenom Mario Sovič in M. Sovič.). WOLF ANTON, tajnik direkcije pošte in telegrafa, rojen dne 4. julija 1868. v Postojni, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1889. Spisal je knjigo: Pravilniki in navodila za izvrševanje poštne službe v kraljevini S. H. S. — Samozaložba 1.1928., tiskala tiskarna «Slovenija» v Ljubljani. ZABAVNIK JOSIP, rojen dne 5. marca 1874. v Vodrancih, srez Ptuj. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfeuku na Kogu. Leta 1892. je končal kmetijsko šolo v Grottenhofu pri Gradcu, leta 1898. pa enološki in porno-loški zavod v Klosterneuburgu pri Dunaju. Leta 1893. in 1894. je služboval pri vlasteliustvih v Zajezdi in Konščini v hrvaškem Zagorju. L. 1898. je bil postavljen za vinarskega uradnika pri deželnem odboru v Gradcu, 1.1900. je bil postavljen za kmetijskega potovalnega učitelja v Dalmaciji s sedežem v Makarski, 1.1902. pa je bil imenovan za vinarskega asistenta pri namestništvu v Gradcu; leta 1908. je postal vinarski adjunkt istotam, 1.1909. pa ga je kmetijsko ministrstvo na Dunaju imenovalo za vinarskega inšpektorja za Primorsko s sedežem pri namestništvu v Trstu. L. 1919. ga je narodna vlada SHS v Ljubljani postavila za vodjo vinarskega odseka pri oddelku za kmetijstvo, nato je postal višji vinarski nadzornik, isto leto 1919. pa je bil imenovan za višjega kletarskega nadzornika za bivšo Štajersko s sedežem v Mariboru. L. 1924. ga je kmetijsko ministrstvo dodelilo velikemu županu v Mariboru v službovanje. L. 1926. je bil imenovan za strokovnega referenta za vinogradništvo mariborske oblasti. L. 1928., ko je prešla kmetijsko-pospeševalna služba na oblastne samouprave, je bil predčasno upokojen. Njegovo službovanje pada v čas, ko je bilo z obnovo po trtni uši uničenih vinogradov največ dela. Uradna izsleditev trtne uši, ustanavljanje deželnih in državnih trsnic in drevesnic, davanje in kontrola brezobrestnih posojil za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov iz deželnih in državnih sredstev, podpora slič-nim privatnim ustanovam, ustanavljanje vzornih vinogradov, predavanja, prireditve vinskih razstav itd., vse to je spadalo v njegovo delovno področje. Kakor vsi kmetijski potovalni učitelji v Dalmaciji, je oral tam ledino, potoval od vasi do vasi, uvajal predvsem krmne rastline, kmetijsko orodje in stroje. V obširno neretvansko nižavo je uvedel prvo brano in mlatilnico, kar je bila takrat za lamošnje kraje in razmere senzacija. Državni hibridni trtni nasad v Dvoru pri Šmarju pri Jelšah, edini nasad te vrste v bivši Avstriji, ga je intenzivno zaposloval do odhoda v Trst. Prišedši v Trst, mu je bila dana prilika sodelovanja, da so bili rešeni kazni marljivi kraški trsni-čarji, proti katerim se je vodil velik kazenski proces v Trstu zbog manipulacij z državnimi ameriškimi trtami. O poteku tega procesa je izšla posebna brošurica iz tiskarne »Edinosti*, ki je proces osvetlila iz nacionalno-političnega vidika. Za istrsko vinogradništvo se bivša avstrijska vlada ni dosti brigala. Potreba ameriških trt za obnovo vinogradov je bila velika, njih produkcija pri vzorni kmetiji v Pa-zinu, na kmetijskem zavodu v Poreču in trtnem nasadu v Krku, nezadostna. Nakup ameriških trt za istrske potrebe se je moral vršiti na Štajerskem in Ogrskem in je znašal letno milijone. Ustanovil je večji državni trtui nasad v Žminju in Kanfanaru, kar je blagodejno vplivalo na nadaljnji potek obnove vinogradov v Istri. Med svetovno vojno je poleg svoje službe vodil vinski in oljski urad za Istro v Trstu. To je bila institucija istrske deželne uprave v Poreču, ki je regulirala promet z vinom in oljem. Razen vina in olja Istra ni imela ničesar, pa to bi ji še vojaška oblast vse vzela, če bi ne bilo omenjenega urada, ki ga je bilo smatrati kot nekak privesek aprovizacij- ske komisije. Vse vino in olje, kar ga je bilo odveč, je šlo v zameno za živila. Urad za vino in olje v Trstu je likvidiral 22. novembra 1918. Dne 16. julija 1918 je bil pozvan v vodstvo obnove po vojnih operacijah uničenih vinogradov na Goriškem. Tu je bilo treba velikopotezne akcije, da se čim preje obnovi vinograde, vir goriškega blagostanja. Nenadoma je nastala velika potreba po ameriških trtnih cepljenkah. Že je bilo izbrano lepo posestvo 20 ha za ustanovitev matičnjaka in trsnice v Re-poljah v Furlaniji tik pod Krasom ob vodi v bližini električne centrale, kjer bi na najmodernejši način proizvajali potreben trtni materijal. Krediti so bili za obnovo v milijonih na razpolago, toda koncem oktobra 1918. je padlo vse v vodo. Videč, da je Primorska za Jugoslavijo zgubljena, se je dne 5. januarja 1919. podal v Ljubljano v nadi, da bo mogel čim več v svoji stroki delati za naš narod. Od prevrata dalje se je udejstvoval poleg svoje službe kot tajnik pri vinarskem in sadjarskem odseku Kmetijske družbe za Slovenijo in je bil pred likvidacijo odseka leta 1927. odsekov predsednik, je sodeloval pri ustanovitvi Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, je opravljal pri tem društvu posle tajnika in blagajnika in je istočasno bil urednik za vinarstvo in kletarstvo pri «Kmetovalcu*. ki je bilo glasilo vinarskega društva od leta 1930. do 1937. Pri strokovnem odboru za ocenjevanje vin pri kmetijsko-kemičnem zavodu v Mariboru je zavzemal mesto podpredsednika do leta 1937. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je registriran za stalnega sodnega izvedenca v vinarskih in vinskih zadevali. Njegovi strokovni članki iz vinarstva in kletarstva so v teku dolgih let bili objavljeni v strokovnih listih in dnevnih časopisih. Snov je črpal iz lastne dolgoletne prakse, posebno na svojem lastnem vinogradneni posestvu v Jeruzalemu. ZADRAVEC JAKOB, industrijalec, veleposestnik in vinogradnik, rojen dne 22. julija 1873. v Središču ob Dravi, končal nižjo realko v Maribo- ru, je organizator slovenskega obrtništva, častni predsednik ZOD in svetnik zbornice za TOI. Napisal je knjigo: Spomini ob 40 letnice Središke obrtne zadruge in številne strokovne članke v «Narodnem dnevniku« (1908), v «l)omovini», v «Obrtnem vestniku», v «Trgovskem listu«, v »Jutru*, v »Mariborskem večerniku* in v «Varaž-dinskih novostih«. ZADRAVEC JURICA, industrijalec in posestnik, rojen dne 5. Februarja 1907., končal nižjo klasično gimnazijo in državno trgovsko šolo v Mariboru. Ima diplomo za ing. com. od Institut Superieur Technicjue et Colonial de Liege. Napisal je razprave in članke splošno komercialne, mlinsko-tehnične, tarifarne in davčne vsebine v «Jutru», v «Mlinar-skem listu«, v «Trgovskem listu* itd. ZAJEC ING. SLAVKO, inženjer mestne elektrarne, rojen dne 11. avgusta 1903. v Gorici, maturiral na realki v Ljubljani 1. 1920., diplomiral na teh nični fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1928. Je urednik »Elektrotehničnega vestni-ka*, kamor je napisal večje število strokovnih člankov. Izvršil je projekt elektrifikacije mesta s 60.000 prebivalci in projekt toplotne mreže. ZELENIK FRANC, monopolski uradnik, rojen dne 12. aprila 1880. v Črnili, dovršil trgovsko šolo v Celovcu. Napisal je knjigo: Kontokorent, Knjigovodstvo 1907. izd. Trg. knjižnica, in številne članke t rgovsko-gospodarske vsebine v «Edinosti», «Slovencu», »Jutru«, «Narodno-gospodarskem vestniku«, v »Trgovskem listu« v Trstu in v Ljubljani itd. Bil je urednik »Trgovsko-obrtnega koledarja* 1. 1907.—8. in »Trgovskega koledarja* 1. 1922—38. ZUPAN ARH. IVAN, pooblaščeni arhitekt, rojen dne 12. novembra 1888. v Kamni gorici. Dovršil šole v Strelitzu 1. 1911. Napisal je članke telin. ekonomske vsebine pod naslovom: Onim, ki hočejo ali morajo graditi lastni krov v »Domačem prijatelju« 1. 1927.—1928. in Dom zdravnika v »Zdrav, vestniku« — pa razne članke v »Jutru« («Rastoča hiša», «0 pokopališču« itd.), v »Slovencu« (»O stari Ljubljani« itd.). Projektiral in vodil več zgradb, med njimi stanovanjsko kolonijo »Stan in dom« itd. ZUPAN MIROSLAV, stavbenik, rojen dne 18. julija 1899. v Breznici (srez: Radovljica), maturiral na državnem učiteljišču v Ljubljani 1. 1918., napravil diplomski izpit na Tehnični srednji šoli v Ljubljani 1.1922. Samostojno je projektiral: kopališče »Ilirija« v Ljubljani, razna večja trgovska in stanovanjska poslopja v Ljubljani in ostalih delih dravske banovine, izvršil pa je samostojno visoke gradnje: Trgovski dom, Gostilničarski dom, kopališče Ilirija, 6 nadstropna trgov.-stanov. hiša Hranilnice dravske banovine, kon-vikt oo. frančiškanov itd. ter nizke gradnje: Nova cesta in železobetonski most v Soteski in v Mokrem logu na trasi Bled—Bohinj itd. ZUPANČIČ ING. LOJZE, rudarski inženjer, rojen dne 26. junija 1898 v Ljubljani, maturiral na realki v Ljubljani, istotam diplomiral na tehnični fakulteti univerze 1.1927. Napisal je številne strokovne članke o rudarstvu v dnevnem časopisju in raznih zbornikih. ZUPANČIČ DR. RIHARD, univerzitetni profesor, rojen dne 22. decembra 1878. v Ljubljani, študiral univerze na Dunaju, Gottingenu in v Parizu, doktoriral na univerzi na Dunaju 1. 1913. Napisal je številne razprave in knjige strogo matematičnega značaja. ZUPANIč ING. IVO, kletarski nadzornik, rojen dne 9. decembra 1890. v Jarenini, maturiral gimnazijo v Mariboru 1. 1910., študiral na visoki poljedelski goli na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral v Zagrebu 1. 1920. Napisal je knjigi: Vinske bolezni in napake, izd. Zveza gostilniških združenj dravske banovine 1. 1938., Trsni izbor za dravsko banovino, izd. kr. banska uprava 1.1935. in številne strokovne članke v «Naših goricah«, »Kmetovalcu« in «Jutru«. ZWITTER DR. FRAN, docent na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, rojen dne 24. oktobra 1905. v Beli cerkvi na Dolenjskem, maturiral na gimnaziji v Novem mestu, študiral filozofijo na Dunaju in v Ljubljani, diplomiral 1. 1928. in doktoriral 1. 1929. v Ljubljani. Napisal je knjige: Starejša kranjska mesta in meščanstvo, inavg. disertacija, izd. Leonova družba, Ljubljana, 1929., Les origines de rillyrisme politique et la creation des Provinces Illyriennes, izd. Le Monde Slave, Pariš, 1933., Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, izd. Znanstveno društvo, Ljubljana, 1936. in razprave: Razvoj ljubljanskega teritorija, «Geografski vestnik«, V./VI., Ljubljana 1930., Soc. in gospodarski problemi Ilirskih provinc, «Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo« XIII., Lj. 1932., Koroško vprašanje, »Sodobnost« 1937. (ponatis. Akademska založba), Sociologija in zgodovina, »Sodobnost« 1937. (ponatis. Akad. zal.), Problemi zgodovine slovenskih mest, »Jugosl. istoriski časopis«, Beograd, 1937. ŽAGAR FRANC, kouzulent zbornice za TOI, rojen dne 30. decembra 1882. v Bukovici pri Stranjah, maturiral na gimnaziji. Napisal je knjigi: Pravice in dolžnosti članov davčnega odbora, Najvažnejše določbe zakona o taksah in pristojbinah. Pisal je o davčnih zadevah v «Trgovskem listu« do 1. 1934. ŽEBOT DR. CIRIL, rojen dne 8. aprila 1914. v Mariboru, maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru 1. 1932., diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani 1. 1936. in tam doktoriral 1.1937. Napisal je knjigo: Korporativno narodno gospodarstvo, 1938. in razprave: Nova Portugalska (njena korpor. organizacija), «čas*, 1937.—38.; Kredit v korp. nar. gospodarstvu, Ureditev cen v korp. nar. gospodarstvu, »Tehnika in gospodarstvo«, 1938., Idea corporativa in Jugoslavia, »Ri-vista internazionali d i Science sociali, Mi-lano, 1938. in več strokovnih člankov v «Slovencu». ŽMAVC ANDREJ, direktor vinarske šole v pokoju, rojen dne 29. novembra 1847. v Kapelah pri Brežicah, maturiral na učiteljišču v Ljubljani 1. 1894., napravil izpit učne sposobnosti 1. 1896., končal enološki in pomološki zavod v Klosterneuburgu 1. 1899. V reviji «Das Weinland» Nr. 12., 1929., Wien, je vladni svetnik prof. dr. Fritz Zweigelt, glavni urednik revije napisal o njegovem življenju in delu daljšo razpravo. Napisal je knjige: «Kmečka posojilnica* 1907., «Zwei Weinbaufragen» 1912., ((Vinarstvo« 1925. Predelava Zweiflerjeve knjige »Weinbau«, »Grozdni sukač*, 1927. (za Vinarsko društvo v Mariboru), «Das jugoslawische Weingesetz» 1931., »Vinski zakon in kletarski vedež* 1932., »Vinski zakon in kletarski vedež«, druga, predelana in pomnožena izdaja 1933. Priredil «Izvestje* vinarske in sadjarske šole v Mariboru 1928. s sodelovanjem profesorskega zbora, po zedinjenju prvo v slovenščini in najobširnejše vobče. Urejeval strokovni mesečnik «Naše gorice« 1927. do 1930., in strokovne članke: prve v ljubljanskem «Kmetovalcu» leta 1899. Pozneje v raznih drugih strokovnih in nestrokovnih listih ter v nekih koledarjih, in sicer v slovenščini, nemščini, srbohrvaščini in v francoščini. ŽNIDARšIč ING. CIRIL, redni univerzitetni profesor, rojen dne 3. avgusta 1882. v Ilirski Bistrici, maturiral na gimnaziji v Sarajevu, diplomiral na Tehnični visoki šoli v Gradcu 1.1905. Napisal je knjige: Tahimetrični loga-ritmar visoke natančnosti, 1934., Izraba vodnih sil (v rokopisu), Ekonomski in- terval (v rokopisu), Varnost dolinskih pregrad (v rokopisu), Elastostatika cevnega obroča I. (v rokopisu), razprave v «Dalmaciji», Split, 1923.: Melioracije, Op-skrba pitkom vodom, 1924.: Asanacioni radovi v kninskoj opštini, O malariji, v «Tehniki in gospodarstvu«, Vodna preskrba krasa, 1935.—36., Program javnih del na področju hidrotehnike, 1936.—37. ŽNIDERŠIČ ANTON, industrijalec, rojen dne 13. inarca 1874. v Ilirski Bistrici, končal nižjo gimnazijo. Napisal je knjige: Naš panj, 1925., Naša košnica, 1932., Nekaj reform v knjigovodstvu, 1932., Reformen im Bienen-zuchtbetriebe, 1932., sodeluje s strokovnimi razpravami in članki v «Slov. čebelarju*, »Kmetovalcu« in v nemških čebelarskih listih. ŽUMER DR. MATIJA, inženjer, docent univerze, rojen dne 4. januarja 1901. v Železnikih, maturiral na gimnaziji, diplomiral na kem. oddelku tehnične fakultete univerze v Ljubljani, 1925., absolviral Mont. Hochschule, Leo-ben 1. 1934., doktoriral iz montanističnih ved v Ljubljani 1. 1935. Napisal je knjige: Rotaciona peč i dobivanje metala iz slabijih ruda, 1931., O cejanju brona, 1937., Vplivi toplotnega ravnanja z jekli in grodljem na razpad cementita, 1937., razprave in strokovne članke v «Rud. i top. vesniku«, Beograd, «Rudarskem zborniku*, Ljubljana. ŽVOKELJ DR. STANKO, zdravnik, specialist za psihiatrijo, rojen dne 8. novembra 1896. v Vrhpolju pri Vipavi, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1.1919., doktoriral na medicinski fakulteti univerze na Dunaju 1. 1927. Napisal je članke oziroma razprave: Zwangssyndrom bei cer. Kinderlahmung v »Fortschritte der Psychiatrie», 1931., »Sklerosis multiplex* v »Zdravniškem vestniku« 1939. DODATEK AMBROžIč MIROSLAV, tiskarski ravnatelj, rojen dne 15. julija 1885. v Kranju, dovršil je nižjo gimnazijo v Kranju in Ljubljani. Napisal je knjige: Metodika sokolske vzgoje (8°, 189 strani) leta 1931. Knjiga je izšla leta 1934. v srbohrvaščini z naslovom Metodika sokolskog vaspitanja. — Tiskarstvo (8°, 280 strani in 29 prilog) leta 1937. — Primeri ugotovitve stroškov tiskarske proizvodnje (4°, 23 strani) leta 1937. — Kot urednik je v letih 1929—1932 izdajal in urejeval strokovno revijo Slovenski tisk. Nadalje je več let urejeval: Slovenski sokolski koledar, Jugoslovenski sokolski koledar, Vestnik Tržaške sokolske župe, Vestnik sokolske župe Ljubljana I., Sokolski glasnik, Jugoslovenski Sokol, Prednjak, Vaditeljski list, Vestnik Gorenjske sokolske župe. — Napisal je strokovne članke o Sokolstvu, vzgoji, tiskarstvu in o različnih drugih temah (socialne itd.) v vseh publikacijah, ki jim je bil urednik, in v listih ter revijah: Gorenjec, Slovenski Sokol, Edinost (Trst), Njiva (Trst), Njiva (Ljubljana), Jutro, Misel in delo, Nova Evropa (Zagreb). Več let je bil stalni dopisnik češke revije «Sokol» (Praga). Od leta 1918. do 1920. je bil ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu, od leta 1921. do 1936. pa ravnatelj Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Bil je načelnik Jugo-slovenskega sokolskega saveza 1923 do 1926. Načelnik Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije od 1932 do 1936 V istih letih tudi I. namestnik načelnika Saveza slovanskega sokolstva (sedež v Pragi) in član tehničnega odbora Mednarodne telovadne zveze (sedež v Bruslju). Leta 1935. član posvetovalnega odbora pri ministru za telesno vzgojo. Predsednik Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije (sedež v Zagrebu) od 1932 do 1935. DROFENIK ING. HERBERT, inženjer-arhitekt, rojen dne 21. marca 1909. v Gradcu, dovršil Tehnično srednjo šolo, maturiral na realki, študiral tehniko v Brnu in Gradcu, kjer je diplomiral leta 1933. Tehnična dela: zgradba Skalaškega doma na Voglu — načrti in nadzorstvo, enodružinska vila ob Bohinjskem jezeru — projekt in nadzorstvo, stanovanjske hiše in kinodvorane v Mariboru — načrti opreme in nadzorstvo pri izvršitvi, zgradba večdružinskih vil v Mariboru — načrti in nadzorstvo, zgradba hiše na Pav-Iovskem vrhu pri Ormožu — načrt in nadzorstvo, načrti za preureditev Planinskega doma na Smrekovcu, četverodružinske stanovanjske hiše v Mariboru — načrti in nadzorstvo, enodružinske vile ob Bohinjskem jezeru — deloma načrti in nadzorstvo, načrti za napravo planinskega doma za g. Fani Kveder, Maribor, načrti za opremo planinskega doma na Korošici, okrevališče za poštarsko osobje na Pohorju — načrti in nadzorstvo, zgradba začasne cerkve v Magdalenskem okraju mesta Maribora — načrti in nadzorstvo, načrt za Vajeniški doni ter načrt Slomškovih domov. Zazidavo starega pokopališča v Mariboru, načrt Prosvetnega doma v Pobrežju za tamošnjo Prosvetno zvezo, načrt tronadstropne stanovanjske hiše v Mariboru, nadzorstvo pri zgradbi tronadstropne stanovanjske hiše s kino-dvorano v Mariboru, zgradba Planinskega zavetišča za zadrugo «Bajta» v Mariboru, zgradba tronadstropne trgovske in stanovanjske hiše za Zadrugo uslužb. drž. železnic v Mariboru, načrti in nadzorstvo, zgradba Stadiona v Mariboru za zadrugo «Stadion», načrti, zgradba skladiščnega poslopja iu enodružinske stanovanjske hiše za okrajni cestni odbor v Mariboru, zgradba dozidka h knezoškof. dij. seme- nišču v Mariboru — načrti in nadzorstvo, zgradba nove cerkve Sv. Jelene v Perto-čah, načrti, načrt za preureditev dvorane celjske posojilnice v kino Metropol, načrti in nadzorstvo, načrti za adaptacijo dvorane v Ptuju za kino dvorano, načrti za razne moderne enostanovanjske hišice, idejne skice za Iluterjev blok v Mariboru, idejne skice za Huterjeve delavske hišice na Pobrežju, idejni osnutek za Hi-potekarno banko v Skoplju, ureditev modernih stanovanj, načrti in nadzorstvo pri izvršitvi. GREGORIč ING. FEDOR, elektro-mašinski inženjer, rojen 30. marca 1897. v Ljubljani, maturiral je na drž. višji realki v Ljubljani leta 1914., po svetovni vojni se je vpisal na tehnično visoko šolo v Brnu in tam diplomiral leta 1925., državni tehnični izpit je napravil v Beogradu leta 1932. Sodeloval je v «EIektrotehničnein vestniku« 1934 s člankom: Popis Elektrarne Fale. Kot inženjer Elektrarne Fale je projektiral visokonapetostne vodove: 10 kw. elektrifikacija Dravskega in Ptujskega polja, 35 kvv. voda Ljutomer—SI. Radenci—Gor. Radgona. HRIBAR DR. FRANCE, zdravnik, rojen dne 4. marca 1895. v Lip-ljah, maturiral na gimnaziji, doktoriral na medicinski fakulteti univerze na Dunaju leta 1924. Napisal je številne članke iz področja medicine v »Zdravniškem vestniku«. KAMNIKAR ALOJZIJ, stavbenik, tesarski mojster in strokovni učitelj na Tehnični srednji šoli, rojen dne 20. maja 1905. na Rudniku pri Ljubljani, dokončal je nižjo srednjo šolo in delo-vodsko šolo ter napravil izpit za tesarskega mojstra leta 1930., za zidarskega mojstra leta 1934., izpit na Tehnični srednji šoli leta 1937., izpit za stavbenika 1. 1939. Napisal je strokovne članke z ozirom na domač les: Lesena hiša (Jutro), Nova domačija (Slovenec), Les in tesarstvo (Slovenski obrtnik)' itd. Samostojno je projektiral planinski hotel «Ana» na Sv. Planini nad Trbovljami; izvršil pa je razne visoke zgradbe v službi gradb. podje- tij, med drugimi Šolsko polikliniko v Ljubljani s sodelovanjem ing. arh. Se-verja. KNEZ ING. TOMO, trgovec in industrijalec, rojen dne 15. decembra 1901. v Ljubljani, maturiral na drž. višji realki v Ljubljani leta 1919., diplomski izpit napravil na kemičnem oddelku tehnične fakultete univerze v Ljubljani leta 1925. Napisal je strokovne članke o organizaciji javnih del v Jugoslaviji, o Roosevel-tovi gospodarski politiki, o raznih gospodarskih problemih itd. v « Jutru«, ((Trgovskem tovarišu*, »Prelomu* in dr. Je svetnik zbornice za TOI, podpredsednik Kmet-ske posojilnice, poslovodja tt. «Peko» tov. čevljev, Tržič, član ekzekutive in upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, upravni svetnik Združenih opekarn d. d. Ljubljana, upravni svetnik zavarovalnic Rosija-Fonsijer v Beogradu, poslovodja «Jugotehne» d. z o. z., «Dese» d. z o. z. in «Beke» d. z o. z. LINDTNER ING. MIRKO, šef kemičnega oddelka Higijenskega zavoda v Ljubljani, rojen dne 6. marca 1893. v Rašici pri Velikih Laščah, maturiral na realki 1. 1913., diplomiral na Visoki tehnični šoli v Pragi leta 1923. Napisal je številne strokovne članke v ((Zdravju*: o prehrani, o posodi za pripravo hrane itd. LUTMAN DR. STANKO, šef medicinskega oddelka splošne bolnice v Mariboru, rojen dne 21. julija 1899. v Trstu, maturiral na gimnaziji v Mariboru leta 1918., doktoriral na medicinski fakulteti univerze v Zagrebu leta 1927. Napisal je knjigo: Poglavje iz medicine »Za vsak dan*, Maribor 1938. in strokovne članke v »Zdravniškem vestniku« zadnjih 5 let, v «Liječničkem vijesniku«, Zagreb, »Zdravje*, «Delo proti tuberkulozi* itd. MIHALEK OTMAR, ravnatelj tiskarne, rojen dne 17. novembra 1884. v Krškem, obiskoval je nižjo gimnazijo in dovršil štiriletno učno dobo v grafični stroki. Napisal je številne strokovne članke v raznih letnikih grafične strokovne revije «Grafična revija«, nadalje mnogo grafično strokovnih in jezikovnih člankov v glasilu grafičnega delavstva «Grafični radnik«, v njem je priobčeval tudi strokovno poučne članke, isfotako v glasilu Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije «Faktorski glasnik«, sodeloval s strokovnimi članki v «Slovenskem tisku«, udejstvoval se je v grafičnih organizacijah ter bil več let predsednik Udruženja grafčnih faktorjev Jugoslavije in predsednik ljubljanske podružnice tega udruženja. MILAVEC DR. VLADIMIR, v. d. šef dermat. oddelka splošne bolnice v Mariboru, rojen dne 5. februarja 1905. v Ljubljani, maturiral na gimnaziji v Ljubljani 1. 1923., doktoriral v Inomostu 1. 1928. Napisal je strokovne članke v «Zdrav-niškem vestniku«: Lues narašča (skupaj z dr. Bregantom 1. 1934.. št. 11), O infekciji z vaginalno trihomonalo 1. 1958. št. 5. PLEČNIK ARH. JOSIP, redni univerzitetni profesor, nestor slovenskih arhitektov, rojen 1. 1872. v Ljubljani, je bil po dovršenih študijah na Du- naju do 1. 19)0. učenec in sodelavec arh. Wagnerja, od 1. 1911. do 1. 1919. profesor za arhitekturo na umetnostni akademiji v Pragi, od 1. 1920. in še danes redni profesor za arhitekturo na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Samostojno je projektiral številne zgradbe in druga dela, med drugimi na Dunaju: Zacherlovo palačo, cerkev sv. Duha, več stanovanjskih hiš, vil ter razne stanovanjske in cerkvene opreme, spomenike itd., v Pragi: preureditev in oprema gradu na Hradčanih, ureditev gradu v Lanih, cerkev na Vinohradih v Pragi, razne vile in notranje opreme, v Beogradu: cerkev Kristusa kralja, v Zagrebu: cerkev Lurske M. B. i. dr. Prvenstvena zasluga mu gre za regulacijo Ljubljane, znan je »Plečnikov načrt« za regulacijo mesta Ljubljane. Samostojni projekti v Ljubljani so: cerkve sv. Frančiška v Šiški, sv. Mihaela na Barju, sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu, palača Vzajemne zavarovalnice, univerzit. knjižnica, mrtvašnica Žale, preureditev in oprema palače za TOI, steber Ilirije, Baragovo semenišče, Dom duhovnih vaj, kraljeva / koča v Kamniški Bistrici, več stanovanjskih hiš, vil, ureditve parkov in vrtov, razne cerkvene opreme, prapori, razne notranje opreme in spomeniki. IIIIIUIIII OPOMBE Uredništvo založbe si je prizadevalo zbrati čim več podatkov strokovnih pisateljev, publicistov in tehničnih projektantov; opozoriti pa moramo bralce, da nam ni uspelo dobiti podatkov morda nekaterih zelo pomembnih osebnosti, bodisi zaradi njih odsotnosti bodisi zaradi njih odklonilnega stališča. Morebitne vrzeli ni zakrivilo uredništvo almanaha, zato prosimo vse, da to blagohotno upoštevajo. Vse pomanjkljivosti bo uredništvo upoštevalo pri drugi izdaji, namreč v napovedanem almanahu vseh slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in tehničnih projektantov. V dodatku so razvrščeni članki, za katere je uredništvo prejelo podatke po zaključeni redakciji. Na strani 179 čitaj Dr. Rakuljič-Zelov Ivo. NOVA STROKOVNA ZALOŽBA KAZALO Prva številka pomeni stran slike, druga pa stran zadevnega članka. Stran Stran Accetto ing. Viktor .... . . 9, 267 Dekleva ing. Maks ..... 278 Alujevič dr. Branko . . . 267 Demšar dr. Jernej..... 278 Ambrožič Miroslav .... 349 Dimnik ing. Stanko ..... 278 Andree prof. Leopold . . . . . 10, 267 Dolar-Mantuani dr. Ljudmila . . 38, 278 Andrejka dr. Rudolf . . . 267 Dolenc ing. Anton..... . 39, 278 Badjura Rudolf..... 268 Dolenc dr. Metod ..... . 40, 279 Baje dr. Oton...... 268 Dolničar ing. France .... . 41, 279 Bartl ing. Ivan...... . . 11, 268 Dolžan prof. Franc .... . 42, 279 Basaj dr. Joža...... 268 Dolžan Janko....... 279 Bassin dr, Rajner .... . . 12, 268 Dostal Rudolf....... . 43. 280 Battelino Vili...... . . 13, 269 Drofenik ing. Herbert .... 349 Bedjanič ing. Vratislav . . 269 Dular dr. Milan...... . 44, 280 Beg Ante........ . . 14, 269 Eberl dr. Erik....... . 45, 280 Benko dr. Leopold .... . . 13, 269 Erpič ing. Jože...... . 46, 280 Bevk dr. Stanko..... . . 17, 269 Fabjančič Vladislav .... . 47, 280 Biliinovič dr. Aleksander . . 269 Fakin Anton....... . 48, 280 Blumauer dr. Robert . . . . . 18, 270 Fakin dr. Milan...... . 49, 281 Bogataj dr. Lovro .... 270 Fatur ing. Dragotin ..... . 50, 281 Bohinjec dr. Joža .... . . 19, 270 Ferlinc ing. Bogdan..... 281 Božič ing. Cvetko .... . . 20, 270 Fischer ing. Franjo..... 281 Brandstetter dr. Franc . . . . . 21, 270 Foerster ing. Jaroslav .... . 51, 281 Brecelj dr. Bogdan .... 270 Frole Ivan....... . 52, 281 Brenčič dr. Lojze..... . . 22, 270 Furlan dr. Boris...... 281 Breskvar prof. Silvo . . . 270 Bricelj Ivan....... . . 23, 271 Globočnik ing. Stojan .... 282 Bukovec Avguštin .... . . 24, 271 Gogala Josip....... . 55, 282 Cholevva dr. Josip .... . . 25, 271 Golia dr. Adolf...... . 54, 282 Christof Drago..... . . 26, 272 Goljar dr. Srečko...... 282 Curk Matko ...... . . 27, 272 Goljevšček ing. Milovan . . . . 55, 283 Čadež dr. Fran ..... . . 28, 272 Goriup ing. Sergij ..... 283 Čadež prof. Marijan •. . , . . 29, 272 Goršič dr. France ..... . 56, 283 Čermelj dr. Lavo..... 273 Gosar dr. Andrej ..... . 57. 283 Černe ing. Vladimir .... . . 30, 273 Goslar Branko ..... . 58, 284 černič dr. Mirko..... . . 31, 274 Gostiša ing. Viktor..... . 59, 284 Černivec ing. Josip .... . . 32, 276 Gosti dr. Fran....... . 60, 285 Červinka dr. Milan Žiga . . . . 53, 276 285 Čoki ing. Martin..... 276 Grampovčan dr. Janko . . . . 61, 285 Čulk ing. Božidar .... . . 54, 276 Grasseli Marjana ..... 285 Damaska Mr. pli. Radovan . . 35, 277 285 Debevec dr. Franc .... . . 36, 278 350 Degen ing. Friderik .... . . 37, 278 Grossmann dr. Vladimir . . . . 62, 286 Stran Stran Grum Rado ....... 286 Kotlušek ing. Ivan .... . . 93, 297 Gulič ing. Gvidon..... Koželj dr. Venče..... Guzelj ing. Stojan..... 286 Kosti dr. Janko..... . . 297 Guzelj dr. Vladimir..... 286 Kraigher dr. Alojz .... . . 297 Hafner dr. Janko...... Krajnik ing. Josip .... . . 94, 297 Heferle dr. Henrik..... . 64, 286 Kral dr. Alojzij..... . . 297 Hribar dr. France...... 350 Kralj Anton ...... . . 95, 298 Hribar dr. Leopold..... . 65. 286 Kramarič dr. Alojzij . . . . . 96. 298 Hribar dr. Miroslav..... Kranjec prof. Silvo .... . . 97, 298 Hrovat ing. Alojzij..... . 66. 287 Kravina dr. Luka . . . . 98, 298 Humek Martin....... Kregar ing. Rado . . . . . . 99. 298 Hus ing. Herman...... . 67, 288 Kregar ing. Vinko .... . .100, 299 Iglic Franc ........ Krek dr. Gregor (Gojmir) . . 101, 299 Inkret Alfonz....... Kremžar dr. Maksimilijan . .102, 300 Jakša dr, Jože....... Kresnik ing. Peter..... . . 103, 300 Jamar dr. Tone...... . 70. 289 Krisper dr. Tone..... Jelačin Ivan ....... Krištofič Karol...... . .105, 300 Jenčič dr. Salvislav..... 289 Krošl prof. Anton ..... Jenko dr. Ivan ...... 289 Kuglič Franc...... . . 107, 301 Jeras Ernest ....... Kuhar dr. Alojzij .... . . 108, 301 feše dr. Leopold...... 290 Kuhelj dr. Anton..... . .109, 301 Jug Donat........ . 75, 290 Kukman dr. Vladimir . . . . . 301 Jurkovič dr. Joso..... 290 Kunaver Pavel ..... . .110, 301 Kafol Franjo....... 290 Kune dr. Josip .... Kallay dr. Juraf...... . 74, 290 Kune prof. Karel..... . . 112, 502 Kamin dr. Mihael ...... Kušej dr. Gorazd..... Kamnikar Alojz...... 550 Kušej dr. Rado ..... . .115, 502 Kane ing. Marjanca-čučkova . 75, 291 Lapajne ing. Sonja .... Kavčič ing. Rudolf..... Lapajne dr. Stanko .... . .114, 502 Kandare dr. Albin..... . 77, 292 Lapornik ing. Franc .... . .115, 502 Kapus prof. Franc..... 292 Lavrič dr. Jože...... . .116, 502 Karlovšek Jože...... . 78, 292 Leskovšek ing. Drago . . . . 117, 303 Kasal dr. Miroslav..... . 79. 292 Levičnik ing. Toussaint . . . . . 118, 303 Kavka Karel....... . 80, 292 Lindtner ing. Mirko . . . . 350 Kersnič dr. Viktor..... 292 Lobe ing. Feliks..... . . 119. 305 Kham ing. Lado..... . 81, 295 Lokar dr. Janko..... Klinar ing. Anton..... . 82, 295 Lutman dr. Stanko .... . . 350 Kline dr. Ladislav..... 294 Maček ing. Stanko .... . . 121, 303 Kline prof. Stanislav .... 295 Mačus ing. Rudolf .... . .122, 304 Klodič ing. Makso..... . 85, 295 Magajna dr. Bogomir . . . . . 304 Knaflič dr. Vladimir .... 295 Maklecov prof. Aleksander . .123, 304 Knez ing. Leo....... . 84, 295 Mal dr. Josip...... . .124, 304 Knez ing. Tomo....... 350 Marn dr. Rudolf..... . .125, 305 Koblar prof. Franc..... 295 Marolt Fran....... Koče dr. Jure ....... . 85, 295 Martelanc Ivan..... . .127, 506 Kocijančič dr. Viktor .... . 86. 296 Matanovic ing. Rado . . . . . 306 Kocjan arh. Danilo..... . 87, 296 Matičič Ivan...... . . 306 Koprivnik ing. Vojko .... Matko dr. Ivan...... Kopylov ing. Aleksej .... . 89, 296 Mavrič Anton...... . .129. 509 Kos ing. Miro....... Mayer dr. Ernest..... Košar Robert....... . 91. 296 Medvešček ing. Emil .... . .130, 309 Košir dr. Alija....... Melik dr. Anton ..... . . 309 Kdšir ing. Vinko..... . 92, 296 Mencej Martin...... . .131. 509 Stran Stran Merčun dr. Ljudevit . . . Pire ing. Alfonz..... . . 323 Meršol dr. Valentin . . . . . . 133, 310 Pire dr. Bojan...... . . 167, 323 Mesar arh. Jože . . . . . . . 134, 311 Pire dr. Ivo....... . , 323 Mesesnel dr. Franc . . . , . . . 311 Pirkovič Ivo....... . . 168, 324 Mihalek Otmar...... . . . 350 Pirnat Zlata....... Mihelak dr. Josip .... . . . 135, 311 Platner ing. Jože..... Mihelič Drof. Stane . . . . . . 136, 311 Plečnik arh. Josip..... . . 351 Mihevc ing. Edo . . . . Pogačnik dr. Josip . . . . . . 171, 324 Miklauc ing. Pavel . . . . . . . 311 Poniž ing. Roman..... Milavec dr. Vladimir . . . . . . 351 Potočnik Drago..... . .173, 325 Miler dr. Fero..... . . . 138, 311 Premelč ing. Stane . . . . Mina? dr. Fran...... Presl Mihajlo...... . .175, 325 Minarik Mr. ph. Fran . . . . . . 312 Pretnar ing. Aleksander . . . . 325 Mis dr. Franta...... , . . 313 Pretnar dr. Jože..... . . 325 Mohorič dr. Jakob , . . . . . . 140, 313 Prezelj prof. Maks . . . . . . 325 Mosetizh Josip...... . . 313 Prodan dr. Josip..... . .176, 325 Moderndorfer Vinko . . . . . . . 141, 313 Pue dr. Dinko...... . .177, 325 Mudrovčič Josip . . . . . . 142, 313 Pust ing. Bogomir..... . .178, 326 Muha dr. Miroslav . . . , . . . 143. 314 Puš Ludvik....... Munda dr. Avgust . . . , . . . 315 Rakovec dr. Ivan..... . . 326 Muri ing. Lambert . . . . . . 144, 315 Rakovec dr. Slavko . . . . Murko dr. Vladimir . . . , . . . 145, 315 Rakuljič Zelov dr. Ivo . . . . .179, 326 Murnik dr. Viktor . . . . . . . 146. 316 Rakuša Rudolf...... . .180, 326 Mušič ing. Vladimir . . . . , . . 147, 316 Rant dr. Alojzij...... . . 327 Navinšek ing. Emil . . . . . . 148, 317 Ravnihar dr. Vladimir . . . . . 181, 327 Nerima ing. Albin..... . . 149, 318 Rebek Josip....... . .182, 327 Neubauer dr. Robert . . . . . 150, 318 Rebek dr. Marius..... . .183, 327 Novak ing. Janko..... . . 151, 318 Regally Vladimir..... . .184, 327 Novak ing. Leo..... . . 152, 318 Reisner Jožef...... . .185, 327 Novak Lovro...... . . 153, 318 Robida dr. Ivan..... . .186, 327 Novak ing. Viktor..... . . 154, 318 Roglič ing. Stanislav . . . . . . 187, 328 Obersne Alojzij..... . . 318 Rohrman ing. Stanislav . . . . . 188, 328 Oblak dr. Josip Ciril . . . . . 155, 318 Rolirman Viljem . . . . . . .189, 328 Ogrin dr. Fran...... . . 156, 318 Rojina Franc...... . .190, 329 Ogrin ing. Gustav . . . . . . 157, 319 Rueh ing. Franc..... . . 191, 329 . . 158, 319 Rupnik dr. Vlado..... . . 329 Ogris dr. Albin...... . . 319 Rus ing. Jože...... . .192, 329 Okorn Jože....... . . 319 Rus dr. Mavricij..... . . 193, 329 Omahen ing. Janko . . . . . . 159. 319 Sadar ing. Vinko..... 329 Oman Oton....... . .160, 320 Sajovic dr. Rudolf . . . . . . 194, 329 Oražem ing. Miroslav . . . . . 320 Samec dr. Makso..... . . 330 Pajk ing. Milan...... . . 161, 320 Savinšek Franc...... . .195, 330 Pajnič dr. Edvard..... . .162, 320 Serajnik ing. Domicijau . . . . 196, 330 Papež dr. Oton...... . . 321 Sernec Janko...... . .197, 330 Pavlin dr. Ciril...... . .163, 321 Seunig France...... . . 198, 331 Pehani ing. Ernest..... . . 322 Sever ing. Rihard..... . . 331 Pengov ing. Ivan..... . .164, 322 Sevnig ing. Franjo . . . . . . 199. 331 Peršič dr. Ivan...... . . 322 Sfiligoj dr. Rado..... . . 331 Petkovšek ing. Valentin . . . . 322 Sič prof. Albert...... . . 200, 331 Petrič dr. Karel...... . .165, 322 Sič prof. Franjo..... . . 201, 331 Petrov ing. Vladimir . . . . . . 323 Simonič ing. Primož . . . . . . 202, 332 Pintar dr. Ivan...... . . 323 Sitar ing. Ivan...... . . 203, 332 Pipp ing. Lojze...... . .166, 323 Stran Smrkolj Albin ........ 204, 332 Spektorski dr. Evgen...... 332 Spiller dr. Fran........ 532 Spinčič arh. Ivo ....... 355 Stare dr. Egon........ 205, 555 Stegenšek dr. Franc...... 206, 555 Štele dr. France....... 207, 555 Steska dr. Henrik....... 208, 554 Stiglic Oton......... 554 Strenar ing. Maks....... 209, 554 Strojnik ing. Romeo...... 554 Struna prof. Lojze.......210, 555 Sušeč Štefan.........211, 335 Šarabon dr. Vinko....... 335 Šavnik dr. Leo........212, 335 Šimec dr. Amalija.......213, 335 Šivic ing. Anton.......214, 355 Škerlj dr. Božo........215, 556 Škerlj dr. Milan........ 336 Škof ing. Rudolf.......216, 337 Škulj Andrej........217, 337 Šramel ing. Vladimir . . . . . .218, 357 Štolfa ing. Josip.......219, 537 Štrancar ing. Alojzij...... 220, 557 Štrekelj Anton . ....... 221, 537 Štrekelj Josip........ 522, 558 Štrukelj ing. Tomaž...... 223, 338 Štuhec dr. Anton....... 224, 338 Šubic ing. Vladimir...... 338 Šulgaj Alojzij........ 225, 358 šušteršič ing. Mirko ..'.... 226, 538 Švajgar Fran jo, Veri j..... 227, 558 Tavčar dr. Igor . ....... 228, 559 Tavčar Ivan......... 229, 559 Tavčar dr. Josip....... 539 Tejkal prof. Ivo....... 250, 559 Terseglav Franc....... 251, 539 Tičar dr. Josip........ 339 Tomažič Emil........ 232, 339 Tomažič ing. France...... 540 Stran Trenz Ferdinand....... 540 Teržan ing. Josip....... 255, 540 Turk Hugon......... 254, 540 Umek ing. Anton....... 255, 540 Uratnik Filip........ 541 Urbane dr. Anton....... 541 Ušeničnik dr. Aleš...... 256, 541 Valenčič dr. Vladimir..... 541 Veble dr. Franc........ 257, 541 Verbič prof. Josip....... 258, 541 Vidmar Stane........ 259, 542 Vogelnik dr. Adolf...... 240, 542 Vrančič dr. Janko....... 241, 542 Vrečko dr.Karol....... 242, 545 Vrhunec dr. Vinko....... 545 Vrtovec dr. Josip....... 243, 345 Vurnik ing. Ivan....... 545 Wenko ing. Boris....... 244, 544 Wernig Franc........ 245, 544 Windischer dr. Fran...... 246, 344 Wolf Anton........ 247, 345 Zabavnik Josip'....... 248, 545 Zadravec Jakob....... 249, 546 Zadravec Jurica....... 250, 546 Zajec ing. Slavko....... 251, 546 Zelenik Franc........ 252, 546 Zupan arh. Ivan....... 253, 546 Zupan Miroslav........ 254, 547 Zupančič ing. Alojz...... 255, 547 Zupančič dr. Rihard...... 347 Zupanič ing. Ivo....... 256, 547 Zwitter dr. Fran....... 257, 547 Žagar Franc......... 258, 547 Žebot dr. Ciril........ 259, 547 Žmavc Andrej........ 260, 548 Žnidaršič ing. Ciril...... 261, 548 Žnideršič Anton....... 262, 548 Žumer dr. Matija....... 348 Žvokelj dr. Stanko ...... 263, 348 narodna in univerzitetna knjižnica