Andr jui1aski vodja Tirolcev leta 1809 . Verni popis njegovega življenja, delovanja i n njegove junaške smrti v Mantovi 18!0 . Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine . V Ljubljani 1886. Založil Anton Turk, knjigovez . Tiskal Jan. Leonov naslednik (L. Kordeš) v Mariboru . né 26. decembra leta 180,3. je moral avstrijski cesar Franc v Požunu sklenem mir podpisati. Vest o tem miru razširila je v celem Tirolskem strah in srd . Tudi v pase] Brsko do lino, ki je bila inače tiha in mirna, prišel je t a strahoviti glas, da je tirolska dežela, ki je -o d davnih časov spadala k Avstriji, vsled tega ne srečnega miril na zapoved francozkega cesarja Napoleona morala takoj priti pod žezlo Maksa bavarskega bivšega kneza, katerega je Napoleo n baš takrat imenoval kralja. Vrli, zvesti Tirolci -niso mogli in tudi niso hoteli verjeti, da bi njihov dobri cesar Frane to mogel storiti svoj i verni pokrajini, a posebej ni jeden verjel, in t a je bil krčmar na „pesku” Andrej Rofer. Andrej Hofer omel je nekaj državne zadeve? on je bil -mož, kateri je imel, kakor navádúo pravimo, glavo na svojem mesti . Njegov oče, ded in praded gospodarili so v krčmi na „pesku” v pasajerski dolini in njihovi sotržani so jih ljubil i in spoštovali brez izjeme. Tudi Andrej Rder bil je mož obče spoštovan in ljubljen in liže zbog tega uzroka, da je bil za tedajšne razmere precej dobro izšolan, bilo je potrebno, da je on postal vodja v pasajerski dolini in še v okolicah zunaj te doline in sicer daleč okrog. Hofer tedaj, kakor smo uže rekli, ni mogel in ni hotel verjeti , da bi Tirolska mogla postati bavarska pokrajina , ali ko so prišli bavarski poverjeniki (komisarji) , da bi prevzeli, v lnšpruku (Inomostu) od avstrijskih uradnikov deželno vlado, ko so črno-rumen i mejniki bili odstranjeni in mesto njih bili po stavljeni modro-beli ko se je vsakemu Tirolc a silno priljubljeni črni dvoglavni orel ognol bavarskemu levu in se je slednji lesketal na vseh javnih poslopjih, takrat moral je tudi Hofer verjeti, da je požunski mir prava resnica . In tistega dné, ko se je gotovo prepričal, da je ta, strahota žalibog istinita, jokal se je ta močan , ponosen mož, katerega so njegovi sotržani ljubili ii častili, kakor otrok. Kako so mu bili ostudni ti prešlimi bavarski uradniki, kateri so z vsemi Tirolci postopali kakor z nerodnimi kmeti, kateri so mislili, da kakor njihovi zavezniki, lehkoinisleni Francozi, tudi oni svobodno sramotij o pobožne Tirolce in njih verske obrede . Bavarski žandarji, bavarske harmice v sveti deželi Tirolski, pregnani orel, kateri je na njenih gorah vil gnezdo svoje, vse to je silno mrzilo Avstrij i od starodavnih časov zvesto udanim Tirolcem ! Kolikokrat morala je blagodušna Anka Jerica , ki je bila žena vrlega Andreja Hoferja in s e imenovala po svoji obitelji Ladurner, pomirit i vročekrvnega H )ferja, ki bi raje danes neg o jutre silo snoma prebral in Bavarcem s puško v roki pokazal bil, da je tudi v sveti deželi Tirolu pustil luknjo, skoz katero naj bi ne napro šeni gostje čim brže odšli, ako ne bi hoteli, d a bi jih spodili skoz njo pogumni Tirolci . Konečno je I-Iofer vendar uvidel, da le, ako bi cela Tirolska dežela ž njim potegnola in ako bi avstrijski cesar posebej pomagal, kateri je, kako r je bilo čitati (brati) v novinah, težko podpisal pogodbo, vsled katere je odstopila Tirolska o d Avstrije, mu bilo možno Bavarce spoditi iz dežele. Ni se bal boja; on je liže vodil (kompanijo) četo strelcev doli na gardanskem jezeri proti ostudnim Italijanom. Tirolskemu strelcu prav ugaja, ako krogle žvižgajo, in kako bi še ugajalo I-Ioferju, ako bi te krogle žvižgale Bavarcem iz Tirolske za popotnico. Ali I3ofer ni bil samb zeló vroče krvi, on je bil tudi zvita glava. Z nobeno besedo, ni z obrazom ni ovadil, kar se je kuhalo v njegovih prsih ; čakal je vedno boljših časov ; bavarske uradnike, katerim je zeló dišalo njegovo vino, ko so se bili morali pivu, svoji priljubljeni pijači, v pasajerskem dolu konečno čisto odpovedati, dobil je s svojim uljudnim vedenjem na svojo stran . Bilo mu je težkó kaj takega počenjati, ali hotel je gotovo izvršit i svoj namen. Njegovi zemljani so mu zaupali in se nanj zanesli, to je bilo znano in tem načino m je, bivši na videz zel,ó dober z bavarskimi uradniki, za njih hrbtom povsod jel plesti tisto zaroto, ki bi imels biti potlej za Bavarce in Francoze silno pogubonosna . Leta so prešla, Baverci bili so brez skrbi, bolje brez skrbi nego kedaj, kmetje bili so se, kakor so sami mislili , navadili biti pod bavarskim gospodstvom in s o se popolnoma sprijaznili z novo vlado . In ko je nekega dne vedno z vinom in žitom trgujoči krčmar Andrej Hofer dal zapreči svoja kolesc a in se od svojih pri njem pijočih uradnikov prijazno poslovil, ni slutil nobeden izmed njih, da, se njihov gostilničar, katerega so zaradi njegov e prijaznosti vsi radi imeli, pelje na Dunaj k nadvojvodi Ivanu in potem k samemu cesarju . Sedaj prišel je čas, da bi stresli pogumni Tirolci s svojih ram težko žuleči jarem. Hofer bil je liže davno v skrivni zvezi na Dunaji, major lIormayr posredoval je med cesarjem in priprostim kmetom iz pacaj Brske doline, na katerega so bile davno uprte oči cele Tirolske in sedaj , dragi čitatelj, hočemo pripovedovati, kako se j e potem godilo, ko se je Andrej Hofer vrnol iz Beča iz svoje namišljene trgovine. Bilo je dné 2. aprila leta 1809. V hiši krčmarja Andreja Hoferja bilo je takó živo gibanje, kakoršnega ni bilo nikoli poprej videti. Za jedno mizo sedel je krčmar sam, dva in štiridesetletn i Andrej Hofer, katerega so njegovi gostje klicali s prostim imeuom „Andrej ček”, še s tremi osebami.. Tiho so med seboj šepetali, samo časih, . kadar so se duri odprle in je ustopil kak novi ost, prestalo je šepetanje ; krčmar, kateremu. je večina njegovih zemljakov bila osobno znana , segel je vsakemu prišlecu prijazno v rokó rekši : ..Bog te sprejmi brat, kakó je kaj pri vas doma? " na kar je gost navadno odgovoril : „Pri nas je vse v redi, kedaj bo poknolo?” Potem sta sto pila oba k ostalim k mizi v kot, iz katerega je krčmar prej prišel. Možje so segli na novo prišlemu gostu v roko in jeden izmed njih, Marti n Teimer, o katerem bomo še slišali, dal je krčmarju pisemce, katero je bilo morda skrito v širokem usnjatem pasi, ali med podplati težkih, podkovanih čevljev. „Na nas sé lehko zaneseš, Andrej ček, mi bomo ob uri tu,” reklo se je navadno slednjič, predno je gost odšel in prisrčn o si roke stisnivši, „obvaruj vas Bog in sveta Devica,” potem je šel posel iz sobe proti svoji domačiji mimo bavarskih harmic kraj stražarjev, kateri na pomladanskem solncu sedeč , niso slutili, da je teh tirolskih kmetov, kater i s) prihajali iz krčme zavoljo svojega dobreg vina znanega krčmarja na „pesku” in veselo kako pesen peli, bilo baš toliko poslov, kater i so nosili zapoved in znamenje k ustaji po celem Tirolskem . Pred dvema dnevoma dobil je Hofer po nekem zanesljivem seli od nadvojvode glas, da b o dné 9. aprila vigi vojskovodja Chasteler z osmim vojskinim oddelkom Tirolcem stal na meji na , pomoč, in sedaj bil je Andrej Hofer pripravljen na udar. Zveste prijatelje imel je na svoji strani, enega izmed njih 'liže poznamo, to je bil Marti n Teimer iz Šlandersa, ki je imel nekdaj v Celovci trafiko za tabak, sedaj je pa bežal na Tirolsko, da bi pomagal izpoditi Bavarce in Francoze; potem so sedeli tistega spomina vrednega dné 2. aprila 1809 za mizo v koti smeli, močn i in zviti Speckbacher iz Rinn-a in kapucinski menih Joahim Haspinger. Baš so se duri odprle in trije možje so ustopili, katere so navzoči z naudušeni:m veseljem pozdravili ; bil je krčmar Jožef Straub, Anton Sieberer in Jakob Eisenstecken iz pasajerske doline, kateri so bili Andreju Hoferju prišli povedat, da je vse pripravljeno in da samo čakajo znamenja, kedaj b i imeli udariti . „Cakajte še malo časa,” pomiri l je Andrej Hofer te može, ki bi najraje takoj pričeli, „do 9 . aprila bodo Avstrijci na 'mejah, v noči od 9. do 10, zakurite na bregovih, vrzite 'v potoke moko, kri in več kar smo se dogovorili , da bo za znamenje, potem pa po njih v imen u božjem. ” Istina, da so še bili nemirni dnevi do Seg a aprila. Kako lehko bi Bavarci, ki so bili d o sedaj kakor slepci ter niso nič vedeli od ustaje , katera se je po vsem Tirolskem pripravljala slučajno, ali po izdajstvi prišli tej skrivnosti n a sled, ujeli vodje in tem načinom v kali zadušil i ta upor, ali med Tirolci ni bilo za tistih dn i nobenega izdajalca, najstrahoviteje muke ne bi mogle nobenega prisiliti, da bi odkril svojo 9 skrivnost. Bavarci v svoji nadutosti imeli s o bedasto kmetiško ljudstvo za preveč bojazljivo , da bi počelo upor, in ako bi se tudi kedaj kaj takega pripetilo, lehko bi upor bil takoj zadušen , saj je v deželi dosti čet, ki bi zatrle vsak poskus. Sedaj je prišel 10. april, od vseh stolpov slišali so se zvonovi, na bregih švigali so plameni, ki so klicali vsakega Tirolca pod orožj e v boj za svobodo deželi in za vzdrževanje prav e vere, po potokih priplavala so dogovorjena znamenja, kakor blisek razširil se je upor po celi deželi. Podjetja, katera so se na tihem in zel ó pazljivo pričela, posrečila so se na raznih kraji h ob jednem časi. Prvi strel slišal se je v pusterski dolini. Bavarci so izvedeli, da jim gr e Chastelers nasproti in so hiteli, da bi podrl i most pri svetem Lovrencu, preko katereg a morali so Avstrijci iti, ali hrabri prebivalci te doline niso bili s tem zadovoljni in s o Bavarcem to delo tako preprečili, da nis o več na to niti mislili. Nasprotno šli so sedaj Tirolci naprej, špilo pri Miihlbachu, kjer j e bila močna bavarska, posadka, in katere Tirolcem ne bi bilo nikakor možno polastiti se , kakor je mislil vodja Bavarcev, pustili so Tirolci čisto na miri, znali so bolje pot in stezo nego Bavarci in obšli po gorah to špilo ; kjer so r,ašli Bavarce, planoli so na nje kakor po gumni levi, preko Schabsa morali so se Bavarci , ki so se hrabro borili na desnem bregu potoka — 10 — Eisaek preko ladritskega mosta nazaj se pomakniti, ali na drugi strani so se zopet uprli Tirolcem, ali oni videvši, da jim je sreča tako prijazna, niso se bali bavarskih pušek in krogelj , preko Mittervalda (tirali) podili so Bavarce proti Stercingu. Vedeli so , da je tam stal krčma r na „pesku” Andrej Hofer s svojimi vrlimi strelci iz pasajerske doline ; s temi zjedin jeni hoteli s o početi z Bavarci krvavi ples . Da, Andrej ček bil je tam s svojimi po bitki koperneeimi zemljaki, ali bilo je trdo delo 10. aprila. Z besedami : „Z Bogom za domovino in našega cesarja” vsul i so se Tirolci, ko so ugledali Bavarce, naprej pogumni Hofer, kroz neko sotesko na sovražnika , ali pogumni borilci niso mislili na bavarsko artilerijo, katero je polkovnik zeló dobro razpostavil, ona se je skrivala po celem pasa, iz katerega so prihrumeli Tirolci. Dvakrat, trikrat skočili so Tirolci zaničevaje smrt, proti ogen j bljuvajočim topovom, proti konjeništvu bavarskemu, prinašajočemu smrt in pogubo, zastonj, največa pogumnost ni mogla tu nič pomočir ali vendar, ako ne bi mogli ugonobiti topovja, bili bi vsi do sedaj pridobljeni uspehi izgubljeni . Vsak izgobitek človeškega življenja, vsako kriprúitje zastonj, topovi morali so se storiti ne škodljive na vsak način. zdvojenji mislil j e Hofer, kako bi mogli iziti iz te soteske, premišljal je -vse, kar bi v tem težavnem položaji moglo pomagati, pri tej priči začne odmevati — H — veselo Ukanje njegovih Tirolcev. „Morebiti hočej o četrtikrat naskočiti zastonj?” misli krčmar na ,.pesku" ter se obrne, da bi prekrčil pot predrznežem, ali kaj vidi? Cetiri visoko naloženi vozovi sena, peljejo se tako mirno, kakor da b i bilo za časa kositve, po soteski navzdol, prvega vodi, ne glede na bavarske kroglje, neka tirolska deklica, z imenom Liza Wallner in za vozovi skriti korakajo najbolji tirolski strelci, odločn i približati se pod to izvrstno brambo kolikor mogoče topovju in postreljati pri topih strežeče možtvo. Potem prileti iz topa kroglja preko glave deklice Lize Wallner v voz ; ona veselo upije : „Ne bojte se bavarskih rezancev, oni nam ne storijo nič, naprej dečki!” Zbog teh besedi navdušeni, skoči deset dečkov izza voza, njihove puške počijo in deset bavarskih kanonirjev val i se v krvi na zemlji. Nagloma izginejo strelci zopet za njihovim branišeem, a za nekoliko minu t skočijo drugič, naprej in začnó streljati v vrste bavarskih kanonirjev, ostali tri vozovi pripeljali so se sedaj tudi iz soteske, pogubonosno streljanje začne se iz sigurnega skritja na bavarsk o topništvo, in v kratkem časi utihnejo bavarski topovi. A to so imeli zahvaliti hrabrima voditeljicema Lizi Wallner in Ani Gamper, hčeri nekega krojača iz Stercinga. A sedaj naj še kdo, reče, da krojači niso pogumni ljudje, ako njihove hčere vršijó take junaške čine! In sedaj skoči Tirolci kakor tigri na Bavarce. Kdor ne pade 12 — zadet od kroglje besnih Tirolcev, ga umor e njihovi močni udarci s puškami . Zastonj poskusi polkovnik Barenklau svoje vojake spraviti z nova v red, zastonj prosi in zaklinja vojake, da bi pri njem ostali in se upirali. Bavarci nečejo o tem nič vedeti. „Predajte se na milost in nemilost,” zakriči Andrej Hofer, katerega so n a lepi črni bradi dobro poznali, v zdvojenji krvaveči iz globoke rane na vrati, plane polkovni k Barenklau na kmeta, ki se je osodil njega ko t plemenitega častnika siliti na predajo, ali njegovi lastni ljudje mu to branijo, ker so uvideli , da so v močvirji pri Stercingi, kamor so jih Tirolci zapodili, izgubljeni ; položili so orožje. „Predajte tedaj mene in sebe sramoti in prikoru , jaz nimam več moči tega braniti”, vsklikne še hrabri častnik in pade poln krvi v nesvest . To je bila prva zmaga Tirolcev ; 380 vojakov, deve t častnikov položilo je pred kmeti v prostih lodnatih suknjah orožje . S solznimi očmi pogledal je Hofer proti nebesom in rekel : „Jaz ti zahvalim, moj gospod in Bog, s tvojo pomočjo s e je to posrečilo, živi Tirolska in naš cesar Franc . ” Tisočkrat odmeval je glas tirolskih strelcev : „Zivi. Tirolska in naš cesar Franc . ” Ali ta zmaga bila je le predhodnica lepše im' še veče zmage. Se tistega večera, ko se je moral polkovnik B~renklau s svojimi ljudmi predat i na milost in nemilost, prispela sta dva bavarsk a bataljona z -enim švadronom dragoncev pod po veljništvom polkovnika Wrede, potlanjega kneza Wrede, in jedna močna francozka kolona, kateri je zapovedal general Bisson, v Stercing, prepozno , da bi še Bavarcem mogla pomagati., ali še dosti zgodaj, kakor sta mislila, da bi ušla osodi, katera je Bavarce danes zadela, če bi pobegnola hitro v hrenski klanjec. Ali sta se v tem obziru jako prevarila ; cela dežela je oživela, vsak trenotek napadali so Tirolci ta bojni oddelek na njegovem potovanji, prebivalci iz inske dolin e so pod poveljem Speckbacherja in Strauba ustali in se bili polastili mesteca Hall ; geslo „čas je ” letelo je od ust do ust, od mesta do mesta, po rekah in potokih priplavala so znamenja, moka, kri, deščice in na njih male zastavice, po klanci h bili so oroženci, ki so naredili navale in privalil i veliko kamenje, da bi je v pravem trenotku valili na mimo idoče čete, ki bi jih gotovo uničili . S tem so kanili zjednačiti pomanjkanje topov , ()stalo storile so puške. Uže 12 . aprila bilo j e glavno mesto Tirolske obkoljeno in naskokovano . V tein mestu imel je povelje bavarski genera l Kinkel, ubogi širokoustnež, kateri je še 10ega aprila rekel : „i bomo jih nehj obesili in zbog tega bo zopet povsod mir in pokornost, kaj hoč e to ljudstvo? je-li uže tako predrzno, da se hoče staviti proti našim četam?” In 12 . aprila reke l je isti general Kinkel žalostno besedo, kako r bomo videli : „Polkovnik Dittfurt, vi vidite, d a je vsak upor nemogoč, moramo se podati.” Uže 14 — ponoči od 11 . do 12. aprila upali so se smel i pasajerski strelci, vse bavarske predstraže z bregov v lnšpruk prepodivši, &zlo v mesto , trkali so na vrata znanih in zaupljivih prebivalce v ter rekli : „Jutre v jutro bodite pripravljeni, jutre bomo naskočili mesto, bodite nam na pomoč z vsemi sredstvi in orožjem, katero morete dobiti do rok, jutre mora Ifišpruk biti oslobojen neprijateljev.” In tako je bilo. Istina, da so Bavarci na mostu preko Ina nastavili topove, misleč , da bi bilo nespametno samo hoteti poskusiti tukaj z naskokom, a kaj ne bi ljudstvo storilo v navdušenosti, kaj ne bi umelo narediti mogočno . Istina je, da so Tirolci strmeli, in niso upal i v bližini groznih topov prijeti, ali baš ta trenotek prišel je Jožef Speckbacher s svojim krdelom iz Halla : „Kaj to pomeni, dragi bratje, ” zakričal je glasno, „zakaj ne napadete sovražnika? Most moramo imeti,” in zavpivši „Zivi cesar Franc!” planol je naprej proti mostu . Enkrat so ustrelili bavarski kan.onirji, ali samo enkrat ; Tirolci ki so leteli za Speckbacherje m kakor val, prispeli so brzo do topov, poubili kanonirje s puškami, le malo Tirolcev izgubilo j e pri tem smelem naskoku življenje. Bavarci, ki so kanili svoji artileriji hiteti na pomoč, bili s o krvavo vrženi, mestjani v Inšpruku so zvest o pomagali, da so prišli Bavarci med dva ognja. Speckbacher jih je zapodil iz mnogih ulic, ali sedaj so bile tudi na strani Tirolcev velike — 15 — izgube. Bavarci, ki so se znali liže od nekdaj močno biti, borili so se silno hrabro, celo v zdvojenji. Sedaj se je razširil med Tirolci hipoma, jedva verjetni, veseli glas : „Martin Teimer, (imenovan četnik) je z dvema oddelkoma črne vojske tudi pridrl v lnšprnk, stoji liže bliz u glavne straže, general Kinkel je obkoljen v svoj i palači in Teimer se pogaja ž njim o nepogojni podvrženosti. To se jim je zdelo, akoprem je bilo lepo slišati, jako neverjetno ; tudi Speckbacher ni mogel verjeti, ali vendar, ko je prišel s svojimi ljudmi k glavni straži, videl je na svoj e največje veselje, da je vést bila istinita. In kako se je Teimer z generalom pogajal ? V gornjem nadstropji te palače, kjer je stanoval general Kinkel, stal je Martin Teime r pri odprtem oknu ; generala je ta kakor medve d močan mož pograbil čez pas in ga je držal če z okno ter rekel : „Predajte se vsi, ali jaz vas vržem skoz okno na cesto na tlak.” Takrat je Kinkel liže omenjene besede rekel skoz okno polkovniku Dittfurtu. Ali polkovnik Dittfurt ni bil širokoustnež, temveč hraber, veren vojak ; „n.e”, je zakričal, bled od jeze radi generalovega strahopetega ponašanja, „jaz se ne predam, naprej, moji hrabri vojaki, naprej!” In pogumn i vojaki drli so s polkovnikom naprej, sedaj za dene kroglja tega hrabrega junaka (hrabrost mora se tudi na neprijatelji spoštovati), potok krvi pobarval je obleko pogumnega polkovnika — 16 ne Bledeč na bolečine, „naprej, zavpije, sedaj ga zadene druga kroglja na sredino prsi, on s e zgrudi, ali takoj zopet vstane, živ noče priti Tirolcem v roke, za živo glavo ne, še samo jedila milosrčna kroglja, ki mu bo konec storila ! On vodi svoje vrle vojake proti bolnišnici, od koder so Tirolci močno streljali na Bavarce, in sedaj je priletela milosrčna kroglja, mrtev se je zgrudi l na tla junak. Njegova smrt preprečila je vsak upor, jako prerejenim vrstam Bavarcev ni bil o več možno, braniti se, razkropljeni v pojedine male četice, morali so se dati ujeti sovražniku , kateri se je v svojem veselji s tem zadovoljil , da, jih je zaprl v kasarne, jim vzemi orožje, v kasarne, v katerih bili so še včeraj gospodje , in da je za njimi duri močno zaklenol. Potem so se udali zmagovalci radosti in veselju.. Nobeden oborožen bavarski vojak ni bil več v lnšpruku, mesto je bilo oslobojeno, „živi cesar Franc !i' . zvonelo je iz več nego 15 000 tirolskih grl, „živi Andrej ~lofer !” tikali so drug drugem u na cesti nasproti. Mestjani dali so lačnim in žejnim obilo krepilne pijače, katero so hrabri borilcl hlastno pou.živali, ali le malo neporednosti se je pripetilo, na, čast priprostim kmeto m v Iodnatih suknjah bodi rečeno, le malo bavarskih uradnikov, katere so zmagovalci silno črtili , imelo je prenašati neprijetnosti . V stanovanj i grofa Arko, bavarskega generalnega komisarja, (poverjenika) bil je liže celi dan, odkar se je — l 7 — naskok začel, največi strah in zmotnjava, ki sta se še pomnožila, ko je na večer tolpa, gotovo ne več treznih Tirolcev naglo pribežala po stopnicah. Sedaj so bili vsi osupneni v grofovi obitelji, vsak je bil pripravljen na smrt, morda š e na kaj strašnejega. In kaj je bilo, kar so hotel i zali kmetiški dečki? Z vso častno pristojnostj o prosili so, da bi smeli z zalimi hčerkami gospod a grofa na čast zmagi malo plesaje se zasukati, in resnično raje ni-so mlade grofice nikoli plesale , kakor takrat s tb.'olskimi krnetiškimi dečki, ljubeznivejše se pa je še nasprotnik le redko 'kedaj obnašal. Le gospa polkovnika Dittfu.rta, ki se je tako hrabro branil, bila je s svojim triletnim otrokom samo za trenotek v nevarnosti, da b i jo skoro neki Tirolci, ki so morda v bitvi očeta, sina, brata izgubili bili, posekali. „Ta rod mora se uničiti!” odgovoril je neki razkačeni Tirolec, ko ga je gospa prosila, da bi varova l vsaj otroka, ali neki trezni kmet, ki je na srečo tia prispel, znal je besnike pomiriti in je prouzročil, da so se odstranili, on je privedel gosp o v varno zavetje pri nekem najemniku v Selrainu ; a iz triletnega dečka postal je potlej tako vr l častnik, kakoršen je njegov oče bil ; v njegovih spo-ninih je on leta, 1864 kot 581etni polkovni k tisti strahoviti prizor, ki mu je bil vedno pre d očmi, popisal. Inače ni se nič strašnega pripetilo , dva iidova, ki sta pobirala prevelike obresti , bila sta hudo tepena, to je bilo najhuje kar s 2 — 18 — je na zadnje zgodilo, nasprotno bile so vs e cerkve v Inšpruku polne pobožnih kmetov, kater i so Boga na kolenih hvalili za svoje lastno i n tirolske dežele oslobojenje, ki se je do sedaj tako posrečilo, tudi vrli Speckbacher je bil med njimi. Ali ko so gospodu Bogu zahvalili, bili s o neizmerno veseli, puške so pokale, da je odmevalo od bregov daleč okrog, „meni se zdi, da solnce sije sedaj dan in noč,” vzkliknol je jede n izmed njih. Drugi je celó pokleknol pred velikeg a ,avstrijskega dvoglavega orla, katerega so našli dobro shranjenega v nekem zavodu za gospe in ga nesli veselo po mestu, pred poštno hišo, kjer je bil postavljen, roke šireč, s solznimi očmi j e zakričal zaporedoma : „Oj, ti ljubi, črni, presneti rep, jaz sem si vendar mislil, da ti bodo peroti zopet rasle!” Bilo je liže pozno v noč, ko s o neki Tirolci to noč šli na počitek, ali kmalu jih je burni zvon zopet vzbudil k novi bitvi, k novi zmagi. Francozki general Bisson bil se je s svojim i in Wredejevimi četami, ne vedoč kar se je me d tem pripetilo, od [šoferja s pasejerskimi strelci za hrbtom vedno močno nadlegovan z iselskeg a brega pomaknol v insko dolino. O pravem čas i bili so Tirolci v Inšpruku to izvedeli in so šli zaslišavši prvi glas burnega zvona mesto za grajat. Bisson je odločil siloma priti v mesto in je postavil svojo četo pri vasi Wiltau v bojni red. Teimer in Speckbacher gledala sta z veseljem, 19 da so Francozi in Bavarci bili na najboljem poti, po katerem je moči priti v past, a iz nj e na nobeden način. Teimer se je celó tako daleč upal, da je prisilil ujetega generala Kinkla , da je moral poslati Bissonu pismo, v katerem pismu je bedni general prosil Bissona, naj pošlj e v mesto pogajalca, kateri bi se mogel prepričati , da je vsak upor zastonj. Bisson poslal je res jednega francozkega in jednega bavarskega višjega častnika v mesto, in kar sta mu ona dva javila, ni bilo jako tolažilno, on je uvidel, da bo se moral boriti za življenje in smrt. Teimer je od svoje strani s tem pismom dosegel svoj namen. Bisson nekoliko ur ni mogel Tirolcev napasti, in ta čas bil je Speckbacherju in Straub u dovolj, da sta mogla s svojimi najboljimi strelci obsesti hrib 'sel in sedaj je bila osoda teg a dneva odločena. Osupneni videli so Bavarci in Francozi, da so bili med dvema ognjema in da ni bilo možno prodreti . Cele vrste podiral j e moreči ogenj tirolskih strelcev, ki so vedno dobro merili, general Bisson bil je v zdvojenji ; res je, ko ga je Teimer prvič opominjal, naj b i ž njim sklenol pogodbo, odgovoril bahato : „ S kmeti se jaz ne bom pogajal,” ali kmalu bil j e baš on, ki je dal prositi za pogodbo. On hoče brez kamenčkov na puškah, brez smodnika i n krogelj iti čez Inšpruk," ko pa se mu je Teimer na to v obraz nasmejal, rekel je, ,,brez orožja , katero mu se naj takrat stoprav da nazaj, k o 2* — 2 O — bo prekoračil tirolsko mejo . Vse zastonj, „naj se preda na milost in nemilost,” zahteval je Teimer nesr&éni hrabri francozki general, akoprern se je od jeze v ustnice grizel, bil j e prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na, smrt, kakor je rekel, podpisati . Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko s o Tirolci, ki so za pogajanja, neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih Ukanje in vesel o kričanje, baš tako tudi v plesti. V štirih dneh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višji h častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem bi jim imeli Avstrijci pomagati, sami opravili . Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, d a Andrej Kafer ni prišel v lnšpruk, ki je na tak o srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v lnšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Fran coze svojim sobojnikom , da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očisti l tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski. — 21 Na Dunaji se je vse neizmerno veselil o junaških činov, ki so jih kmetje izvršili. Dné 26. in 29 . majnika bil je cesar pisal iz Wolkersdorfa svojim Tirolcem : „Vi imate Mojo svet o besedo, da vas ne bom nikoli zapustil, da bom napel vse svoje moči, odstraniti od vas še preteče nevarnosti. Nikoli ne bom pozabil te svečano prevzete dolžnosti. Upaje v Boga in svoj o pravično reč, izjavim jaz Svoji zvesti grofovini Tirolski s arlskim hribom vred, da ne sme nikoli biti ločena od avstrijske države in da n e bom podpisal drugega miru kakor takega, ki j o bo vedno vezal na Mojo samovlado.” Dné 14ega oktobra 1809, ko je bil na Dunaji mir sklenen , ostala je Tirolska k ljubo tej izjavi pri Bavarski ! Ali med tem ko je avstrijski cesar vse lepo obetal svojim Tirolcem, je bil cesar Napoleo n liže 15. majnika silno jezen ukazal, razbojnik e upokoriti in zapovedal : „da morajo biti vsi Tirolci, kateri bodo ulovljeni z orožjem v rok i ustreljeni ali obešeni, vse vasi, v katerih bi bil najden kak mrtev vojak, Bavarec ali Francoz, morajo biti v 24 urah požgane, in vse ugledn e osebe, ako so tudi pri njih ne bi našlo orožje, takoj obešene”. Zalibog ostala to ni prazn a grožnja, kar je ta vrag v eloveeji podobi, za povedal, temveč je bilo prehitro istina . General a Chastelerja ukazal je Napoleon ubiti, kjerkoli ga kdo najde in je obljubil veliko svoto za njegovo glavo. To je generala, ki ni bil posebno — 22 — hraber, tako preplašilo, da je bil čisto zmešan in je s svojimi četami, od katerih je pustil sam o 13 000 mož, na vrat na nos iz dežele pobegno l prepustivši nesrečne Tirolce besnoči in jezi Bavarcev in Francozov, ki so sredi majnika po d Deroyem in Wredejem pridrli v Tirolsko. Višji poveljnik vseh čet bil je francozki maršal Lefebore. Nočemo tukaj posebej navajati, kako so te tolovajske čete, ker vojakov jih ne moremo več imenovati, v tej nesrečni deželi streljale, venile, morile, ropale in oskrunjevale, saj je bavarski general Wrede drugi dan., ko so prišli v Tirolsko, očital svojim vojakom najodurnejše grozovitosti, ubojstva, ropanja, požiganja! Saj se je pripetilo, da so bili otroci ubiti poleg matere, da je nosečim ženam bil trebuh razparan . Dné 15. majnika počenjali so Bavarci v Schwacu grozovitosti, katerih bi se najkrvoloenejši Turek sramoval. Ko so v tej nesrečni okolici ravnali po živinsko, užgali so konečno mesto, ukaje in godeč se veselili. Uradno bojno bavarsko poročilo samo priznaje : „Krvni in smrtni prizori v tem mestu (brez braxnbe) bili so strahoviti, besnoča vojakov brezmejna.” Dné 19. majnika prišel je maršal Lefebore v Inšpruk ; umoritev in požiganje kazalo je pot, po katerem so šle njegove čete. Vzklik zdvojenja razlegal se je p o celi deželi, ko je prispela vést o tem, kar se j e pripetilo v Schwac-u . Andrej I-Iofer, ki se j e sedaj imenoval višji poveljnik v Tirolski, je na — 23 — prvi glas pozval svoje Pasajerce, strelce iz Me-rana itd. malo avstrijskih čet, katere je našel na poti, k sebi potegnol in bežal proti brenerskemu klancu, baš proti lnšpruku. Dné 25ega, maj vika pograbil je drzni Hofer z hriba 'sel. Bavarce in Francoze, in lepo je kakor se j e krčmar na „pesku”, kazal kot vojskovodja. Neki avstrijski častnik, Anton pl. Gasteiger, ki se je tega dne pod Roferjem bojeval s svojo kompanij o, nam pripoveda ured.ovaje hrabrega krčmarj a tako-le: Po kratkem počitku šli smo 25. maj "lika z vso silo naprej . Na, severnem konci trga. Matrai delijo se ceste, od katerih vodi jedila na lev o preko Sch~nberga v lnš ' i)ruk, druga na desno preko Ellbogena v Hall . Tam na razkrižji stal je Hofer , obdan od štaba v lodnatih suknjah, in je zapovedal vsakemu mimo idoéemu bojnemu oddelku iti po tej ali (mej cesti, to je da li on ima k levemu ali desnemu krilu naše sporedbe pripadati . Z obema rokama v svojem usnjatem pasu vzdignol je se daj jedno, sedaj drugo nogo in s tem kretanjem je zapovedal : „Vi idite tukaj ven,” rekel j e meni, ko sem prišel do njega s svojo kompanij o in mi je pokazal s povzdigneno desno nog o cesto preko Ellbogen-a. ,, Tedaj bom jaz v sprednji vojski?" sem vprašal. „Vi ste pač prvi,” odgovoril je krčmar na „pesku” . „In kaj imam storiti ? Na čem se osniva naša operacija?” vprašal sem dalje. „Ako najdete Bavarce, udarite po njih in vrzite z hriba,” bil je kratek in pomena poln — 24 — odgovor, ki je uničil vsak drugi prevdarek . Mo ž brez obširnosti in ovinkov kakor general Barbone, bil je Andrej Hofer. „Zaupajte v Boga i n branite se krepko,” rekel je pobožni. Hofer na Iselu in na drugih mestih svojim Tirolcem. Ali bitka dné 25. majnika, akoprem je bila huda in krvava, ni bila vendar odločilna . Tirolci so se borili kakor levi, kapucinec Haspinger j e svoje kmete z zaničevanjem smrti vedno in vedn o vodil proti neprijateljem, lasje so se mu z brado vred osmodili v morilnem ognji, ali pogmnnik ni odstopil za korak ; nobena stranka, ni Bavarci niti Tirolci niso se mogli ponašati z zmago . Izvežbanost in složno udarjanja je Bavarcem in Francozom mnogo pomagalo, kmetje imeli s o -v-sled svoje neizmerne hrabrosti mnogo reč i v svojih rokah, ki so bile v jutro še v so vražnih rokah. Tri dni so se napenjali drug drugega premagati, vendar zastonj ali dné 29ega anajnika meril se je Andrej Hofer s svojimi ne - prijatelji drugikrat na hribu Isel in si cer p o -načrtu, katerega je zelo dobro naredil avstrijski. podpolkovnik Ertl . Sedaj je bila moč Tirolcev, katera se je pred štirimi dnevi v junaških zasebnih bitkah razpršila, celotno ravnana in s te m (dan prvi pogoj k zmagi . In kako so se bili junaški Tirolci. Hofer je zapovedal na hribu Isel, na njegovi strani boril se je Joakim Haspinger , kateri je z razpelom v roki vzkliknivši : „Naprej za Tirolsko,” planol prvi na sovražnika 25 pri Hallu ravnal je Speckbacher napad, pri Voldersu vodil je svoje vrle dečke v ogenj . Danes zmaga ali smrt, to je čutil vsak poje( Unec izmed hrabrih dečkov, ki so vihrali z hrib a lsel. Da, smrt je imela strašno žetev tistega dné, dekline in žene prinašale so tirolskim dečkom med žvižganjem krogel smodnik in kroglje , ali so odnašale ranjence z bojišča, duhovniki, kateri so se vsi brez izjeme pridružili strelcem , tolažili so težko ranjene in umirajoče . Mnogi ranjenci niso se dali odvesti iz ognja, naslonjeni na kako deblo streljali so dalje vrli dečki, dokler ni bila poslana zadnja kroglja iz verne pušk e v vrste sovražnikov . Večer-se je storil, in ni se še zdelo nič določeno, ali samo zdelo se j e tako, dan je bil odločen in sicer v korist kmetom. Pripoveda se, da je neki stari kmetié dné 27. majnika Hoferju ukazal, da ne sme prej prijeti sovražnika kakor 29. majnika. On je poslušal, starca ni-videl nikdo več. Pobožno tirolsko ljudstvo misli še dan danes, da je bil „svetnik” , ki jim je tako dobro svetoval in res dober je bil ta svet. Mrak in lego mesta lnšpruk umno upotrebljajoč, pomaknil se je neprijatelj pustivš i svoje predstraže na starih mestih, da bi prevaril Tirolce, ali po noči odšel je regiment za regimentom moleé, v največ]: tišini, topovna kolesa bila so s suknom ovita, konjska kopita s slamo , veseli, da so iz tega vražjega kotla pri lnšpruk u tako ušli, zapustili so Bavarci in Francozi na 26 — noč od 29. do 30. majnika Inšpruk, a ko se j e razdanilo, šle so za njimi njihove predstraže . V drugič bila je Tirolska osvobojena, v drugič so ukali Tirolci, in zopet moralo je dobro dušno, junaško ljudstvo biti hudo prevarjeno . Res razveselila se je cela Tirolska in njo vse, kar je v Nemčiji š ,, po nemško mislilo in čutilo nelzmerr.o, ko je pri-% ést, da je nadvojvod a Karol pri Aspernu in Eslingu premagal Napoleona, o katerem so obče mislili, da ga nikd o nepremaga, ali vražji ukaz Fouchéa iz Pariza, ki se je glasil, naj bi se cesar Napoleon, ki je cele tedne na otoku Loban brezposelno ležal , „neke noči v njegovi poste,ji zadavil in v vreč i v Donavo vrgel, s tem bi bilo vse dobro,” žali bog ni bil izpolnjen in 6 . julija 1809. leta zmagal je Napoleon katerega je hotel njegov minister Fouché dati umoriti, odločno pri Wagramu in dobil s to zmago gotovo prvenstvo zop .,t v Evropi. Kakor medena rosa, pala je zmaga, na veselje Tirolcev. Oni s početka niti niso hoteli verjeti, da Avstrijci niso nič storili po zmagi pri Aspernu in Eslingu ; Tirolcem se je od kraj a celó legalo, da so Avstrijci zmagali pri Wagram u kakor pri Aspernu, ali ko so po cnajmskem premirji, v Tiroli bivše čete, akoprem nerade odšle , ko je maršal Lefebore, ki je bil v slabem spominu, od štirih strani, od severa, severovzhoda , severozahoda in od juga sem, ne manje neg o 50 000 mož proti tej nesrečni deželi, katero je 7 nje cesar sam zapustil, poganjal ; ko so se pripravljali Bavarci, Italijani, Francozi in rensk e zavezne čete, da bi deželo čisto opustošili, takrat je obupal tudi najhrabreji . Se-li je moglo, se-li je smelo upati braniti se s srečo proti takim množicam? Brez vsakega upora, ki bi le bil imena vreden, prišel je Lefebore dné 30ega julija 1809 v Inšpruk. Neke neznatne ograje bilo je vse, kar so postavili četam na pot . Sedaj je bilo, tako je vsaj videti, celo živcem na vse bojne grozovitosti vajenega maršala francozkega preveč, počenjati zopet take gnjusobe, kakor takrat v Schwacu, poskusili so z blagostjo, i n maršal je res dal naznanje, da bo se gotov o prizaneslo vsem Tirolcem, kateri bodo pokazali do 10. avgusta, da so pokorni in bodo oddali svoje orožje; pa kaj se je hotelo s tem reči, ako so za istega časa z maršalom nazaj -vrnovš i se bavarski uradniki naznanjali, da mora tirolsk a dežela za vso škodo, katera je nastala vsled usta je, jamčiti? Sedaj je izgubil najhrabrejši n a pr. Speckbacher pogum . Samo v begu bi morda bila rešitev, vedno nove sovražne trume valile s o se v nesrečno Tirolsko brez vsakega upora, siroveje nego kedaj so gospodovali po svojem bavarski uradniki, misleč da je vsak duh upora potrt — nad Tirolsko bil je mir pokopališča. Stotine in stotine najkrepkejših mladih mož s o kroc,lje pobile, starcem, ki so se šli borit z a svoj dom, tudi niso prizanašali ; nobena hiša? — 28 — nobena vas ni bila, ki ne bi imela objoko vati žrtev, težkih žrtev gledé človeškega življenja, ne računajoč na imetek in premoženje ! Kje bi še tu mogel v Tirolcih bivati duh upora . Spomini na Schwac bi zadostili, mislili so bavarski uradniki, vsako daljno misel na kako ustajo zavreti, ali oni so se zmotili popolnoma. Istina, da je kraljevala nad Tirolsko mirna tihota, bila je tihota pred nevihto. Ko so vsi zdvojili, ali se je saj pokazalo, da hočejo zdvojiti, jeden ni zdvojil, to je bi] krčlnar na „pesku ” Andrej Hofer, višji poveljnik Tirolske . Iz svoj e hiše, v kateri je bil rojen, v kateri je dorasel , iz pasajerske doline pobegnol je Hofer, ko j e šel sovražnik preko Brenera ' dol proti Stercing u v sigurno skrivališče, a iz njega v Lienc, ta m je hotel videti kako so se vozlale stvari na Tirolskem. In videl je zvesti, vrli Hofer, da bi njemu njegovi dobri Tirolci še v tretjič pomagali , ostudno tuje gospodstvo stresti s svojih ram, o n je vedel, da bi samo njegove ime bilo dosti, zopet ustajo širiti od hriba do hriba, od dolin e do doline, in on se je za njo odločil. On je vedel kaj ga pričakuje, ako se vrnivši v domovino , pride v roke svojim sovražnikom ; on je vedel, da ga je maršal Lefebore bil propisal, ali njem u se je godilo, kakor tistemu Francozu, kateri j e imel izvoliti smrt, ali pa obrnoti hrbet domovini, in ki je izvolil prvo tožno vzkliknovš'i : ,,More li kdo svojo domovino odnesti na svojih — 29 — podplatih?" Tudi Hofer mogel je samo živeti , ako je dihal tirolski zrak, zapregel je svoja mala kolesa in se peljal proti domovini. Na poti med sv. Nepomukom in Unterwinklom so ga srečala kola, na katerih so sedeli avstrijski častniki, med njimi mož v lodnasti suknji, katerega j e Hoferjevo dobro oko uže od daleč prepoznalo . Bil je Speckbacher, kateri je dvomil, da bi bila za Tirolsko še kaka pomoč in katerega so častniki silno prosili in zaklinjali, naj se jim pri druži, ali ko mu je Hofer zakričal : „Jožko, kaj ? ti tudi me hočeš zapustiti? Ne idi ž njimi, on i te peljejejo v sramoto!” Pograbivši svoja puško, skoči Speckbacher s kol ne poslovivši se od častnikov, beži gologlav za Moherjem, odločen , udariti še jedenkrat, in ako mora biti, tud i ž njim umreti. Na srečnem sta prišla oba mim o bavarskih in francozkih straž v ljubljeno Tirolsko , tudi Haspingerja našla sta dosti hitro v njegovem skrivališči, on je, katerega kot duhovnika ni. nikdo izdal, povsod oznanjeval, Hofer je zopet v deželi, bodite pripravljeni, on vas b o zopet klical k orožju . In istina, blagost, s katero so spočetka tujci v Tirolski postopali, bila je le kratkotrajna ; vse navedbe postale so tako strašno stroge, da so si Tirolci morali sami reči , tako ne more, tako ne sme ostati, bolje, da ko t Avstrijci umrjemo, nego da bi kot Bavarci zahirnoli. Cela Tirolska bila je ednaka polnemu sodu smodnika, samo trebalo je še iskre, da bi — 30 — v ta sod pala in smodnik bi se ožgal. IJné tega avgusta so krčmar pri „križi” Martin Schenk iz Briksna, Peter Kemmeler, krčmar v Schabsu in Peter Mayer, krčmar v Mahri pri Briksn u v krčmi pri „križi”, kakor nekdaj Svicarji na livadi „Riitli”, vzajemno prisegli bili, svojo ljubljeno deželo Tirolsko osvoboditi . Istega časa raznesel se je glas, da so na Brenerji strelc i prijeli za orožje, llaspingerjev čas je prišel, o n je prinesel to veselo vést v Briksen in je blagoslovil zavezo, katero so sklenoli trije vrli možje , „v imenu svete Marije device in ljubih varuho v tirolske dežele.” Sedaj je poslal kapucinec v nek i šuplini v pasajerski dolini skritemu Iloferju gotovo poročilo, kake misli so prebivalci po celi deželi in ta sedaj ni več čakal za trenotek, da ne bi udaril. Od nevidljivih rok, k ljubo najbrižneji pazljivosti neprijateljev, ki so se zel o trudili, da bi ulovili jim sovražnega krčmarja na „pesku”, za katerega so znali, da je zopet v deželi, kateremu pa niso mogli na nikakoršen način priti na sled, bil je od hiše do hiše, od vasi do vasi nošen poziv na orožje, ki se je glasil tako-le : „Preljubeznjivi Tirolci, posebej zvesto srčni Pasajerci I Zavoljo Boga, vere in domovin e hočemo se boriti — Vaše zvesto srce, Andrej Flofer, višji poveljnik pasajerski, sedaj kjer sem . ” Kje je bil, tega Tirolcem ni trebalo stoprav pozvedovati, to so uie davno vedeli in da bo v tej uri, ko bo nevarnost najhuje pritisnola pri — 31 — njih, njegovo skrivališče bilo je znano stotini i n stotini, ali njega izdati ne bi nobeden izmed nji h mogel. Kakor da bi bili osvobojeni težke more , začeli so prosteje dihati vsi, mladi in stari, velik i in mali, ko je bil dal Hofer znPmenje k zopetn i vstaji in nobeden ni niti minuto premišljeval , da ne bi prinesel zveste puške, katero je vede l dobro skriti sokolskim očem Bavarcev in Francozov, kroglje so lili, smodnika in krogel še n i v Tirolski nikoli manjkalo, znamenja šla so zopet v deželo, tistim, katerim so jih poznali, vesela , tistim, kateri jih niso poznali, skrivnostna prikazen, duhovniki so blagoslovljali na odhod pripravljene čete. Prej nego so Francozi in Bavarc i najmanj e gibanje opazili, bil je pasajerski krčma r na „pesku”, general „Barbone” (bradati), kakor so ga Italijani zavoljo njegove dolge brad e imenovali, uže zopet na čelu več tisoč orožencev iz Pasajera, zvestega Merana in Algunda, n a klancu Jaufen, kjer se je s Sp eckbacherj em s svojim zvestim „Jožkom” združil. Od Ečave, in Eisake prišla je I~oferju vest, da jih ne b o manjkalo na dan, ko bo se delal račun s tujimi vsiljenci in oni so bili pod vodstvom svojega rudečega kapucinca „mož beseda” . Maršal Lefebore postal je strašansko jezen, ko mu j e prišla prva vést, da se je prokleto kmečk o ljudstvo zopet osodilo boriti, zdelo se mu je, da je na svoj zadnji beg iz Inšpruka čisto po zabil, in da mu je jedina misel, da je od teh — 32 — kmetov „bedasto” njemu se ustavljati, ki j e pokazal dovelj svojo moč v vojnah na Spanjskem . „Kaj hočejo bedasti kmetje?” psoval je še bahato dné 6 . avgusta v Stercingu, kjer so nekdaj kmetje Bavarce pod polkovnikom Barenklauo m tako živo naklestili, „mislijo ti bedaki, da bod o se mogli protiviti moji moči?” Bedasti kmetje , kakor jih je gospod maršal imenovati blagovolil , vedeli so dobro, kar so hoteli! Gospoda maršala, spoditi iz dežele, bila je misel in namera vrlih kmetov in oni niso prej mirovali, dokler ni bila , njih volja izpolnjena. Lefobore kanil je ustajo hitro zadušiti, napotil se j e sam na čelu močne bavarske čete iz lnšpruka proti sredini dežele . Svoje Francoze pustil je v Inšpruku, za boj v tirolskih gorah jim ni jako bilo in niso tudi bili posebno za rabo, to so bili Bavarci posebn o iz goratih krajev, kateri so kakor Tirolci, bili v gorah doma mnogo bolji, oni so bili trpežneji, in jih je bilo tudi mnogo lažje oskrbovati neg o mehkužne Francoze . Za dva dni kanil je maršal zopet biti v Inšpruku, in on se o tem ni prevaril ; ože dne 11 . avgusta bil je dancinžki vojvoda, za kakoršnega je njega Napoleon naredil, zopet v Inšpruku, kako? to bomo videli. Prvi, ki mu je pot nazaj v Inšpruk kot najpametneje, kar bi imel storiti. priporočil, bil je naš stari znanec, kapucin Haspinger s svojo rodečo brado , katera mu je od tistega časa, kar je bil Inšpru k drugikrat vzel, vzrastla lepša, nego je bila poprej. Eisaki besnele so strašne bitke med mar ''alovimi četami in kmeti. Niti za korak nis o se pomaknoli junaki v lodnatih suknjah . Kjer jim ni narava sama dajala sredstev v roké, d a bi zatrli neprijatelje, tam so si vrli kmetje po mogli z delom ; preko prepada, krog katerega kraj bobnečega potoka Eisak drži cesta, naredili so umetni most iz kamelija, debel itd ., ki so ga o pravem trenotku vzdignoli in na od spodaj naskakajoče Bavarce spustili. Zmotana krvava klopka valila se je na cesti, in kogar ni umorilo od zgoraj padajoče kamenje, temu so pomagal e tirolske kroglje na drugi svet. Vrli Haspinger, katerega je Speckbacher zvesto podpiral, je Bavarce močno pritiskal, in ko se je moral vsle d premoči preko mosta na Oberaui nazaj pomaknoti, ga je dal zapaliti, da ga neprijatelj ni mogel brzo zasledovati, ali vendar ni mogel preprečiti, da se ne bi 800 Bavarcev postavilo v Oberaui. To je bilo kapucincu baš prav ; on je obsedoval v mali vasi, Oberau, kjer je le malo hiš, stlačene Bavarce pravilno ter jih prisilil predati se na milost in nemilost . Dné bega avgusta prišel je maršal v uniformi prostega vojaka, da ne bi tirolskih strelcev preveč opo zarjal na svojo osebo, s svojo četo konjeniki in topničarji v Stercing, kjer so kmetje uh bili pripravljeni na njegov sprejem . Poti bili so prekopani ali pregrajeni, da vsled tega ni bilo :možno po njih hoditi, vsi mostje bili so porušeni, 3 — 34- a popravljanje trebalo je preveč časa, za vsaki m drevesom je počilo, vsak grm, vsak grmiček zdel se je oživljen; z bregov, s skal pošiljali so kmetje svoje vedno dobro pogajajoče kroglje v maršalove vrste ; on je moral po kratkem potovanji po tej poti nazaj preko Stercinga. Med tem prišel je tudi Hofer dné 7. avgusta, po svoji navadni poti preko janfenskega klanca s hrabrimi pasajerskimi strelci na pomoč in se je. zjedinil s Speckbacherjem . Sedaj je maršal videl , da ste obe strani njegove čete v nevarnosti in je zastonj poskusil, rodečega kapucina premagati . Vsak korakaj naprej, ki so si ga čete morale danes s potoki krvi priboriti, morale so drugi dan zopet zapustiti. „Prokleta ta dežela,” zakričal je maršal, kateremu je pretila osoda ge , nerala Bissona pri -Wiltaui, „niti na Spanj skem nisem kaj takega našel!” Ja, „bedasti kmetje , ki so se hoteli protiviti njegovi moči,” bili s o tako drzni, da so dné 13. avgusta pod njihovimi izkušenimi vodjami, Hoferjem, Speckbacherjem in Haspingerjem z hriba 'sel napali maršalov e čete, in sicer s tako silo in s tako dobrim uspehom, da Lefebore niti ni mislil, da bi mogli iti naprej. Ob 2. uri v jutro je Haspinger pel sveto mašo in blagoslovil Tirolce k bitvi z a cesarja in domovino, a ob 6 . uri začeli so napad, ki je bil stoprav ob 11 . uri končan. V zdvojenji poganjal je maršal svoje čete proti višinam, katere so Bavarci obseli, devetkrat je — 35 naskočil, vedno z enako slabim uspehom ; pri njegovih četah, posebno pri topničarjih začelo je manjkati, streliva ; to prikazen pozdravili s o kmetje z veselim ukanjen', njim ni manjkal o smodnika in krogelj ; žene, starčki, otroci, dečki in deklice prinašali so jim vsega, ko so kroglj e najbolje žvižgale, tudi okrepčala so dobivali Tirolci, med tem ko bi Bavarci, Saksi in Francozi v vročem solncu meseca avgusta skor o onemogli. Pomanjkanje streliva, hrane in neizmerne zgube vojakov — ne milje kakor 160 0 ranjencev — prišlo je Tirolcem v roke — to je večer dne 13 . avgusta Lefeborea prepričalo, da more svojo rešitev edino še najti v povratku ; proti 6 uri večer potegnol je svoje čete po malem nazaj proti Inšpruku, iz katerega je šel svest si gotove zmage dné 6 . avgusta. Pobožni Ilofer to videvši, je pokleknil in z njim njegove čete ; rudeči kapucin, črn od dima in smodnika, blagoslovil je klečeče, in pobožno z vročo zahvalo za današnjo zmago sli šalo se je iz stotin in stotin ust vrlih Tirolcev : „Pozdravljena bodi Marija!” Bili so ti pobožni molilci isti ljudje, kateri so se pred četr t ure, kakor divje zveri vrgli na vrste Bavarcev ter jih s krogljami in kopiti mnogo pobili? Da, bili so isti ljudje. Bili so ljudje, katerim je sirovo ravnanje pritisnolo puško v roke, ljudje , kateri niso hoteli, da bi jih cesar Napoleon po daril kakor čedo krav, kateri se niso hoteli od — 36 — trgati od svoje stare vladne hiše, kateri so , ko je ležala Nemčija v najveei sramoti in ponižnosti, dokazali strmeči Evropi, da, ako s o tudi nemški knezi pred vsemožnim Bonaparteom v prah poklekovali, jeden nemški rod, nemški od pet do glave ni bil pripraven, da bi kdo na njega položil nevredni jarem . O, ko bi knezi , ko bi drugi nemški rodovi takrat sledili primeru hrabrih Tirolcev! koliko krvi, koliko be d in nevolj bi prištedila cela Evropa! Res je stari Bllicher opominal, rekši „da je bolja častna smrt nego robstvo,” ali le malo jih je bilo, ki so g a poslušali. Tirolcem ni trebalo takih opominjanj , to j e bilo s plamenim pismom zapisano v njihov a srca, tedaj „naklon” vrlim, priprostim kmetom, oni so storili, kar so drugi zamudili . Dné 15. avgusta prišel je krčmar na „pesku.” iz Pasajerja praznično v lnšpruk in veliko j e bilo veselje vseh. Pri Wiltaui, kjer so se Tirolci jedenkrat uže tako hrabro borili, pel j e `veliko sv. mašo prelat Marko Egle pl. Wihtau v franciškanški cerkvi in je obesil Hoferju, ki je klečal na blazini iz rudečeg a boržuna, *mil od cesarja Franca podarjeno zlato verižico in kolajno na prsi. Bilo je dné 4. oktobra, ko je liže zopet bilo za Tirolsko zeló slabo. — Med tein časom pa, od 15. avgusta do 4. oktobra je pridni, vrli Andrej Hofer kot „višji poveljnik Tirolske” zvesto vladal, in istina, ceneja ni še bila nobena vlada, ceneji nobeden namestnik — 37 — kakor takrat vrli krčmar na „pesku” . Horrnayr od katerega smo nže večkrat slišali, govori o tem : „Kako brez -‘sakega primera izvrševal j e Andrej svojo vladarsko dolžnost! Svoje vino s i je dal z doma prinesti a v ostalem je on stal gledé hrane deželo vsak dan 45 novčičev!” Po mena vreden je razglas, katerega je dal Hofer 25. avgusta 1809, glasi se tako-le : „Mnogi moji dobri sobojniki in branitelj i dežele so se jezili, da ženske različnih stano v svoje prsi premalo ali s preredkim platnom pokrivajo in tem načinom dajejo povod k grešnim draženjem, kar se mora zameriti. Bogu in vsakemu kristjanu. Upa se, da bodo se poboljšale, ako hočejo da bo Bog kazen od njih odvrnol, inaée bodo same sebi imele pripisati, ako bodo na neljubeznjivi način z blatom pokrite.” Lepo in dobro ponašanje je on mnogo obrajtal, posebno na to je gledal, da so vsi imeli v časti običaje, ki jih je pripisovala njegova sveta vera. „Ste z menoj jedli, morete tudi z menoj moliti,” rekel je navadno, ako s o uradniki, kateri so v verskih rečeh imeli inačiše misli, hoteli se po jedi pri Hoferji navadnim molitvam, rožnemu vencu ali duhovni pesni odtegniti. V ostalem bilo je v njegovem gospodarstvi vse veselo, in kakor smo videli, po ceni . Pasajerski strelci stražili so na stopnicah in v hodnikih. V njegovi sobi, kjer je sprejemal — 38 — obiskovalce in prosilce, delal je E[ofer s svojimi uradniki navadno oblečen, kmetje so prihajali in odhajali, kedaj in kakor so hoteli. Pri jedi, h kateri je „višji poveljnik Tirolske” navadno tudi straže vabil, bilo je skoro vsigdar „kisl o zelje s cmoki” ; pelo se je, žvižgalo, kadilo i n pilo Hoferjevo lastno vino, ki je bilo v velikem sodu poleg postelje. Na konci kosila peli so navadno kako bojno pesen . V upravo sodništva Hofer ni segal, kar j e bilo pametno, njemu je bilo jasno, da on v rečéh, katerih ne urneje, nima kaj govoriti, nasprotno se je bolje ogledoval na druge vrste uprave, tako je na pr. vse srebro, ki je bilo v levar- Tiki pri Brikslegu skovati dal (v peneznicah še se dan danes zeló čislajo). Penezi imajo kot udarek tirolskega orla in okoli njega je napis : „poknežena grofovim Tirolska” . Zalibog bila j e Hoferjeva delavnost le kratka, ni v vsem dalj e trajala kakor šest tednov. Dné 14. oktobra bil je v istim sklenen mir na Dunaji in tu se j e zgodilo nekaj neverjetnega, Tirolsko, zvesto Tirolsko zapustil je nje lastni cesar, Tirolska j e ostala bavarska. Prvi ki je to izvedel, bil je Speckbacher. On je hotel vstajo proti ostudnim tujcem prenesti tudi na Solnogradsko, ali ni ta m bil od ljudstva tako sprejet, kakor si je bil mislil. Pri Traunsteinu ga je neki višji bavarski častnik dal k sebi pozvati, to je bil polkovnik pl. Eppler, da bi se ž njim pogovarjal, obetal — 39 — mtt e denarje in visoke časti, ako bi zapustil zadeve v Tirolski in hotel stopiti -v bavarsko službo. Bavarec bi si lahko prištedil ta trud, Speckbacher da bi izdal svojo domovino! Ali pri tej priložnosti bil je vrli mož tudi izvedel o nesrečnem miru, in poslal takoj k Hoferju svojega sela, da bi mu javil to nesrečo. Dva dni pozneje bil je Speckbacher napaden od Bavarcev, katerih je bilo precejšnje število, z veliko težavo se mu je posrečilo, ker je liže bil Žnjim Bavarcem v rokah, uiti in odbežati . je bilo še kakih 80 mož . Žalibog ostal je njego v otrok, njegov ljubi Andrej ček v sili Bavarcev , ki so živega poslali v Monakovo, kjer ga j e dal kralj v neki zavod. Bilo je hudo v Tirolski. Od juga in severa silil se je sovražnik zopet v deželo ; Hofer, kateri je slišavši Speckbacherjev o poročilo nezaupno z glavo zmajal in rekel : „To -ne more biti, to ni istina!” je po nesreči, katera se je Speckbacherju prigodila pri Meleku , bil vendar do čistega prepričan, da je Tirolsk a zapuščena, in da je sedaj veljalo otimati, kar se je sploh moglo oteci. In res, ko bi Hofer ubogal svojega prijatelja Speckbacherja, ne bi Bavarci prišli zopet tako lehko v lnšpruk. Ali bodi si, da je Ilofer zaupal sreči, katera mu j e bila vsekdar pri njegovem ljubem hribu Isel zvesta, da si je on zato izvolil ta prostor, da bi prišedše Bavarce sprejel po svoji navadi , bodi-si, da je preveč sledil svétu župnika Donaya — 4 O — iz Šlandersa, o katerem so mnogi trdili, da je, on in nikdo drugi izdal Hoferja Francozom , (ali to se ne da dokazati,) dosti, Hofer na svoj o nesrečo ni privolil v Speckbacherjev izvrstni nasvét. Speckbacker je želel poslužiti se starega poskušenega sredstva ; mostove požgati, pot e prekopati, ograje narediti in najprej bi se to moralo storiti pri mesteci Hall. Milenski hrib dal bi se z ograjami spremeniti v naravno trdnjavo, na mostu pri Voldernu hotel je Speckbacher sam dajati Bavarcem kruh iz Meleka, ali Hofer ni privolil v ta pametni in pravi načrt , kateri bi brez dvombe, ako bi Bavarcem z a hrbtom storila črna vojska svojo dolžnost, vodil zopet do predaje, kakor pri Wiltaui, ali pa k brzemu povratku. Hofer hotel se je biti na hribu Isel. Korak za korakom bil je Speckbacher s svojimi hrabrimi strelci od premoči nazaj potisnen ; dné 23. oktobra šli so Bavarci, se ve da po precejšnjih zgubah, zopet v izpraznjeni lnšpruk. Ali Speckbacher ni izgubil poguma; on je izvedel, da jeden kakih sto mož broječ neprijateljski oddelek ide proti. Kirmu in da se tam v njegovi hiši ne bo praznovalo, mu je bilo jasno. On je torej tekel s krdelom, katero je v naglici zbral, v Rinn in je baš pra v prišel, da je Bavarce prepodil, ko so hoteli njegove svinje iz hlevov potegniti in klati . Dné 29. oktobra zapodil je celi bavarski bataljon na hribu Kem], pri kateri priložnosti je bil dvakrat — 41 ranjen, ker je šel presmelo med sovražnike. Dné l. novembra napah so Bavarci hrib 'sel in so liže prišli do ograj, ko je Speckbacher s svojimi ljudmi prišel baš o pravem časi in ji h pregnal. Hofer, ne da se zamolčati, te dni ni kazal take hrabrosti kakor poprej, njegov up na rešitev Tirolske bil je zeló pretresen vsle d nekega lastnoročnega pisma nadvojvode Ivan a avstrijskega, v katerem mu ta naznanja s kratkimi besedami, da je mir sklenen in Hofer nima iz Dunaja nič več upati . — Kaj storiti? — kolikokrat je slišal pokati zveste tirolske puške , mu je vedno bilo zopet v mislih, da bi se slednjič vendar moglo obrnoti na bolje, ali v trenotku moral se je iznebiti te nade, samo jedno je preostalo, namreč bojevanje popustiti, in s e podvreči. Ali komu? Bavarcem? Nikoli, raj e umreti! Tako je vsled nasveta Donayevega, o katerem smo gori slišali, odločil poslati dva poslanca v tabor podkralja Evgena, ki je bil v Belaku, da bi ponudila podložnost Tirolske Franciji. Kako ostudni morali so biti Bavarci v Tirolski, kako so oni morali *delati, da bi nemški rod imel raje tujca nego Nemca za vladarja! Ob istem časi poslal je generalu Drouetu v Inšpruk pismo, v katerem mu je naznanil, da je straže po celi Tirolski nazaj po klical in jim ukazal vrnoti se domov . Podpisal se je v tem pismu : „bivši višji poveljnik Tirolske.” Istina da je Hofer ta čas, kakor sam — 42 — priznava, ni bil več višji poveljnik v Tirolski ; vsa pisma, katera je od sedaj podpisoval, imajo sicer njegovo ime, ali pisal jih je duhovnik Do- nay, katerega je bil poslal Hofer z majorom Siebererjem v Belak. Podkralj, vitežka, vedn o na blagost sklonjena osobnost, sprejel je poslanca na najbolji način, jima zagotovivši, d a bo vse, kar mu je možno, storil, da izprosi tirolski deželi in njenim prebivalcem, katerih hrabrost je nad vse hvalil, popolnoma pomiloščenje in obljubil vodjam ustaje spraviti 24 potnih listov, s katerim lehko vsak, ki misli, d a ne more več bivati pod bavarsko vlado, mor'e Tirosko zapustiti in se obrnoti, kamor ga j e volja. Navlašč je podkralj želel, da bi se Hofer poslužil takega potnega lista in šel na Dunaj , kjer bi narodni tirolski junak moral biti gotov o oberoške sprejet. Plemeniti, vrli podkralj poznal je dovolj svojega očima Napoleona in njegov o korsiško naravo in je tora] mislil, da Hofer k ljubu obljubljenemu pomiloščenju ne bo nikoli več vare n v Tirolski, žalibog Hofer ni poslušal tega dobrega nasveta. Ko sta prišla njegova poslanca nazaj iz Belaka, poslal je Tirolcem ta-le, od Donaya sestavljeni razglas : „Bratje! Proti Napoleonovi nepremagljivi moči se mi ne moremo bojevati. Od Avstrije čisto zapuščeni bi se predali sami neizmerni nevolji. Jaz vam od sedaj ne morem več zapovedovati kakor tudi ne morem jamčiti za — 43 daljno nesrečo in neizogibljiva pogorišča . Neka višja moč vodi Napoleonove korake — zmage in državni prevrati izhajajo iz nepremenljivi h načrtov božje previdnosti . Mi se ne smemo dalje temu protiviti. Nobeden pameten človek ne misli plavati proti vodi . Mi se hočemo z udanostjo v božjo voljo dalnje hrambe iz neb a z bratovsko ljubeznijo in pospešno podvrženostjo Napoleonove velikodušnosti in njogov e najvišje milosti vredne storiti. Vsled gotovih poročil je kraljevska bavarska vojska do Steinacha (kako daleč v gornji inski dolin i ne vem), cesarska francozka vojska tudi už e gotovo preko Botzena na planine Ritten in skoz pustersko dolino prišla v treh oddelkih . Kakor tudi mene boli srce, da vam mora m poslati ta razglas, tako se vender čutim zel ó potolaženega, da sem se tem iznebil dolžnosti , h katere izpolnitvi me je Njegova milost . knezoškof v Briksenu tudi opomnil. Vsled dane obljube njegove preuzvišenosti gospoda generala Ruske , nas bodo vojaki tem hitrej e zapustili čim hitreje se podvržemo . Stercing, dné 8. novembra 1809 . Andrej Hofer . " Ali kakor se je uže dostikrat kazalo v živ ljenji, bil je Hofer še svojemu. ljudstvu gospod, se ve da tistemu, katero je bilo pametneje, al i ni nekim prenapetim kričačem in podpihovalcem , kateri so pod njim vodili manja krdela. Tu je — 44 — bil nek človek, z imenom Kolb , ki se je obnašal kakor zblaznel, ter je pozival vsakeg a proti zadnjim naporom onemoglih neprijateljev, preteč njim s smrtjo. Bilo bi smeha vredno, ko ne bi toliko vrlih in hrabrih Tirolcev stalo življenja, in ko ne bi kukavec pri prvem francozkem napadi na njegovo krdelo strahopetn o in nečastno utekel ter pobegnol na avstrijsk o zemljo. Njegovo krdelo se je branilo kakor levi, ko je ubogi revež prinesel v varnost svoj ničvredni život ; pri G-aisi so naredili pregraje, od koder so vznemirovali francozko konj eništvo i n peštvo, ali konečno morali so se vrnoti proti Uttenheimu v pusterski dolini nazaj, dosegli so pa vendar toliko s svojo silno hrabrostjo, d a jim je francozki general obljubil ustaviti vsak o neprij atelj stvo, ako tudi oni obljubijo, da bod o se mirno razšli. To se je tudi zgodilo. Res so se branili, podpihani od ničvrednega Kolba, dné 6. novembra še razni oddelki Tirolcev pri in v špili kraj Miihlbacha pod Petrom Mayerjem v zdvojenji, napad za napadom so odbili, zastonj , premoč je bila prevelika. Škoda vsakega človeka, ki je bil žriva Kolbovega neumnega poziva , naj se upor nadaljuje. Tudi doli v Ečavi branila so se nekatera krdela, se ve da s taki m *uspehom, kakor ona v pusterski dolini . Mesto Botzen palo je v roke neprijateljem in tako j e bila tudi tukaj ust* zatrta. Cete za četami valile so se v nesrečno Tirolsko, ki je bild uže — 45 — čisto pri kraji. Med tem je sedel Hofer zel o žalosten, da je on zastonj branil usta] o, in d a je toliko vrlih mož za nikjer nič umrlo v pa sajerski dolini. Kakor so nekedaj Judi pri vodah kraj Babilona sedeli in obžalovali minol o krasoto svoje domovine, tako je žaloval sedaj prej sila pogumni'. Hofer, dvoječ, da bi svoji dragi domovini mogel kaj pomoči. Je-li mislil na to koliko tisoč vrlih strelcev vzdi' .gnolo se je na njegov poklic meseca majnika kakor jeder" mož, in kako je bilo sedaj vse, vse izgubljeno ? Bilo je nekega večera, ko je sedel baš s svojim pomočnikom, ali kakor ga je on imenoval , pisarjem D~nningerjem v velikih skrbeh v svoji sobi, ko so se vrata odprla in je prišel neki kmet, z obešeno puško preko ram, vstopil k Hoferju in položivši mu roko na ramo rekel : „No kako je, Andrej ček? Tri tisoč Francozo v pride preko Jaufena. Kaj se 'naj žnjimi zgodi ? Hočeš kaj storiti ali rte? In ako nočeš nič sto riti, potem je moja puška tako dobra za-te, ka kor za kakega Francoza. Ti si počel, ti tudi končaj!” Sedaj je skočil krčmar na „pesku ” k višku, kakor da bi ga pičil sršen . On da bi ostavil svoje Pasajerce, ako so oni odločni, bo riti se, svojo deželo Tirolsko zapustil, ako s e ni sama zapustila? Ni morda bilo možno, da je vést o dunajskem miru konečno bilo samo rokov naštvo, in mogel bi tudi biti list nadvojvode Ivana kriv, in zakaj ne bi on, ki je trikrat — 46 osvobodil neprijatelja svojo deželo, nje ne bi mogel tudi četrtikrat osvoboditi? Njegove oči so se lesketale, ko je v nesrečni uri rekel svo jemu pisal:ju : „Daj Drinninger, napravi razglas . ” On se tako-le glasi : „Ker so nastale neke zmešnjave, vsle d katerih sem vam jaz podpisani ukazal odložiti orožje, kar je pa vse nastalo zbog nekih mož in sicer duhovnikov, o katerih sem s i mislil, da so mi prijatelji, pa sem se o njih zmotil, vidim se k ljubu temu primoraneg a ker niso hoteli ni mladi ni stari, da ne b i prijeli za orožje — vam naj lj ublj enej ši sobratje, oznaniti, da je vse v celem Pasajeru na nogah in da so včeraj 14 . novembra tepli neprijatelja, kakor so hoteli. Vi vidite tedaj , da je vse pripravljeno primite z nami za orožje — borite se z nami kot bratje, kajti ako se predamo neprijateljem, boste videli, da v 14 dneh ne bo v celi Tirolski mladih ljudi, da bodo konečno naše božje hiše, stariš i in samostani kakor tudi naša vera uničeni in nam z neprijatelji vred pripravljena večna po guba. Borite se tedaj bratovsko po primeri drugih krajev, ne verujte nikomur, razen ak o imate moj podpis in potem se hočem *z vami bratovsko boriti in ne pozabiti, da sem vaš oče . P a s aj er na „pesku”, 15 . novembra 1809 . To sem se zavezal, vam v kratkem oznaniti, ako se nečem sam predati kot žrtev mo — 47 jim lastnim ljudem, kar bi tudi imeli vi upati od mojih ljudi, ako bi brezposleni bili in ni č več pripravni storiti za Boga in domovino. A še veča odgovornost in kazen čake tistega , kateri bi delal ovire. Ker sem svoj pečat pozabil doma, je tukajšnji poslanec priča, da j e to res moj lastnoročni podpis . Vaš pravi Andrej Hofer na „pesku” pri Pasajeru. Hej, kako je sedaj vse šlo proti Francozom . General Ruska, ki je pridrl v pasajersko dolino , bil je od kmetov v Meran nazaj potisnen in v mesto vržen in ono samo po noči s naskoko m vzeto, pri Terlanu, pri Sv. Lenartu zmagali so Tirolci, tukaj se je moralo predati. 1200 mož, ali kaj je pomagalo? Premoč je bila prevelika ! Bataljon za bataljonom, brigada za brigado poganjali so francozki generali, kateri so imel i najodločnejšo zapoved ustajo na vsak način zadušiti, preko Jaufena v pasajersko dolino, in ko je 23 . novembra general Barbon z novimi. 5000 mož šel preko Jaufena, takrat je izgubil najhrabreji, tudi Hofer pogum . Sedaj, to so pač res uvideli, bil bi daljni upor velika brezumnost, samo še beg mogel je rešiti . Hofer se je vrnol v svojo hišo. Top od strahu in groze bil je vi deti stoječ v gornjem poslopji svoje hiše, ko je šla sovražna četa za četo preko Jaufena . „So-li to morda sami Francozi?” obrnol se je k Don nin2.erju, in ko je bila tema, je pridejal : ,,Pojdi — 48 — pisar in ogleduj!" Konju sta povezala kopita, ali liže za kratek čas prišel je D~nniger nazaj , ne daleč proč naletel je na neprijateljske straže , in ko se na njihov klic ni oglasil, je nekdo nanj ustrelil, ali ga na srečo ni zadel . Sedaj ni bil o mogoče dalje časa v hiši ostati . S ženo in otrokom je pobegnol v neko star o zapuščeno bajto, Morali so iti po velikem snegu , spremljal jih je zvesti DQnninger, ali liže drugi dan tekli so begunci dalje, v Brandach . Tam j e imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v var nosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so vi- deli, da so se Francozi sedaj izjemno čedn o ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno , da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. Hofer uvidevši, da v Brandachu ne more dolgo ostati, šel je globlje v gore, ko je prej še dal poslati Francozom pismo, da jih več neč e vznemirjati, zajedno pa je nespametno pristavil, da si pridrži tri dni časa za premišljevanje glede njegovih daljnih odločkov. Ko bi on sam o mesto tega za sé in za svojo obitelj zahteval potni list v Avstrijo. Ako mu ga ne bi dali, — 49 bil bi mu pot za beg še vedno odprt ; tako so pa morali Francozi, in to po pravici, misliti, daa . Hofer s svojimi obljubami, da jih ne bo več vznemiraval, ne misli resno. Svojo ženo in deco poslal je v pastirsko bajto, ki je bila lastnina. njegovega tasta. Nek zvesti hlapec jih je tja, spremljal. Čutil je, da njegova obitelj pri njem ni tako varna kakor tam gori, on sam je šel s svojim pobočnikom še globleje med gore v neko bajto. Bilo je ubožno stanovanje, v katerem je bivši „višji poveljnik Tirolske” sedaj nekoliko tednov imel svoj dom ; dve kopanji bili ste postelji, par panjev bilo je vse pohištvo, špranj e sta z mahom naphala . Na veliko veselje našla sta ondi nekoliko nabitih pušek, tam je tudi bilo smodnika in krogelj, tako bi mogla saj odbiti nenadni napad . Živeža jima ni manjkalo, Hoferjev verni prijatelj „Pfandlerbauer” pošiljal j o z dvema zanesljivima hlapcema, česar sta potrebovala, in je povsod v dolini raznesel glas, da je gotovo izvedel, dh je Hofer prišel srečno, preko meje in da se mu na Dun.aji uže dolgo dobro godi, med tem ko ga Francozi vedno v Tirolski iščejo, se ve da zastonj, kar je od. njih prav bedasto. In da bi Hoferja zavaroval za vsak slučaj, da ga ne bi zasačila kaka francozka četa nenadoma, uravnal je vrli mož varovalno stražo. V Salthausu bili so četi.ri Tirolci noč in dan na straži, ki bi, ako bi se Francozi bližali, mu po stranski poti lehko navestili 4 50 — bližajočo se nevarnost. Tako je bival Hofer uže več tednov v svoji samotni bajti in ker še do sedaj ni bil nikoli najmanje vznemirjen., je uže mislil, da so Francozi nehali ga iskati. Ali vendar ni bilo tako . Nekdo, morebiti Donnay, j e raznesel glas, da se Hofer vendar skriva na snežniku, in general La Fait odpravil se j e takoj, da bi Hoferja vjel. Z močno četo podal se je v megleni noči na pot, ali sedaj je prišla Hoferjevi obitelji, ki je, kakor vemo v on i pastirski bajti, narava na pomoč . Neke plazovine, ki so proti Francozom prihrumevši ji h s seboj pograbile, bile so uzrok, da so se Francozi takoj obrnoli, ali. Hoferjeva žena ni se čutila več sigurno in je bežala s svojimi otroki k svojemu možu. Zakaj Hofer, ko je bil zope t zjedinjen s svojo obiteljo, sedaj ni pobegnol , sedaj ko je bil baš najprikladnejši trenotek . ker Francozi ne bi se gotovo več radi tako hitr o spoznavali s plazovinami . On je ostal — na, svojo nesrečo. Dné 23 . januvarija 1810 bil je prišel nek Franc Ralfel, pravi lopov, ki je kot tihotapec bil znan in za vse sposoben, morebiti po nekem svojih tihotapnih potov v bližino Hoferjeve bajte in ga je videl pred njo stati . Hofer, ki je videl , da je sedaj njegovo skrivališče najdeno, zaklinjal je Ralfela pri vsem, kar mu je bilo sveto , da ga ne bi izdal in mu je stisnol dve kriievae i v roko, rekgi: „Pij na moje zdravje.” In ta 51 Juda Iškariot, ki je uže bil odločen Eoferja izdati Francozom, saj je bilo stavljeno na njegovo glavo 10 000 gld., vzel je od krčmarja na „pesku” denarje, svečano obljubivši, da ne bo. niéesa o tem povedal kar je videl. Ako bi bil Hofer le malo premislil, moral bi si takoj, ko se je ta lopov oddaljil, reči, da temu ni verjeti, in da je za-nj in za njegove le hitri beg rešilen. Ali on je ostal v nesrečni zaslepljenosti. V noči 26. januvarija plezal je oddelek francozke vojske po strminah k Hoferjevi bajti, stražarji v Salthausu so se iste noči na nesrečo opijanili . Ko je krčmar opazil Francoze, bilo je uže prepozn o Hoferja opomeniti. V jutro 27 . januvarija trkali so Francozi s puškami na bajtina vrata. Hofer je vedel kaj to pomeni. Srčno stopivši v mrzl o noč je glasno vprašal : „Kdo govori nemški? ” „Jaz!” odgovoril je stotnik. „Jaz sem Andrej Hofer in se vam predam, delajte z menoj, kar hočete, ali čuvajte mojo ženo in otroka,” nadaljeval je krčmar na „pesku”. To bi lehko baš tako dobro rekel tigru, uspeh bi ostal isti. Nečloveško so ravnali z ujetniki . Tepli so uboge ljudi, da je bila groza, celó Eoferjeva žena bil a je zveza-na in da bi še povečali svojo grozovitost , poskuble so te zveri, katere so tolikokrat bežal e pred generalom „Barbone”, ako so jih tudi težk e izgube, katere jim je bil prouzročeval, razkačile , vendar ne bi smeli nikoli pozabiti, kako lepo j e krčmar na „pesku” vedno ravnal s svojimi ujet 52 — niki, te zveri rečemo mi, poskuble so ubogem u možu, ki ni imel nikake brambe, skoro vso njegovo lepo brado, dam je tekla kri, dokler ni v hudem mrazu zmrznola. Stanovitno sta pretrpela Hofer in D~nninger to strašno ravnanje žnjima, ko sta pa videla , da so tudi s Hoferjevo ženo in z njegovim sinom boš tako grdo ravnali, kakor žnjima, hotelo j e močnemu možu počiti srce. Osem tednov ležal je Hofer v svojem skrivališči, sedaj je mora l iti v dolino — smrti nasproti to je vedel , najprej v Meran. Francozi, kateri se radi imenujejo vi-težki narod, bili so dosti brezsramni , da so svoje ujetnike, med njimi ženo in otroka , kakor Bog vé kako veliko čudo vlekli z godb o po mestnih ulicah . Ali ako so tem kanili, -vzbuditi pozornost prebivalcev, jim se je to slab o posrečilo. Ko so ljudje jedva videli in prepoznali nesrečnike, bežali so vsi v svoje hiše in ji h trdno zaklenoli. Francozi ne bi smeli videti , kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev , ko so to ugledali . V Meranu bil je Hofer prvič zaslišan. On je odkrito priznal, da je usta jo noči-tal in vodil , da je to storil na naročiti ukaz svojega cesarj a Franca, tega mu ni mogel braniti nobeden človek, on je izvrševal do sklenjenega miri svoj o dolžnost, in ako je po sklenjenem miru prijel še jedenkrat za orožje in se postavil Tirolcem na čelo, to ni bila njegova lastna svobodna volj `a 53 temveč njegovi rojaki so ga, preteč mu s smrtjo , k temu prisilili. — Kakor najhujši zločinec, in to je tudi bil po misli Francozov, saj se je on sam predrznol protiviti mogočnemu cesarju Napoleonu — na nogah in rokah s težkimi verigami, bil je pripeljan v Botzen, kjer se je mora l ločiti od žene in otroka, katera sta kot nekrivca smela iti nazaj k svetemu Lenartu. Neizmerna je bila toga žene in otroka, Hofer sam je bil zaveden, opominal je oba, naj se udata v njun o osodo, on sam je uže davno vedel kaj je njega čakalo. Iz Botzena bil je z D~nningerjem v Mantovo pripeljan, kjer je liže bilo mnogo ujetnikov v vojski. Od 5 . februvarija do 19 . bil je Hofer s svojim zvestim D~nningerjem, ki je vsled težavneg a potovanja težko zbolel, vkup v eni kasemat i (obok pod nasipom kake trdnjave, ki mu niti bombe ne morejo na§koditi) ; tega dne odvedli so Hoferja, da bi ga postavili pred bojni sod . Ta bojni sod bil je sramotna komedija, ker prvič ni bil prvi uzrok, ki so ga navajali , merodajen, Hofer ni, kakor se je trdilo, ustal proti Francozom, temveč proti Bavarcem, i n potem, ko je 12. novembra 1809. leta prijel zopet za orožje, ni tega storil z drage volje , temveč, kakor je uže v Meranu rekel, samo zbog tega, ker so mu njegovi lastni rojaki, ako bi se upiral, pretili s smrtjo. Ali kaj bi to moglo vse pomagati. Poslanica cesarja Napoleona — 54 — je ni pet ni šest bojnemu sodu ukazala, Andrej a Hofelja obsoditi na smrt in ga v 24 urah ustreliti. Ali na čast nekaterim francozkim častniko m bodi rečeno, niso vsi poshlšali tega ukaza, on i so zahtevali, da bi Hofer, kakor drugi ujetniki , bil dalje časa zaprt, žalibog so ostali v manjščini. V noči od 19. na 20. bil je Hofer obsojen na smrt, ob 11. uri moral bi umreti. Hofer poslušal je obsodbo zavedno in mirno . On je prosil , da bi se mu dovolilo, svojemu ljubemu Dónningerju nekaj denarja in nekaj vrstic poslati , v katerih je prosil, naj vzame to malo, kar š e ima in naj za-nj moli. To se mu je dovolilo, nasprotno mu je bila prošnja, da bi še smel svoje v ječi bivajoče rojake jedenkrat videti, naravnoč odbita. Donningerjevo zdvojenje, ko je sprejel Hoferjeve vrstice, bilo je brezmejno, on si je pulil lase in neprestano kričal : „Pustite me 2-njim umreti.” Med tem je Hofer svojemu svaku Piicklerju v Neumarktu pisal zadnje pismo, v katerem jemlje od žene in otrok in vseh njegovih ljubih slovo, in katero se končuje s temi ginljivo lepimi besedami : „Z Bogom, nečimurni svet, tako lehko se mi zdi umiranje, da mi nis o nikoli oči mokre, pisano ob 5. uri zjutraj in ob 11. grem s pomočjo vseh svetnikov k Bogu . Tvoj v življenju ljubljeni Hofer na „pesku” v Pasajeru v imenu volje Gospodove bom se jaz tudi podal na potovanje, z Bogom. " Ob tri četrt na deset rožljalo je na hodniku — 55 pred lloferjevo ječo orožje grenadirjev, ki s o bili odločeni ustreliti vrlega moža. Trdno in ravno, kakor se hrabri zmirom kaže, z rožami nakineenim razpelom v roki, Stopil je mož iz dežele Tirolske, spremljan od svojega spovednika , prošta Manifestia, iz ječe. Stopivši pred njo, dal je proštu 500 bankovcev, proseč, naj to zadnjo svoto da njegovim ubogim ujetim rojako m in naj jim reče, da bi molili za mir duše njegove. Ko je Ilofer korakal skoz „Porto Molino” , molili so mu ujetniki skoz omrežje spete roke nasproti, tisti, ki so se smeli prosto gibati, so pokleknoti in ga prosili plakaje blagoslova. Na nasipu Porta Ceresa naredil je grenadirski bataljon odprti eetverokot, trdnih korakov stopi l je Andrej Ilofer v sredino, pozdravil na desno in levo vojake, pokleknoti ni hotel, tako si tudi ni dal oči zavezati . Zadnjo dvajsetico, katera je bila še kovana pod njegovo vlado, dal je vršitev vodečemu korporalu, „merite dobro”, j e rekel k grenadirjem, še malo molil in s krepkim glasom, ko nekdaj na hribu Isel, komandiral j e krčmar na „pesku” : „Ustrelite !” — Ali na prvi h 6 strelov je padel on samo na kolena, tudi drugih 6 ni moglo umoriti sila krepkega moža , iz milosrčnosti nastavil mu je tisti korporal , kateremu je podaril dvajsetico, cev pred čelo, in je rešil nesrečnika daljnje muke. „Kakor kristijanski junak šel je k smrti, kakor hrabri mučenec je umrl,” omenjal je slavno o njem — 56 — njegov spovednik. Leta 1823 ., ko je Tirolska,. bila liže davno avstrijska, bili so njegovi ostanki na ukaz cesarja Franca svečano v Inšpruk nazaj preneseni in v ondašnji dvorni cerkvi pokopan i z veliko slovesnostjo. Udova dobila je od cesarja 3200 gld., da si je kupila imanje, katero je hrabri Speckbacher, kateri je s Haspingerjem po mnogih neizgovornih nevarnostih bil utekel na Avstrijsko, upravljal. Cesar je tudi Hoferjev i obitelji podelil plemenščino . V dvorni cerkvi v Inšpruku kaže dan danes krasni spomenik vsakemu, kjer počiva junak svojega ljudstva . Njegov spomin in njegova dela živijo in bodo živeli, dokle"r bodo še stali tirolski hribi ; in dokler bijejo v dolinah poštena srca, zveni tudi k tožnemu glasu citer pesen „Andreja Hoferja” .