Val. Orožnovi
S  F>  I  S  J.
/In;.]   in   inirnlil vM,.M   v   l'lii.ji.
Zalnxi]   in   i/il;d I ix ii :i c i,j <> r<t / c ii,
I-.   .-k.   l,oii/,i, l.ii-ijiihii  k\ r| uv;i! ■-.   in  l.'ir.ir -- i • • 111 (' rirl:vfi  v   M;u .\>mn.
«riia  tW Kr.
V CELOVCU. Xiil i.-nilii in |«ri"l:ijii. (i.-kiiniif'ii ili'ii/.lm sv. Z\Frk 1,<>t;i.


fof,. VJ6. /M.

/I/. fay*
4
Natiöüil J.Ki'iijiM: y Nuvoriujsln

YaL Orožnovi
S IF I • S I.
Zbral in priredil >Xili. Loiiclovfcžolf,
viVar v Ptuji.
Založi] in izdal Ignacij Orožcn,
k.  šk,  Vonzintorjjalni Hvctovaloc in korur Btolno cirlcve t Mnriboru.
Cciia 00 kr.
:                                      1879.                                      :
Natisnila in prodaja tiskarnica družbo sv. Mohora v Cclovcu. '•
CA  9cS~
HnhlW]
Ill
"Valentin Orožen.
(Črtice.) I.
arodil se je Valentin Orožen na Sev-;nem, prijaznem griou blizu Št. Jurja pod Eifnikorn, ob jiižnej železnioi, cine
31. januarja 1. 1808 od priprostih kmečkih
starišev.
Šolal  se je   najprvo doma   v St. Jurji.
Gimnazijalne študije dovrSil je  v Celji in
v Gradci,  bogoslovske  pa   v Celovci in v
Št. Andražu na Korošlvem.
Due 4. avgusta 1. 1835 prejel je zakra-
ment sv. reda. Na veliko Gospojnico istega
IV
leta obhajal je v svoji rojstni sari primicijo, sv. novo meSo, pri kateri se je popevala od njega samega zložena „pesen pri novi sv. raesi.   '*
Pastirjeval je kot kaplan 1. 1835—3(5 v PiSecah, 1. 1836—38 na Ljubnem, 1838—42 vPoličanah, 1. 1842—44 v Šmarji, 1. 1844— 46 v Poclsredi, 1. 1840 v PilStanji, 1. 1840— 52 pri sv. Mihelu v labodski dolini.
Potem je služil kot provizor v Sjelali pod hribom sv. Uršule blizu Slovenjega-gradca 1. 1852—55; od 1. 1855 do 31. julija 1872 pa kot kurat pri sv. Martinu na Dreti blizu Gornjegagrada.
* Prim. str. 70. Ta pcsen, kakorana stoji v naši /"birki, tiskana jo v Drobtinicah ]. 1851 str. 261 in so jo popovala pri novi sv. mcši g. Antona Vcroaa v Podsrcdi 1. 1846, pa tudi žc pri rnno-gih inih primicijah, so v<5, da vselaj odnosno sprcmcnjena.
V
Leta 1872 portal se je v pokoj, ter je svoja posledna leta — nekoliko oslabljen na umu priživel v Okonini pri Gornjem-gradu, krter se je dne 4. maja 1. 1875 pre-selil v boljšo vecno domovino.
Bil je rajni Valentin Orožen vesel, ži-valien, dobro- in odkritosrčen človek. * DruŽba zvestih prijatlov in pa veselo petje, to mu je slo črez vse na svetu. Grlo iina-joß slavulj - tice peval je še v svojih starih dneh, da so poslušalci kakor očarani krog njega stall. NajljubSe so mu bile nja lastne popevke, pred vsemi: „Rad bi tam-kaj bil", „Kde so moje rožice", „Mrzli veter tebe žene", „Oj oblaki, kaj hitite," „To žlalmo vinsko kapljico".
„Slovan bil je z dušoj, s telom", za majko Slavo gorelo mu je celo življenje
*  Prim. „Slov. Gospodar" 1. 1875 Stev. 24 in 25.
VI
srce. Njegovemu rodoljubju bile so pretesne meje slovenske; željno oziralo se je njegovo oko vsikdar ija doli po slovanskem jngti — Jugoslavia velika in edina bila jo zad-nja njegovih želij na svetu. Literarno ze-dinjenje vseh Jugoslovanov, a pred vsem Slovencev in Hrvatov, veljalo ran je kofc neobhodna potreba. Zato so njegovi rokopisi, pa tudi nja objavljene tvarine, polne „ili-riznij", in ko bi bilo po njegovem, pisati bi morali Slovenci in Hrvati nekako umetno naprav]jeno mešanico obeh jezikov, ki bi pa ne bila ne slovenšČina in ne hrvaščina.
n.
Valentin Orožen bil je Slomšekov uče-nec in to že v celovSki duhovšnici od 1. 1831—85; od svojega mojstra navzel se je slovenskega duha in rodoljubja. V Slom-šekovem „Ahacelnu" 1. 1833 nahajamo tudi
VII
prvo Orožnovo pesen „spomlad" (str. 18 n. zb.) in v Slomšekovi knjižici: „Troje ljn-beznjivih otrok" leta 1838 drugo: „očetova roka" (str. 14.)
Orožnove pesni so priproste, srcne, v nekojili naliajamo pravo dramatično ži-vahnost. A visokih idej, izvanredne plo-dovitosti pri njem ne najdemo, tudi po-sebne izvirnosti ne. Slišal je kde pesen, ki se je njegovemu srcu prilegala, zapom-nil si je napev in zadržaj in potem ono isto zakrožil po svoje; na ta način je na-stalo več njegovih najboljsili pesnij. Umel pa je zapeti tako, da cloveku do živega gro; najlepši dokaz tem\i je, da si je narod precej njegovili pesnij osvojil. Pesni: „Moje želje", „Vso mine", „Lastavici slovo", Oče-tovaroka", „Spomlad", „Prizibeli", ^Veselje Štajerca", „Napitnica", in dmge postale so popolnoma narodne  in se prištevajo onim,
VIII
katere slovenski Štajerci, posebno na des-nem bregu Drave bivajoci, najrajši po-pevljejo.
PesniŠko blago, kar ga imamo od na-Sega Valentina — malo ga je, da, jako malo, če pomislimo na štirdesetletno delo-vanje (1830—72). Kako je to? — Pravi razlog tej prikazni, mislim, da tiči v pes-nikovi naravi. Bil je rojen pevec in pes-nik z bistrim unaom in živo domiSljijo ob-darovan — pel je rad in mnogo, pa pesni-koval jako malo. Samota mu nij ljubila, soba mu je bila vsaka pretesna, črnilo nij mu diSalo in pero nerado v roki ostajalo. Pesnice, kolikor jih imamo od njega, prišle so bolj po nakljucbi, kakor iz srcnega na-gona na papir. Zadrževala so ga gotovo tudi službena opravila, ki duhovniku pu-Söajo le malo Casa in veselja za poezijo, tožba,   kakoršno   smo  že  tudi  od  drugili
IX
mlajših. duhovnikov veckrat slišali. Ko bi «e bil Orožen bolj marljivo uril in ko bi bil bolj pridno delal, prav leliko bi si bil pridobil med štajerskimi slavci odlicneje mesto, če ne prvega.
m.
Kmalu po Orožnovi smrti izjavila se je od mnogih stranij, posebno od rajnega pevca osobnih prijatlov in znancev po sa-vinjski dolini, želja, naj bi se njegove premile pesni zbrane izdale. Pozno sicer, toda ven-dar le ustreza se zdaj tej želji, in to po domoljubni radodamosti veleč. g. založnika, pesnikovega imenskega* brata.
Gosp. založniku posreeüo so je koj po smrti pesnikovi vso njegovo ne ravno bo-gato literarno zapuščino dobiti v svojo last,
*  Drugc sorodnosti mod njima nij.           Pis.
X
in stavil je pisatelju tch vrstic ponudbo, naj Val. Orožnove pesni in spise pripravi za natis. Rado volje sem se lotil tega dela, nekaj zato, da so ohrani dragemu rojaku in vsikdar vnetemu rodoljubu spomin, nekaj pa ker vemo, da nam Slovencem treba na slovstvenem polji tudi drobno zrnje zbi-rati in pogube otimati.
Moje delo je bilo, da sem rokopise vestno pregledal in porabil, raztepene spise zbral in uredil, ter za natis pripravil s tern, da sem ilirizne odstranil, v pesnih tu pa tarn kako grčavo vrsto ogladil, nekoje tudi spre-menil. Vendar vseh teh poprav in sprememb tukaj naštevati vidi se mi odvec, in me-nim, da citatelji-sodniki tega ne bodo zali-tevali.
Med rokopisi, katere hrani sedaj se-nieniska bukvarnica v Mariborn, nahaja se
XI
zvezek z napisom: „(i 1 a s o v i mojega srca," to je zbirka lastnih pesnij, a Skoda, da jili va-njo nij vec napisanili, kakor le samo deset, namreG pesni na str. 7, 14, 20, 28, 30, 33, 35, 37, 38, 40.
Kar je bilo Orožnovih pesnij že kedaj objavljenih, so te le:
V Ahacelim pesen na str. 18;
v „Troje ljubeznivih otrok" pesen na str. 14.;
v „Drobtinicah" 1. 1840 pesen na str. 33, 54, 58;
v „Drobtinicah" 1. 1848 pesen na str. 7; 1851                       44
53, GO, 70;
v „Drobtinicah" 1. 1852 pesen na str. 1,9;
v „Novicah" 1. 1854 pesen na str. 35;
n        55        55 180o     „      „     „    40;
Vse ostale v našej zbirki vzete so iz zapuščenih rokopisov.
XII
Posledni „glasovi" rajnega Valentina so bili: „Novomesmiku" str. 38, „Prijatelu Jakobu" str. 37, in „Grob zaročnici" * str. 26.
Pesen: „Moje želje" str. 1, natisnjena je po Drobtinicah 1. 1852 str. 238; a pred kratkim dosel nam je v roke drug, kakor se kaže starejŠi, ße ne prvotni, tekst te pesni. V tern se berö samo Stiri kitice, in ste naši tretja in četrta tarn prva in druga, a tretja in cetrta pa se glasite tako-le:
Rad bi tamkaj bil,
Kder sem fantiö se spreliajal,
Po zeleni trati rajal,
Ko srce še ved'lo ni,
Kaj je žalost, kaj skrbi —
Rad bi tamkaj bil!
*  Ima v rokopisu naslov: „Mrtva ljubczon."
xm
Rad bi tamkaj bil!
Tamkaj rajsko je veselje Tamkaj čiste srca želje, Tarn nedolžnost je doma Tarn v nebesa pot peljä — 0 da tarn bi bil!
„Veselje Štajerca" str. 33 tiskana je v Drobtinicali 1. 184G str. 200 s pristavkom: „poslali P. E. Zagorc"; ker jo pa Orožen v svojili „glasovih" odlocno med svoje uvr-söuje, umeti moramo ono „poslali" tako, da je g. Zagorc, bivsi frančiškan v Nazarih pri Mozirji, to pesen v savin j ski dolini slišal popevati, da se mu je dopala, si jo je za-pisal in Slomšeku „poslal" v porabo. Orožen je, kakor stoji spredi povedano od 1. 1836— 38 opravljal kaplansko službo na Ljubnem in v tern Sasu je zložil ovo pesen.
Drug! del knjige  obsega prevod vrlo
XIV
mičnega Schmidtovega igrokaza: „die kleine Lautenspielerin". Po papirju in pisanju soditi dokoneal je Orožen ta prevod med 1. 1833—40; ali ta prvi rokopis je glede jezika jako pomanjkljiv. To je pozneje sam sprevidel in ravno zato se je dvakrat lotil popravljanja. Pa ker nij bil, kakor smo že zgoraj omenili., nikdar pose-ben prijatel peresu, zaeetega dela nobeno-krat dovršil nij. Drugi popravljeni tekst ne sega dalje nego do 7. nastopa v I. deja-nji; v tretjem pa je dovršonili le prvih pet nastopov in začetek šestega. Kar je rajni pesnik dvakrat poskusil in zacel, pa ne dokoncal, storiti «em moral jaz, Icolikor se je dalo, ker prvotni prevod ne sodi za dandanes v javnost.
Tudi tretj i del knjige „razlicni spisi" nij preobilen iz istega povedanega razloga.
Poročilo svoje sklcnem z želijo, naj pre-
XV
ljubljeiii mi Slovene! to knjižico prijazno sprejmejo kot majhen donesek k rasti in pomnoženju domanjega slovstva, ter kot spo-minek na umrlega blagega pesnika, ki spada med prve prijatele in podpornike novejše slovenske književnosti.
V Ptuji mesca decembra 1878.
Mih, Lendovisolc.
XVI
Popravki.
Str.   5. v prvej kifcici jo izpala čotrta vrsta:  „Kdcr
voscla so glasi.M „    4.0. v čctrti vrsti od  spodaj namcsti:    „Jczusa
Krista" bori: „Jozii Krista."
„    80. v tretji kitiei izpala bcsoda „üvn".   Oni dvo vrsti so glasite:
Oj to jo zamorslii kvalj, Kor jo Cm, pa v zlatu zal!
Drugo manjšo  pomoto  si  bodo blagovoljni li-tatclji sami popravili.
I. del:
fs^   ^Ts^   ^55   ^r^nr   TT
SB             >^^1         1^^         !™N1           l"Eies
jjOlasoi^i iixojegu, srcu."
1
„Kde je pevec zdaj vcsol, Ki je to propcval V — Naj bi enlirat šo zapel, Kratek čas narn clolal!"
Ä.


5
Moje želje.
J^ad bi tamkaj bil, Kder po polji veter žene Žitne valove rum en e, Prepelica: „pet pedi" — Had bi tamkaj bi]!
Had bi tamkaj bil,
Kder po dragali bistra reka Kakor živo srebi'o teka, Kder uelene trate prt Mene /ove v pisan vrt — 3^ad bi tamkaj bil!
Had bi tamkaj bil,
Kder visoke so planine, Cudoskalne globočine, Kder bojeca srna spi, Strma pec v nebo moli — Had bi tamkaj bil!
ü
Rad bi tamkaj bil,
Kder v zelenem gaji poje Slavcek poleg ljube svoje, Kder se milo družita, Mehko gnjezdo znašata — Rad bi tamkaj bil!
Had bi tamkaj bil,
Kder mladine krasno cvetje Zalsa grla milo petje, Kder nedolžnost je doma, Spake sveta ne poznä — Rad bi tamkaj bil!
Rad bi tamkaj bil!
Tamkaj rajsko je vcselje, Tamkaj čiste .srcne želje, Tarn v nebesa je od tod Prosta in vesela \wt — Rad bi tamkaj l)il!
7
Yse mine.
<Kde so moje rožice, Pisane in bele? Moj'ga srca ljubice, Zlalmo so cvetele —
Ah, pomlacl je Sla od nas, Vzela sta jih zima, mraz!
Kde so moje tiuice,
Kam so odletele?
Oh nedolžne pevčice,
Kak' so žvrgolele — Zanjke b'le nastavljene, Tio'ke so se vjele vse.
Kde je hladni potok moj, Kder sem se sprehajal, Ko skušnjav nevarni boj Mene je obdajal? — Susa velika bilä, Zemlja je popila gn.
8
Kde je moja utica,
TJtica zelena'?
Kde jo hladna senčica,
Z lipice spletena? — Hud vihar podrl je njo, Ali, zelena vee ne bo!
Kde je tista deklica, V vrtu je scdela? Lepa, kakor rožica, Pesnice je pela —
Hitro, liitro mine čas,
Mine tudi lep obraz.
Kde jo pevec zdaj vesel,
Ki j e to prepe va 1?
Naj bi enkrat še zap el,
Kratok čas nam de 1 a 1! — Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri na.s!
!)
Lastavici slovo.
JMrzli voter tebo žene, Ljuba lastovka, od nas, Ki znad lipice zeleno Si mi pela kratek čas. Ysako jntro, tick a moja, Rano si prepevala, Vsako noc je pesen tvoja SlaillvO me zazibala.
Kadar koli si zletela
V  svoje malo grijezdice, Vsakokrat si mi aiipela Milo pesen v srcice. Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesen žvrgoliš, Ker črez liribe in doliue
V  tople kraje si želis.
10
Tja, kder tqplo solnce sije, Kder nobene zime ni, Tja naj veter te zavije, Tarn prijatel moj živi. 0 povej mu, da ga ljubim, Ljubim svqje kot oko, In zvestobo mu obljubim, Dokler srco zivo bo.
Zleti tudi, ljubeznjiva,
Y  ono malo mestice, Mile solze kdor preliva Srce mojß sestrice;
0 povej ji, ljubka mila, Da vso dobro ji želim, Da ljubezen ni minila, In ne bo, dokler živim.
Blizo mesta gi'icek zali, Išci griček ograjcn, Ondi najdes grobec mali Z rožicami obsajen.
V  črnej zemlji tarn, pociva Bratec ljubi, bratec moj —
11
Tiuka moja ljubezniva, Lepo inilo tarn zapoj.
Tak' pozdravljaj v ptujem svetu,
Moj'ga srca ljubčike,
In o prvem mladem cvetu
Zopet k meni vrni se!
0 da b' cvetje mlad'ga leta,
Skoraj se prikazalo! -—
Oh, znabit' pa bodes vjeta,
Videti te več ne bo. —
Zdaj boš zapustila mene, Oj kak' srce me boli — Mvzli veter proč te žene, Pojdi, ker te veseli! — Oli, da ni mi perje dano! Had, o rad bi spremljal to; Pa v ledovje zakovano Moje revno srce je.
12
Jutrnica.
s/budi so, sprogledaj oko,   . Ozri v nebo so visoko! Zora lepa, zora zlata Že odpira svitla vrata.
Zgodno solnc.o lico vmiva, Na vi'lioncö žarko zliva; Velioasino so dvignjo, Božjo slavo oznarnijo.
Izpod gore n dolico Bistre tekajo vodice, Po kamencili so drohijo, Božje glase žuborijo.
Po grmifiih, po goščavali, Svitlozlatili zolenjavali Tnima ticic žvrgolcva, Hvalo stvaiTiilai prepeva.
I.*)
Mili glasi niss brdino
Se razlegajo v doline,
Pevajo pastirci zali,
Da so z Bogom. jsopot vstali.
Tako tudi sree moje,
Pevaj Bogu čute svoje!
Mili, blagi, jalci Bože,
Bože — vsc so s Tobqj inože!
14
Očetova roka.
^Ja zvezde na nebu igrajo In luna se milo smeji, Po stropu nebeškem migljajo — Očetova roka stori.
Da orel v nebesa gor Sine, Ogledati solnce želi, In zopet spusti .se v nižine — Očetova roka stori.
Na vejali se ptičji rod zibljo Da tol'ko lepö žvrgoli, Da v prahu črviček se giblje — Oßetova roka stori.
Da dežek nam zemljo namaka, In tratico spet omladi, Da jagnjc po pašnilai skaka — Očetova roka stoi'i.
15
v
Ce sever sovražm popiha, Da drevo zelenje zgubi, In rožici glavo zaviha — Očetova roka stori.
Ce strašno gromi ino bliska, Da zemlja se z nebom maji; Ce toca po polji peliska, — Očetova roka stori.
Ce jokam in solze prelivaan, In meni se hudo godi, Pa tudi dobrote če vživam — Očetova roka stori.
0 ^lovek! Očeta se drži: Prelepo za te On skrbi;        ' '■ Nja roke nilrdar ne zavrzi — Ker modro vse ona stori.
Hi
DeČko s planine.
(Odlomek.)
^laz «em deeko iz planine! Gledam doli na ravnine; Zora v.staja tu z monoj, Prvi solnca žark je moj! Jaz sem decko iz pianino!
Spod pečine atudenica 'Zvira hladna mi vodica; Kadar koli poželim, Lehko žejo si vgasim. Jaz sem dočko iz planine!
Naj se le, planina moja! Burja koli tebe j)6ja, Sever tuli, ldioe v pies, Jaz pa vriskam, pevam vmes: Da sem decko iz plauine!
17
Kdar je blisk in grom v ravnini, Sije solnco na planini — Ah moj dragi blisk in grom, Varuj mi očetov clom! Jaz sem dečko iz planine!
Ko po gorali krog gorele, V boj grmaclo nam velele, Sabljo hrabro sukal bom, Bra nil vero, car a, dom! Jaz sem decko iz planine!
•2
18
Spomlad.
J-jneg za to leto slovo je že vzel, Hranil je starcek svoj čamar vesel, Zebca zapela, 'Z parne zletela: „Nisi me mrazek ti vzel!"
Slisis po gaji prepevati tarn! Ptičke vesele spet prisle so k nam;
Kak' žvrgolijo!
Tebe budijo: „Lepa necloližnost le vstan'!"
Tamkaj po polji, po njivah povsotl Zgodaj prepeva Skrjancekov rod;
Kvislv' se podaja,
Lepo obliaja Solnca veselega god.
19
Tamkaj, kder solnce potoke srebri, Pen'ca vesela na vrbi sedi,
Lepo prepeva,
In «e ogreva, Stvamika svoj'ga casti.
Tebi stvarnica na smeli se drži, Ona zdaj novo obleko dobi;
Travn'ke zelene,
Roz'ce rumene, Ivako nas to veseli!
CreSnja v«a bela na giiuu sfcoji, Gleda na breskvo, ki v vrtu cveti;
Vse razcveteno
In omlajeno Teb' se naproti smeji.
Vse se zdaj giblje, veaelo živi, Cvetu na vsalcem buceFca sedi;
Tam po ravnini,
Lepi ledini Fantic metulje lovi.
2*
20
Tamkaj po solnčnatih holmcili — aj, aj! Pridni pastirci imajo svoj raj;
Lepo igrajo,
V kolo skakljajo — Hola! — kak' juckajo zdaj!
Mnogo veselja res vigred nam da, Urno pa nan do poletja pelja;
Leto brž mine,
Je«en tud' zgine, Zima nam roko poda.
Tak'   bo  minula  tud'  tvqja  mladosfc, So   spremenila xivljenja  sladkost;
Vse bo minilo,
Vse se stemnilo, Priäla bo smrtna britkost.
21
Spomlad. in mladost.
(Odlomek.)
<Ij poletji vsaka trava Se povzdigne, v cvetji plava; Solnce, leto ko obide, Cvet iz zemlje spet izide, Stvamica se pomladi.
Ali mladost kadar projde, Nikdar zopet več ne dojde — Beli sneg na glavo padne, Žile bivajo nam hladne, In srce oledeni!
22
Skrjanček.
(Odlojucli.)
^Kadar zlato solnce vstaja, Po livadali roso maja, Že škrjanček milo speva, Rano vstajati veleva Rataju.
U nebesni slavi pliva, Veličastvo božje vživa, Prost u zraku gostoleva, Boga moliti veleva ßataju.
Sadaj gleda iz visine, Sadaj pada u nižme, Njive prazne naj poseva, Pevajoč on to veleva Eataju.
23
Moja oYÖ'ka.
Pvc'ka moja bela Brzna in vesela, Z glavico pokima, Da mo rada ima.
Ovu'ka vsa nedolžna, Ona ni ubožna; Tak' tu(V srce mojo, Zato rado poje.
Ovö'ki dajem travo, Zeleno otavo; Ona moni mloko, Yolno za oblcko.
Zato blaga vise Srce mi ne iščc; Tukaj dosii toga, Tamkaj glcdat' Boga!
24
Pri zibeli.
Jjaj, tuja, haj! Se pase ovo'ka zdaj, Ji ata lepo žvižgajo, In mama lepo pojejo —
Haj, tuja, liaj!
Haj, tuja, haj! Na nebu ovc'ka zdaj, Je jagnje svetla zvezdica, In ovc'ka lepa lunica —
Haj, tuja, liaj!
Haj, tuja, haj! Le spavaj dete zdaj! Tud'  spalo  božje jagnje je, Ki nas odrešilo jo vse —
Haj, tuja, liaj!
25
Haj, tuja, haj! Ti dam 'no ovc'ko zdaj; Je lepa bela kakor sneg, Bo priäla sem na zelen breg, —
Haj, tuja, haj!
Haj, tuja, haj! Nie se kujat' zdaj; Bi prišel črni sultan kmal' Bi lmdo dete vgriznit' znal —
Haj, tuja, haj!
Haj, tuja, haj! Odlazi sultan zdaj! Saj te nobeden klioal ni, Ker moje dete sladko spi,
Haj, tuja, haj!             ^
26
Grob zaročnici.
<JK.de čem tebe, Ijubeznjiva moja! Zakopati ztlaj, ko si 'zdihnila?
V   mojem   srci   ni   za   te   pokoja  — Ti si pokoj meni vgonobila.
Ako denem te v zemljico črno,
V  zemlji, draga! ne bi ti segnila; Zemlje Vila l»i košice tvoje
V  žlahne drage kamne zbila.
Ako te spnstun v globoko morje,
V  morji ne bi ti se raztopüa; Morska Vila dragocenost tvöjo
V  belokrasne bisere bi zlila.
27
Pak bi dosli blagaželjni židi, Tebe bi iz zemlje izkopali, Tudi te iz morja potegnili, In po celem svetu razprodali.
Vzdigni se! in nnj te angel vodi Gor do neba; tamkaj zvezda bodi; Meni žalostnemu sijaj svetlo — Tarn te svet ne najdo — z Bogom hodi!
28
Oblakom.
f)j oblaki! kaj hitite Toli naglo zrakom pot? Mene tukaj pa pustite, Ki bi z vami rad od tod!
Ah ol)laki premileni,
Malo pomudite se!
Poleg vas je drago meni —
Seboj uzamite me!
Ali id6 neprestano,
Gluhi za mileni glas,
Nečo znati srca rano, . Rano, kojo čutim jaz! —•
Solznim okom samec tražira, Majke svoje dragi sled, Toda srca ne vtolažim, Ker ne morem je dospet'.
20
Po livadah sam žalujem,
Tira srca želja me,
Tja v daljavo izdihnjem,
Tarn ljubezen moja je! To edino tolažilo V žalosti Še zdaj imam: Si zapojem pesen milo, Da odmeva daleu tarn.
Zato vsaj to prosnjo eno
Spolnite, ol)laki! mi:
Ker ni z vami dovoljeno
Revežu se vzdignuti, Nes'te seboj v daljne strane Moj'ga petja žali glas, Da spoznade sina rane Majka Slava vsaki čas!
30
Prijatelstvo. *
tP,e vstajaj, le v.stajaj, mi «roe gorkö, In grlo mi gladko prepevaj lepo: Naj pesen se moja k nebesom glasi, In milost na srce in jezik rosi.
Ce lioceä prijatelstvo pravo spoznat', Zapel ti od nja bom, posluSaj me rad! Prijaznosti srce odprto imej, Podobo prijatlov v dveh trsih poglej!
Dva trsa v vinogradu vsajena sta Dorasla prav blizo en druga obä, Sta ai. korenin'ce zaplola zvesto, Da močen vihar jih razmajal ne bo.
'* Poslovenjcna.
81
Prihruje od severja kudo vreme, Prav zvesto tovarša objameta se; Razkmsit' se eden od druga ne da, Stojita al' padeta skupaj oba.
Obljubo storila prezvesto sta si, Dopolnit' taisto nju srce želi: Že v malern se vadit, zvestobo držat', Da bota zamogla v velikem obstat'.
Si spletata z malega venec zvesto, Da se pri velikem odtrgal ne bo; Kdor v malern se trdno, zvestö ne drži, V velikem kaj rado mu tud' spodleti.
In kar si prisežeta, to se zgodi: Nju venoc je zolen, cvoti in zori! Priklanja ju zima in teža vročin, Povzdigne ju zopet obljube spomin.
v
Oe eden omaga, se drugi solzi, Ce vidi, da vstaja, se ž njim veseli; Veselje je slajše, in žalost neha, Ce ju si delita med sebo obA.
32
Presladko mi je, od prijatelstva pot', Še slajše je, prav'ga prijatla imet'; Ce hudo 1)0 vreme, bom pe.sen zapel, Prijatla se spomnil, in bodem vesel.
Prepevaj le dusa, in prosi Boga, Da b' zmirom prijatla si dobra bila: Naj zemlja razpade, naj svet se zdrobi, Resniena ljubezen na vecno živi!
S3
Yeselje Štajerca.
^o je veselje Štajerca, Čo Bog mu sladka vinca da: Julie! juhe! zajucka rad, Se žalosti ni treba bat'.
Ko zima jemlje že slovo, Obreže Štajerc trs lepo: Julio! julie! šparon, reznik, Boš dal nam grozdja spet velik'.
In ko spomlad priliaja že, Vesel v vinograd Stajerc gre: Juhe! jiilio! 7, motkoj kopa Okoli trsa svojega.
In kadar grozdje odcveti Se zopet Stajerc veseli: Julie! julie! zdaj vezat gre Z rženo slamo trsovje.
34
In ko se čriček oglasi, Se srce Stajercu smeji: Juhe! juke! skor gremo brat', Bom težke brente nosil rad.
In kadar pride Martin svet, Pogleda Štajerc v svojo klet: Juhe! juhe! žlalmo blagö, • Zdaj boš mi žule celilo!
0 Bog te živi, ljubi brat! Da b' ga še pila dostikrat: Juhe! juhe! radujmo se, To so navade Štajerske.
Oj ti dežela Stajerska, Da b' VHikdar l)ila blažena!   • Juhe! juhe! tud' za naprcj 0 mili Bog! na nas poglej!
05
Napitnica.
^o žlahno viusko kapljico Zdaj liocemo popiti, Zavezo staro bratovsko Želimo ponoviti; Na zdravje pij ga bratu brat, Da bi veseli bili! Znabiti da je zadnjokrat, Da vkupaj boino pili!
Tckoči čas Iježi ko zvir, Nam la'atlco da živcti, In naglo hoče ljubi mir Nam ljuta smrt zatreti; Zato ne dajmo dolgo stat' Te čaše, bratje mili! Znabifi da je zadnjokrat Da vkupaj bomo pili!
8f!
Sern zmiraj verno ljubil vas, Če tiicl' ni b'lo poznati; Do vas je srce vsaki čas Gorelo, dragi brati! Al' danes dajmo si spoznat', Da smo si dobri bili — Znabiti da je zadnjokrat, Da vkupaj bomo pili!
In pride dan' in pride noc, Ko v kolu bonio stali, In desne roke si drngoč, Ko stari bratje dali; Zapeli bomo tistokrat: Oj hvala, Oce mili! Saj ni bilo šo zadnjokrat, Ko vkupaj smo ga pili!
07
Zdravje.
(Odlomck.)
J\dor se divje ieze brani,
V srci sveto eistost lirani, Zmenio vživa pltje in jecli, Zclravja ljubega so veseli!
—«HA- —
Prijatelju Jakobu.
(jj globini. tluse svoje Uzdi'zujem ime tvoje; Ljubav najna bodi taka, Kakor lcažo ime Jaka.
S8
Novomešniku.
Pljocljo save! novus ingrcditur tua tcmpla saeerdos.            TibulluB.
J^laj Bog nad tebe stegno roko svqje, Naj z blagim okom to poglcda milo, Kot gledal te je, položivši v krilo Slovenke te u varstvo matke tvoje!
Naj Večni blagoslov na te razlijo,
U srce mlado, prosto tnje snage,
Naj mir duševni — svetla zvezda zmage —
Na blagem lieu tvojem vedno sije!
In prve meše dar naj te spomina, Kak matke, ki je v boli to rodila, Tak one, ki te jemlje dnes za sina.
Spominaj eno šo — za tisto moli, Kinasnavdajavse — ojSlavamila! — Naj solnce jo obsije svuda doli!
—**—
so
Žolcpaškim planinam.
$*)j jnnaške lepe gore, Lepšili, lepših svet no zmore!    • Ve oöesom mojim milo Dnes ste prvio se odkrilo.
Danes gledal sem višino Cvrstih Štircev domovine; Kcler Boga iiči poznati Deco vsaka leliko mati.
Slava božja tukaj sluje, Kder nebo peö poljubuje, Kder vodice romulijo, črez kamenje se drobijo.
Mila Stir'ja, ti si moja, Moja je lepota tvoja; Ti si moja mi edina: Bodi ravna, bod' planina!
40
Yojaski očenaš.*
Pče naš! Bog gospodine! Ki z nebesne gor višine Pravo vladaš doli vse; Ki na zemljo blagor liješ, In za vojske šibe vijes, čigar ime svc^to jo!
Daj v kraljcstvo Tvoje slave Dojti nam, če bi krvave Strele pokonßale nas; Jaki Bože, Ti nas vodi, Tvoja volja noj se zgodi, Ker smo Tvoji v.saki čas!
Daj nam krulia — ne obilo, Samo za vsakdanjo silo, Za voja.ške lalce dni; Zbrisi naše grešne cine, Tud' sovražniku krivine, Ki če piti našo kri!
* Po.slovenjena.
41
Verni tlragej domoviiii Cemo sfcati slavski sini, Kadar boja poči dan; Toda zmagane psovati, Drzno mor in rop iskati, To sknšnjavo tirnj v stran!
Oce! jači našo snago, Kloni nam slovito zmago, Rei5i nas od vsega zla! Veeni Tobi se priznava Vekovita cast in slava, Amen, amen, livala v.sa!
42
Angelina.
(Odloinck.)
^Stara mati udovica, Zapuščena bolestnica, Že devet dni zlo boluje, Že devet noči 'zdihuje.
Pri bolnici Angelina, Mlada krasna lici edina, Noč in dan le majki streže, Noö in dan se nič ne vleže.
Ko nastopi dan deseti
Bolestnica u kreveti
Po mrliško ude stegne,
In z nobenim vec ne megne.
Jerom! jerom! tak' zavpije Angelina in se vije; Jerom! jerom! smrt nemila Zdaj si mater mi vmorila!
41]
Mati! mati! moja dra-ga, Moja draga, moja blaga! Kam bom zdaj so obrnila? Komu s'rota so 'zroeila.
Kaj mi revi je začeti? — Nijmam nikogar na «veti, Da se v moji tužni sili Mene sirotice vsmili.
Rekali so rajni ata., Rekali ji mati zlata: Kadar nam zatisnoš oči, Dete! Jezusu so 'zroti.
Pred razpelo Jeznsa Krista Pade, kakor angel cista, Angelina — svete rnne         ' Ji dado moči neznano.
44
iLavorik. * i.
(il Milanu o pol noci sam Sivi vojvoda bedi še tarn; Zemljovide skrbno pregleduje, Voj.ske snuje, v duliu razpeljuje. Zdaj le odpre tiho se dvorana — Pfcuja glcj gospä! in nepoznana Pred Radecka milo se ustavi, Mil prijazno te besede javi:
„Pazi se, oj star junace moj! Povsod zmagan pada dušman tvoj; Zato lukav sladko lice kaže, Te ujeti — prijatelstvo laze.
* Poslovonjona.
45
Zlati lavorik ti podaruje — Njega naj se vojvoda varuje! Roka, ki je venec umno zvila, Ljuto smrt je zate va-nj zakrila! —
Vojvocl sklikne jasno gledajoč, Žena zgine kakor senca v noe. Vojvod vikno! sluge pita: „Kdo je Zdaj odisel iz dvorane moje?u — Bedne straže gor in doli grejo, Toda živc duSe ne izvejo. Vojvod smelme, sim in tamo hodi: „Prvo je, da me le sanja blodi!"
II.
Iz prelepe Lombardijo Zali dojdejo gosponi; Da v ljubezni živi klije Vsa dežela in pokloni Vojvodu se, — to trdijo — Sarda v peklo pak rotijo.
46
In Iiadecku prinesejo Dragoceni na podlagi, Ker mu vrlo hvalo vejo, Da pobiti so sovragi, Lavorik iz cist'ga zlata, Svetel kakor zvezdna jata. *
Vojvod vidi dar častiti
In poslanstva vse poklone —
Tadaj nekaj ga zaliiti,
Da se vstavi pred gospone.
In gospe svavitev nočna
Zdi we čudiio ran mogočna.
„Oj gospoda moja draga! Taka nije za me cena; Za vojake prava snaga Samo kapa je gvoždena. ** Kako li na glavi sije, SkuSajte ga sanii prijo!"
*  «Tata = crctla, tropa. ** Gvoždona = /.olozna.
47
Sladkometlnüi ust pokloni Zdaj rekö: da kar darvano Vzvišenemu je gosponi, Slugoni nosifc nije dano. — Kadar pak se želja vkaže, Plaha duša veu ne laže.
In smrknni razodeli. Plakajooi na kolenili, Da izdajstvo so imeli — Oli prokleto u namenili; Ker u venec urano zviti Ljuti noži so zakriti.
nr.
Vojvod zopet u Milanu tarn O pol noči premišljuje sam, Kalco da če vnicit dusmanine, Je prognati clo iz carevine; Kar otvori široni «e dvorana, Ptuja spet gospä in nepoznana Pred E-adecka milo se ustavi, Toda ni be.sedice ne javi.
48
Gros se ralilo bliža zdaj prikazni, Tilio prosi njegov glas prijazni: „Ah gospä preblaga, imenujte Svoje mi ime! Prisego cujto: Da častil vas born vse žive dni!"
AI' gospä smohljäje se — molči. „Ovi križec reclovni vzemito, U spomin na mene ga nositeu — Nadaljuje vojvoda spoštljivo, Znova prosi ptujko častitljivo: „To povejte: ali še kedaj VaSega born zrl oblicja raj?"
Milo se gospa prildoni z „da!" S tern pa kakor dull je zginila. Vojvod bara slugo: „Kdo je bila Ona, ki je zopet tu liodilaV Bedne stražo gor in doli grejo, Toda žive dušo no izvejo. — Vojvod bistro gleda:  „To je sila! Težko verjem, da je sanja bila." —
4!»
IV.
Tromba poje, po Müanu hodi Slavni  vojvod,  slavno  vojsko  vodi; Pokončani ker so duSmaniiii, Rano celit šli domov Sardini.
Vojna stopa proti cirkvi zali: Mož orožen je le prahek mali, Od-zgor pride blagodar in varstvo, Zato troba livalit' božje carstvo!
Vojvoda, ž njim vojska vsa okoli, Boga hvali, slcdni možok moli; Puska poka, töpovi gromijo — Talc vojaci z Bogom govorijo.
V.
VeliČastno cirlcev razsvetljena — Moleč pado vojvod na kolena;
Majko božjo liočo pouastiti, Ki pomogla zmago mu dobiti.
AH ko Device kip ngleda,
V brkih mn zastane vsa beseda.
50
Mož nikdar boječi zdaj trepece, Plaho krogom gleda — nič ne rece.
Na altarju ta gospa prezala — Ista je pred njim žc dvakrat stala.
Ptujki darovani križec prije
Zdaj na prsih Majko božje sije. —
B.
$5l&kY%m%*

53
Usmiljenje.
Jlospod moj Bog! oj kadar moje žile Bo stresel enkrat mi mrtvaški mraz; In kadar smrt poljubi moj obraz, Tačas naj sodbe Tvoje bodo mile!
Bo mqja duša rešena telesa, Katero jemlje mi notranji mir, Bo duh pravice Tvoje spoznal vir, Naj milost kane 'z Tvojega ocesa!
Tačas bo sleparija vsa neliala, Lepota prava vec]io bo ostala, Nedolžna dusa se v nebo vzdignila,
Očeta večnega veaelje pila — Prokleti greh, in vse ostudne želje — Ah Jezus, bodi srca mi veselje!
54
Božična pesen.
.^eselujte, veselujte, Veselujte se z menoj! Od veselja poskakujte, . Brati, sestre vi nocoj! O ne bodite zaspani, Božji sin se je rodil, Na nicoišno noč, kristjani! Svet je on razveselil.
Svetla luö je zdaj prižgana, Temna noc od nas beži, Kriva vera je izgnana, Prava vera nam svetli; Ker beseda je postala Jezusa svetö mesö. Oj zato naj cast in hvala, Tebi Jezus, vselaj bo!
55
Tam, kder zvezdice migljajo; Naše upanje stoji; Tja zdaj želje nas peljajo, Tam Zveliear naš živi. Tamkaj angelci pojejo, Nas želijo k sebi vzet', Vrata so nebes odprejo, Grešnika zveličat spet.
Zdaj Ijubezen je 'zbndila Nas iz spanja grešnega, Jezo želo poteguila Je iz srca nasega. Zdaj ni mrtva nasa vera, Ker Ijubezen jo živi, Upanje jo pa podpera, Dobra dela da rodi.
"Vera, upanje, Ijubezen Zdaj stanuje tu med nara', Da nebes bo vsak deležen, Prišel k nam je Jezus sam. Oh poglejte zdaj povito Božje dete na altar,
5G
U podobi krulia skrito, Milo prosi nas za dar.
Ljubi otroeiei mali, Glejte dete JezusaV Kaj nicoj mu bote dali, Ker vas čudno rad ima? V dar mu mor'te obljubiti Svoje majhno sreice; Svoje starise ljubiti, Lepo zadržati se.
Vi mladenči in device, Svete cirkve žlalini cvet! Veste ljube ve ovčice, Kaj od vas ce Jczus 'met'? „Dajte meni srce svoje — Tak' zdaj prosi Jezus vas, Saj vam dam tud' jaz to svoje, Ker vas ljubim vsaki eas."
Zakonski možjc in žene, Oj darujte Jezusa! Tudi vas naj dar zadene, Saj za ljubo vas ima.
57
Oj darujte mil poštenje, Vsako uro, vsaki dan, Mir, ljubezen in trpljenje — To bo sreča za vaš staii.
Tud' darujte vi zaspani Trdovratni grešniki, Vi na dušah vsi bolani, Svoje grehe Jezusi! „Vzemi Jezus, kar je moje," Tako prosite ga zdaj, „Ino daj mi, kar je tvqje, Ghiado božjo za vselaj !"
Zdaj pa tebi prepustimo, Ljubi Jezus, se lepö; In ponižno ti 'zročimo Svojo duso in telo! Tvoji lioc'mo vselaj biti, Zdaj in pa na zadnji čas; Daj posledno uro priti Svojim angelom po nas!
58
Jesus Nacarenski.
rZdi se mi, da viclim mesto, Mesto tarn Jeruzalem, Vidim ljudstvo tarn nezvesto Jezusa peljati sem. Grozno Golgata se trese, Pravit' slišim strašni glas: Glej! nebeški stvarnik nese Tamkaj težek križ za, nas!
Glej! ki stvaril je svetove, 'Z nič poklical vse stvarf, On, ki vse živi rodove, Zdaj na zemlji tarn leži! Vse ga tepe, vse ga snje, Vse mn grenko smrt proti, Ves pod križem omaguje, In krvavi pot poti.
59
Kile ste zdaj vi (xalilejci, Ki vam On je kruh delil, Kde bolniki, kde ste slepci, Zdravje vam jo podaril   — Da bi tukaj prieevali, Da je Jezus pravi Bog — Daleo proe so vsi ostali, Ktere rešil je 'z nadlog.
Strasna ura zdaj prihaja — Sem poglcdaj grc^nik ti, Strašna groza mo obdaja, Videti, kar ljudstvo st'ri: Svete roke zdaj pribijc — Grešnik, grešnik, sim poglej ! Sveta kri po križi h'je, Oil pokoro delaj zdej!
Jezus Nacarenslci vmira, StraSno ziblje se nebo, Plalio ljudstvo se ozira, Stnne skale pokajo! Llilo gleda lima bloda, Svetlo solnce se stemni,
GO
Jezus prof nebesom gleda, Vpije — Mice, govori:
„Oce zdaj je dokončano, GreSnik bo zveličan spet, Vsem rodovom bodi znano, Da je rešen celi svet!" Zdajci sveto glavo nagne, Se Ocetu izroci — O nedolžno božje jagiy'e, Naše upanje si ti!
61
Najslajse srce Jezusovo.
^larjetka milo klicala V ka.peli svoj'ga ženina; Se močno je prestrašila, Ivo vidi srce Jezusa.
(Vsi:)
Oj sladko srce Jezus'vo, In srce ti Marijino, Vsi tisti k vama pridejo, Ki vaji zvesto ljubijo!
Krvavo srce se svetli, Iz srca Jezus govori: „Nikar Marjetlca so ne boj, Glej srce moje je s teboj!u
„Nevesta moja, oznanuj, Ljudem po svetu preroknj: Da gnad obilno prejinejo, Ki moje srce ljubijo."-
62
Hitela je Marjetika In škofu vse povedala, Kar je v kapeli videla, Ocl Jezusa tam slišala.
Veseli glas po svetu gre, In zbirajo so bratrne Od najsvetejsega srca Marije ino Jezusa.
Oj sreča brata vsakega, Ki ljubi srce Jezusa! Veselo mimo on živi, Po noči lehko sladlco «pi.
Se brati, sestre yrecajo. Med seboj se pozdravljajo; Pozdrav ima ta sveti glas: Marija, Jozus sta pri naa!
V nebesa Jezus nas želi, Pomagaš nam Marija ti! To vajni srci pricata, Ki nas gorece ljubita.
63
Nebesa so veseli kraj, Ne boš si želel več nazaj; Tarn bomo se sprelmjali, Ljubezen veeno vživali.
V nebesa leliko pridemo Ce se le greha varjemo; Nebesa liocem jaz imet, Oj srecno! zapeljivi svet!
Gi
Marija Svečnica.
Jlarijo ljubiti veselje mi je, Mariji služiti so moje želje! Pri tebi luč najdem, kam koli se zajdem, Ti kažeš od tod v nebesa mi pot.
Marijo ljubiti naprcj sem si vzel, Marijo častiti bom pesen zapel; Oh tvoja ljubezen tolaži bolezen, Hudoben sem bil, scm mocno greSil.
Ti ljuba si Mati, me pošljeS k Bogii Daj milost iskati pri tvojem' Sinu; Srce so vzdiguje, in milo 'zdilmje, V ljubezni gori, in Tebe ßasti.
Mi reve grozijo, jih. hočem prestat', Üaj', kakor Marijo ljubiti nehat'; Te hocem ljubiti, dolžnosti spolniti, Če pa oslabim, se tebi 'zročim.
Gf)
Ponižna si bila, prenesla si vse, Vso rada storila, kar Bog zapove, Si v tempolj liodila in dete nosila, Je prava luč bil in svet razsvetlil.
Na rokah Marijo nebesko telo, Prijazno nam sije, ta luc prelepo; Star' Simeon pravi, to luč on pozdravi, Oj luč to sprejot', bo leliko umret'.
Zato o Marija! so spomnim na te, Ti svecnica moja, oglej se na me! Stoj meni na strani, to luč mi ohrani! Naj sveti v nobö, mi ona lepo!
6G
Pesen
peta pri žaloatni Materi božji na stari 3veti gori v Srenjakej sari.
^tojaj, stojaj sveta gora, Srenjske fare svetla zora, Zora srca mqjega! Že od nekdaj si ti Irila Sveta romarjem in rnila; Bodi mi pozdravljena!
Stojaj, stojaj vrtec mali, Vrtec mali, vendar zali, Vrtec lepa cirkvica! Kadar v tebe stavim nogu, 8rce moje je pri Bogu, Oj nebeška liisica!
Stojaj, stojaj mi zeleno V svefci vrtec usajeno Sveto drevce, sveti kriiž!
(57
Gore bodo spet zelene, Logi, liowto razcvetene — Križ, najlepše ti cvetiS!
Stojaj, stojaj vrtnarica, Žalostna si ti Deviea, Nasa ljubezniva mat'; Oh pogloj u svoje krilo — Boljse .sndje id zorilo, Kot je Tvoj'ga lcriža sad.
Leži, leži sad nebeSlci, Jezus sad za rod cloveski
Y  la'ilu mile materö! Tvoje naj krvave rane Oživijo nas bolano, Nas ))olano grešnike.
Stoj Marija uam uti strani, Ti nam Jezusa ohrani;
V iijem le prava je sladkost! Jezus in Marija mila,
Ce nas bota zapustila, Vel'ka nasa bo gi'enkost.
68
Bliže, bliže duše ljube, Dajte Jezusu obljube, Greh na veeno zapustit'! Brez poboljšanja, pokore, Dobrih let nam ne zamore Mat' Marija izprosit'.
Romar, romar, prosi, moli, Casi dojdejo da bolji, Jezus no zapusti nas! Ko obide nas sku.Šnjava, V grehe mika, napeljava, Vsmili se Marija nas.
Romar, romar, prosi, moli, Časi dojdejo da bolji, Jezus ne zapusti na.s! Jesti, piti pomanjkuje, Staro, mlado omaguje, Vsmili se JVIarija nas!
Romar, roraar, prosi, moli, Časi dojdejo da bolji, Jezus ne zapusti nas!
GO
Naj da njive spet rodijoj Gor'ce nas razveselijo, Vsmili se Marija nas!
Romar, romar, prosi, moli, Časi dojdojo da bolji, Jezus ne zapusti nas. Hude ure, strasne toce, Vel'ke suse, vel'ke moče, Ok Marija varuj nas!
Romar, romar, prosi, moli, časi dojdejo da bolji, Slobodno tiuV zadnji cas! Smrtna lira ko odbije, Naj nebeska luč obsije, Jezus in Marija, nas!
Stojaj, stojaj sveta gora, Srenjske fare svetla zora; Tukaj bliže sem nebes. Kadar koli simkaj pridem, Težko težko spet odidem; Sveta gora si zares.
70
Fesen,
pri novi sv. meei.
^eselnj Podsredčka fara! Srečno da učakala Novega si svet'ga dara Od rojaka svojega. Pred altarjem tarn Ktojijo Posveeeni mešnik zdej, Roke gor v nebö držijo: Ljubi Jezu.s dol' poglej!
Veselnjto ljubi oče! Danes so dopolnjeno Vas'ga srca želje vroče, Oh Boga zahvalito! Kde veselje je na sveti, Ce za vas ni danes to, SliSite ]<s) sina peti, Sveto meSo tak' lcpö?
71
Brat in sestre veselujte! Danes je častitljiv dan;
V  svqjih srcih premišJjnjte Svoj'ga brata sveti stan. Glejte, Jezus sam stopiti Iv bratn vašemn želi, Ker ga vidi zdaj nositi Yenec lep nedolžnosti.
Veseluj zdaj žlalita cela! Zlati dan so teb' svetli; Dolgo casa bos slovela,
V  tebi Anton se časti, Ki si danes pripeljala
V  sveto cirkev ga lepö; Nja molitev povzdig'vala Se za te bo zdaj v nebö.
Veselnjte spoi5tovani Svatje mlad'ga ženina! Tak' obilno tnkaj zbrani Hval'te ver-noga 33oga, Da zmed vas je nčenika övete vere si izbral,
72
Novega je spoveclnika Vrednega Sloveiieem dal.
Z nami tud' se veselite, Novi mladi mcSnik Vi! Ki veselje nam delite, Kter'ga vredni liismo mi. Angelom ni poddjono, Jezus le ima v oblast', lvar zdaj Vam je izroceno —■ Premiisljujte svojo cast!
Danes bodete storili Prvič čudo veliko: Kruli in vino spremenili V Jezusovo kri, telö. 0 ta čas Boga prosite Za pravično pamet nam, Grešnike priporočite Jezusu v nebesih tain.
Nekaj issče oko na^e, Veste novi mcSnik Vi?
70
Isče ljube mamke Vase, Ki jih danes tukaj ni. Al' nikarte žalovati, Božja volja je tola; V veenosti so Vaša rnati, Tam se bota videla.
Oj nikarte pozabiti: To Vas prosim zdaj lepö, Majke Ijubo se spomniti, Da pomagano jim bo. Ako v vicali še trpijo, Jezus jih bo rešil sam, Naj se danes veselijo Va§e svete meše tain.
Oj kristjani povzdignimo, Koke in srce ]c Bogü, In za srečo zdaj prosimo Novemu nain mešniku : Bog jim dolgo daj živeti Let še vec kot petdeset, In z veseljem enkrat peti Drugo novo meso .spet.
74
Prosimo zdaj to še samo Posvečeni meSnik Vas: Preden se od tod podamo, Dajto blagoslov črez nas; Da zamorcmo živeti Z Vami svoto mi vselaj — Oče, Sin in Dull presveti Hvaljen bodi vekomaj!
75
NoYi altarji
in novi zvon na Tafcru.
J^ozdravljena Vranska mi lepa clolica, IJozdi'av]jen mi Tabor, ti trda stolica, Kder cirkvica svct'ga Jeroma stoji, Nam dancs veseljo deli.                i-
Nam sfcara jo cirkva so vsa pomladila, Tri nove prelepe altarjo dobila; Se v Jilatu rumenem svetlijo lepo Tak' lepili še tu ni l^ilo.
Altarji so troni, kder Jezns ki'aljnje, Očetu nebeškem' za nns se daruje; Ko svete se mešo opravljajo tarn, Sam Jezus približa so nam.
7ß
Vi lepi altarji Bogü posvečeni, In sami presveti Trojici 'zroeeni, Pozdravljam vas danes, oj Bog vas obvar', Krščanskili dobrotnikov dar!
Iz belega sfcolpa — kaj more to biti? — Na novo zaslišim ča.stito zvoniti; To novega zvona promili je glas, Ki klical k molitvi bo nas.
Ko zjutraj, o poldne in zvečer zvonenje Se slišalo bode Mariji v češčenje, Moj bratec in sestra le zaeni molit, Kraljico nebešlco častit'!
Pa kaj nam zvoiienje in cirkov pomaga, Če v srcih kraljujo pregrešna nosnaga! Kak' cirlcev jo snažna, tak' bodimo mi, V nebesa da pridcmo vsi!
Crez Icratko in nialo zvonovi premili Popotnico zadnjo nam bqjo zvonili, Tacas nam zvonovi zvonite lepo, Nas klieite v sveto nebö.
77
God SY. Mihaela.
pHodi danes mi vesela, Ljuba fara pilštanjska! Ker si svetega Mihela Praznik srecno vcakala. Danes mlade ino stare Naj ta cirkev zveseli, Ker patrona cele fare Lepo pocastifc' želi.
Kori angelski glasite Hvalo pojte iz nebes, Vsi 8 kristjani vred častite, Svetega Mihela dnes! Bog črez trume vse nebeške Njega je povzdignul tarn, In crez zmote vse eloveSke Njega dal za varha näm.
78
Eden angel vzdigovati črez Bogä se je zaeel; To predrznost kaznovati Mee je sveti Mihel vzel. Vojska je v nobesi.li vstala, Mihael je skončal jo : Moč lijegova je zagnala Vse prevzetne v pekla dno.
Oj napuh! tfilco maščuje Strasno Bog se nad teboj; Tak' ]jo tebi in Se liuje, Ti prevzetni grešnik mqj! Aj, zastonj se povikšujeS Örez mogocnega Boga, Nja zapoved zametuješ, In sovražis bližnjega.
Sveti Miliel, kdo zamore Tebe vredno pooastit'V Ti svetnik nebeS]ce zore, Kdo te more prehvalit'V Ti peklensko moö straliuješ, Da ne more Skodvat' nam,
79
Naše proširje posvečuješ Jezusu v nebeaili tam.
Ti molifcvo nase nosis Tja pred živega Boga; Ti za našo faro prosiš, Da nam milost, blagor da. V smrti rad so prikazuješ, Pred, slmšnjavo varješ nas, Mrtvili duše tja spremljujoš Tv Jezusu posledni čas!
80
Sy. trije kralji.
Jjv.h poglej, kdo jezdi tam ? Kdo je to, ki pride k nam ? Oj zares takih ljudi Tukaj v tej deželi ni!
Eden jezdec je naprej. Že za ce.sto najbolj ve; Dva pa jezdita za njim, Zmirom govorita ž njim.
Eden cm je, pa je mlad, Ves v trakovih, ves je zlat — Oj to je zamorski kralj, Ker je pa v zlatu zal!
'Zvedel rad bi, kam gredö, Tol'ko blaga da nesö? — Morda dete iščejo, Božje dete rojeno?
81
Da, da, da! resnično bo, Glejte v hlevec zdaj gred6 Kder Mari ja Detece Varje sladko črezi vse.
Nizko se priklanjajo, Jezusa pozdravljajo, Ki na slamici leži, V rokah celi svet drži.
Na kolena padejo, Jezusa darujojo; So darovi ižlalmi res, Blago zemlje in nebes.
Ta kadilo daje mn Pravoživemu Bogü; Miro drngi križano, Kralj zamorcek pa zlatö.
Zdaj pa jemljejo slovö, Se odpravljajo domö; Zvezda kaže jim odtod . Srecno in veselo pot.
82
Kakšni, vcš, so to možje? Sveti kralji so trije: Kaspar, Melhor Boltažar, Svete cirkve božji dar.
Bodite pozdravljeni, Jezusa prijateli! Ki v nebesili srečni ste, Z Jezusom kraljujete.
Danes lepo pros'mo vas, Ne pozabite na nas! Pros'te, pros'to Jezusa, Da tud' nam nebesa da.
83
Pesen na vernih duš dan.
Jfilo orglje se glasite,
Milo pesen se vzdiguj, " '        Bolecine v vicah skr i to
Vsem kristjanom oznanuj ; Da bi danes vsi spoznali, Kaj se v vecnosti godi, Svqjim rajnim pomagali, Jih trpljenja rešili.
SlišiS sin, kako 'ztlilmje Oca tvoj u vicali tarn? Morebit' da dolg plačuje, Ki si storil ti ga sam. On je skrb'el na-tem svetu Le za blagor fcvqj vselaj, Oh povrni to ooctu,. Skaži mu ljnbezen zdaj.
84
Ravno tako mati kliče: Kde si ti, o ljuba hci? Tukaj strašen ogenj peče, Dolge naše so noci! Jaz sem te na svet rodila, Ti pustila blago vso — Ti na me si pozabila, Bod' Bogü potoženo.
Tako vpije oča, mati, K vam otroci! na ta dan; Skusite jim pomagati Žalosten je njihov stan. Milo kliče rajna žena: Kde si ti, moj ljubi mož'? S teboj b'la sem zaročena, Al' mi zdaj pomagal boš?
Mož 'zdihuje k svoji ženi: Oh usmili se črez me! Sestra k bratu, brat k Ijubljoni Sestri vpije: oh gorje!
85
Strašne muke tu trpimo, Črez zemoljske muke vse, V groznem ognji se čistimo, Dragi znanci vsmil'te se!
Tu je dolža ena ura, Ko na svetu tisou let, Ostra, lmcla je pokora, Je izreči ni besed! Oh kristjani da b' spoznali, Kol'ko grešnik tam trpi, Vsi slovo bi greliu dali, Sveto bi živeli vsi.
Tudi nam se bo zgoclilo, Morda že crez malo let, Da izdihovali milo Bomo za pomoč na svet. Zato rajnili se spomnite, Za pet ICristusovili ran, K Bogu srca povzdigiiite Naj jim vsmiljen bo ta dan!
8(>
Naj boclo zasluge naše, Prošnje, post, miloščine,     .'> Danes z clarom svete maSe Vernim dnsam 'xrocene: Naj bi veoni mir dobile Skoraj z naSo pomocjo,       ;' Takrat pa za nas prosile, Ko na sodbo stopimo.
87
Slavospev
treh babilonekih mladeničev. (Daniel ?,, öl—110.)
.Nebesa visoka, Rožnata zemlja;
Zve/xlo nebrojne, Svetli stožirji;
Solnce in luna, Svetovi nezmerni;
Ogenj nebeski, Spar in vročina;
Grom po oblakili, Bliski in treski;
Nevilita in toča, Piš in vetrovi;
Rosa leskeca, Dež in meglovje ;•
88
Gore visoke, Strme pečine;
Doline in jarki, Zeinelj.ski propadi;
Studena voda, Potoki in morjo;
Zima mirna, Ivje srebrno;
Snežna belina, Mrzlo ledovje;
Cvetje pomladno, Pisane rože;
Sadno lesovje, Gaji kosati;
Smreka in hoja, Cedra visoka;
Jagoda zlata, Klasovje rumeno;
Ptičke vesele, Vsa perutnina;
8f>
Kaöe in bibe, Maöur ino ribe;
Brav in govedo, Jagnjice nežno;
Divja zverina, Srna, košuta;
Izraelski otroci, Sinovi in hceri;
Sluge Gospodovi, Leviti duhovni;
Knezi in kralji, Vladarji zemeljski;
Mladenci, device, Sivčeki stari;
Duša GloveSka, Duliovi nebeški;
Svetniki, svetnice, Izvoljenci božji;
Ananija, Azarija, In Mizael;
no
Zbori nebeški,
Pesni in psalmi,
Citre in cimbale,
Trombo  in orglje;
Slavite Gospoda,
Najvišega!
Povelicujte Njega,
Na vekov veke;
Otel pogubljenja
Nas v groznem je plamrm.
Pevajte hvalo,
Cast ino slavo
Vladarju vesoljstva
Gospodu gospodov!
Ker On je dober, Usmiljen na vekc; Od roda do roda, Gre milost njegova;
Slava in cast mu
Na vekomaj — Amen.
II. del:
2y£euieii pe'T'teeu.
JgroTuLz i:l o clejunjüi.
Ix DemščiiK' ])0 Krist. Si'.hniidtovi:   „Dio kloino Lantoiisjiidlfi-ii)'1  jinsloveiijon.
Osohe:
Bonko, star puščavnik.
Jost Javoraki, plcmeuitaS.
Ivan, njogov sluga.
Matilda, rcvna plomkinja.
Zalika, njena heerka.
Kmet.
Kmotica.
Miško,   |
Barica,  > njuni otroci.
Cilika,   J
Pastir.
Pastarica.
Grodi sc v treh gorjanskih okolicah.
93
(Vidi so gorjanskn. okolioa, mod pceovjcin mc-rriška koliba, cioclno s škorjami pokrita, in z bršljom zelenim obrašeona; na homci lična kapelica s po-dolgovatimi okni, })ozlažonim križccm na zvoniku; polo^ kapoHcc niali vi'tcc nasajen z rožami in cve-tcčimi grrniti. Na dosnoj strani dvojo sadonosnih dro.vos, mod njima bcla miza s klopmi okoli; na lovoj kosata lipa, na koji kitara visi. — Lopo jutro jo! Žo so jutrna zavja j»o strmili sknlah in visocili vrhoncih razliva, in puščavnikovo staniščo so po mal cm razsvita. Pa.st.irci jutrno poson pojo, in pi-skajo v stransicc, da so. sliši daloč okro^. Sedaj po&no v zvoniku jutrnico zvonit.i; z zvonenjom so pa-stirjev pctjo in jnskatijo skladno sprejoina.)
1. nastop.
Benk o.
(Prido iz kapclicc, poklckno in nokoliko časa moli; zatcm ozirajo so v planjavo in liribovjo lf;po zapojo.)
Zbudi se, spregleclaj oko, .    Ozri v nebo se visoko, Zora lepa, zora zlata  • Že odpira svetla vrata.
114
Zgodiio sobice lice vmiva — Ne vrhonce žarke zliva; Veličasfcuo so dviguje, Božjo slavo oznanuje.
Izpod gore u dolice Bistre tekajo vodice, Po kamencih se drobijo, Bozje glase žuborijo.
Po grcničih, po gošcavab, Svetlo-zlatih zolonjavah Truma licic žvrgoleva, Hvalo stvarniku prepeva.
Mili glasi niz berdine
Se razlegajo v doline,
Pevajo pastirci zali,
Da so z Bogom zopefc vstali.
Tako tndi srce moj'e Pevaj Bogii oute svoje! Mili, blagi, jaki Bože! Bože! — vse so h Toboj može!
<)5
(Po končani pesni sliisi nokoga priti, in so vrno v svojo kolibo.)
2. nastop.
Pastir, za njim JoSt, nagtopita. P a s t i r
(s6 slainnikom na glavi, s palico v roki, in s torbico
na raini.)
Glejte tu le je liisica, dragi gospod, kder naš blagi oca Bonko prcbivajo!
Jogt
(vojaški oblcčcn, in sc sabljo opasan.) E, OVO? lepü, prelepo prijazno mestice! Stari. gospodek si je micen Icraj izvolil. In razgled v ono zeleno dobrovje in v one nezmerjene pla-njave!    Prekrasno, velieastno! — (poto^mvsi
donarno inošnjo ix žcpa)    Hvala  ti  lepa ,  pridlli.
decko! Tu imas malo darilo za prijazno sprembo.
P a s t i r.
Nemojle se obožati, ne! Za ta mali trud placila jemati, bi ne bilo lepo. Za prenočbo tudi oča moj od vas niso lioteli plačila vzet.i.
%
Jost. Samo vzemi — saj ti rad dam!
P a s t i r.
Oho! Kaj je pa to? Žolt krajcar? Tega ne poznam; meni so lc samo beli in rdeči denarji znani.
J o š t
E! Ti samo srebrne in bakrene poznaš. Ali znaj, to je zlato, in veli se cekin.
P a s t i r.
Cekin je to! Najte, da ga prav blizo po-gledam. Cudno! da ta mala sfcvar toliko pri ljiuleh sluje! Slišal som žo od cekinov, ali ta je prvi, ki ga vidim. Mislil sem, da je cekin, Bog ve, kaj! Nate ga, jaz kaj posebnega na njem no nnjdem.
Jošt.
Obdrži ga, ti dcnarja ne poznaš. Vedi, da ova mala rec veliko plača. Ž njo si znas dve ovci, ali dve kozi kupiti.
97
P a s t i r.
Vi me za zijaka imate. Budalo bi bil, ako bi za to malo stvarico dve kozi, ali dve ovci dal. Jaz vam še palice svoje ne dam za-nj.
J o š t.
Veruj mi decko, da srečni so, ki zlata obilno imajo.    Za zlato se vse dobi.
P a s t i r.
No, da je temu taka! dajte mi ga. Naš sosed je bolan, ne more ne jesti, ne piti, niti spati; njemu ga liocem dati, da si kupi zdravja. veselja in spanja obilno.
JOHfc.
Dragi! to se ne da z nobenim denarjem kupiti! Pa drugih lepih in koristnili reči si lehko z zlatom omislis.
Past i r.
Mi gorjanei, livala Bogu! imamo vsega potrebnega dovolj; povrli we takih re5i, ka-terili bi se prav  lehko tudi tvegali.    Naša
98
njiva, vrt, liosta in mala čredica, nam daje kruha, sadja, zelja, meda, mleka, ovne, pre-diva in drv zadosti, ne vcm česa bi še vise potrebovali ?
J o š t.
(Pofjlcsla v ncbcsa,   sam Hchi)  0  blagi ljudje!
ki mnogovrstnih gosposldli potreb še po imenu no poznajo! — 0 blagi kraj, kder Se ne sluje zlato, tu vživajo ljudi še stare zlate case, (k docku) Tvoje besede deeko so polne modrosti, ti govoris bolj modro, ka-kor sam mislis. Mileek moj, ti si velik modrijan!
Pastil*.
Modrijan ? — Ivakosna zver je to ? — Ako me s tern imenom sramotiti mislite — znate gospod, tega ne trj)im!
Jost.
Pomiri se defko! Ovo irne ni sramotivno, ovo ime je slavno. Ne daj Bog, tebe sra-motiti! Jaz sem tvoj doližnilc, ker ti si mi tako prijazno pot tu scm  kazal;  in  pogo-
99
vori tvoji so meni radost in veselje. Rad bi tebi tudi jaz s kakovim veseljem ustregel, toda ne vem s kakovim.
Pastir.
Aj dragi gospod! Co znate, zapojte mi pesen! lopa pesen jo meni Ijubsa, kakor vse vaše zlato.
J o s t.
Nekoliko  znam,   ali  žalost mi ne do-pusca peti, ker sem nesrecen clovek.
Pastir.
Kaj vam tedaj pomaga vase zlato ? Vi-dite, da vam zlato ne prinaša sreče! Ne! moje p(!sni so mi ljnbSe, kakor zlato celega sveta! Radostno prepevam, in se veselim in tega svojega veselja ne dam za.nobene denarje, tudi za polno torbo zlatov ne! — Posluhnite !   (Raja, skaka in pojc):
Ovc'ka moja bela, Brzna in vesela, Z glavico pokirna, Da me rada ima.
100
Ovo'ka vsa nedolžna, Ona nij ubožna; Tak' tud' srce moje, Zato rado poje.
Ovoki dajem travo, Zeleno otavo; Ona meni mleko, Volno za obleko.
Zato blaga vise Srce mi ne isče; Tukaj doHti toga, Tamkaj gledat Boga! —
J o H t.
Krasno, prelcrasno pevas decko ! tudi lepo zložene be.sede mi jako doj)adejo. — AH idi sedaj'tja k mo j emu slugi, ]ci me pri onej pecini calca. Imam med tern s puScavnikom nekaj posebnega govoriti.
P a s t i r.
Dobro! samo ne mudite we dolgo, da mojim ovcikam predolgocasno  ne   postane.
(Skalvajp. odido.)
101
3.  nastop. J o š t.
oil fantek! — Ce tudi gospodskih obi-čajev ne ve; vendar je prebrisane glavo in blagega srca — in to vee velja. Clovek u vseh gospodskih obicajih in snagali še tako olikan, brez žlalmega .srco, je kakor hisa, zvuriaj lepo pobelena, od znotraj črno oliajena.
4.  nastop.
Jošt, Eenko. Jo St.
(Pozvojii iia vi'atali niouišlio ];oJibc.)
Benk o.
(Vrata odpio.) Dobro jutro, blagorodni go-spod! 0! — tako zarano tulvaj! kaj želite, in s čem vain zamore stari Benko postreci? —
Jost. Človek nesrečen sem,   in   iščem tolažbe.
Benko. Oj   Bog  vas   sprirni!   V.sak nesrečnež je
102
moj brat, je mqj sin. Mislite si, da vam vaš oča roko podaje. Zapovedajte — vse, kar oča Benko premore, vam je v službo, Tu sim se vsedite. Znam, da ste od pota trudni — žejni in lačni tudi. Kar premo-rem, vam rad podelim. Tu na Idopi se odah-nite, kmalu born tukaj.         #
5.  nastop.
JoSt.
Blagi, prijazni starček! Rado se naliaja pri Jjudeh več slutja, kakor istine ; toda pri tem možu ni tako. Meni se tukaj zdeva kakor doma. Da! vse mu born razodel, kakor oeetu ali bratn svojemu. (So vsodo.)
6.  nastop. Joät, Benko.
Benko.
(Doncsc majolko vina, dvc čaši, hloba, in zvrlian plctarcc sarlja, postav.ši na mizo.)
Poslužite se, kakor vam drago, blago-rodni gospod!    Budalo,  ki več da,  kakor
103
ima — in za lačno  ljucli,   so   to  najboljše jedi! Lačni pa, mislim, da ste.
Jo st.
Oh, dobri oce Benko! meni se ne poljubi niti jesti, niti piti, ker prevelika je moja žalost. —
Benko.
Zato pijte! (mu 6aso ponudi) Vino razveseli žaljeno sroe. Ne branitc se božjega darn: Pijte, pijte in potem pripovedajte. Vino je, ki arce odpre. Cujte, pijva! Bog živi vse vesele ljudi, žalostnim pa tolažbe daj in veselja, da bodo dobre volje!
Jo š t.
(Primši čaiso) Že velja! Bog usliši, kar sto izgovorili: „Žalostni se naj razveseli jo in razveseljeni nikdar ne žalostijo!"
Benk o.
Prav za prav nij žalost nič toliko hudega! Bog, dobri Oca, z nami zmirom dobro hoče, tudi kadar nam žalost  in trpljenje pošilja.
104
Vedno ne sije toplo solnce, — 'tudi temno nebo in zlo vreme je v bla.gor zemlji. Solnca in deža je bilo treba, da je rujno vince za-moglo dozoreti, ki se zdaj v caši tn, kakor zlato, blisketa. Tako je tndi treba sreče in nesrece, da se Človek prav požlahni! — Aj! vi se solzite ? — Solza vani pade iz oeesa v čašo. Verujte mi, jaz spoštujem vase solze: pa naj bo težava vaša, kakova rada, ne izgubite poguma! Burja in nevihta, grom in blisk ne traja veono; po hudi uri se nebo zopet razvedri in na novo se pri-kaže milo solnce. — Tudi za vas se bo zvedrilo, tudi zn, vas bo zopet prisel dan veselja!
J o š t. O nikdar — za me nikdar!
Benk o.
Zakaj ne! Nemojte biti tako brezupni! Tudi meni se je jako zlo godilo, in mnogo Imdega sem moral prestati. Bil sem nelidaj vojak, hraber in junaški in v marsikaterem boju sem sukal sabljo svojo. Tuge in muke
105
razno sem okiisil, medice in žolča obilno popil; — zadnjie bil smrtno ranjen, in brez vse pomoči v najveci boleoini in žalosti od tovarisev svojih zapušeen. Al sedaj • hvalim Boga za trpljenjo bolj, kakor za veselje onili dni; veselje me je mainilo, ti-pljenje pa zmodrilo. Zdelo se mi je, se ve, da smeha in veselja, mini in pokoja nikdar več poznal ne bom, ker ves svet mi je bil zoprn in oduren. V ovo samotno pečevje sem pribežal; — toda ne ono, tem-več milostljivi Bo^ — nnj mu bo cast in livala! — on mi je podelil zopet veselje in mir srca; kar On stori, je konecno prav storjeno vse; zatoraj le potolažite so! J o S t.
Toliko, kolilcor jaz, ne verjom, da bi bili kednj prestali, moj oče Benko! Vse vam liočem na tenko razložiti, le dobrovoljno me posluhnite.
Benk o.
(So vscrlo) To hocem — in venijte mi, ne z mrzlim srcem!
ICG
J O Š t.
Jaz sem JoSt Javorski v Javorskem gradu rojen, rajnkega Dragomira Javorskega edini sin.
Benko.
(Začuden vstanc in rau roko poda.)Kaj pravite, rajni Dragomir Javorski bil da je vaš oca? — 0 dvakrat dobro došli mi! Vaš oca bili so blag in junaški gospod! — Dobro sem jih poznal; bili so nekdaj na§ vojvoda. Visoko in oholo je stala njih grasčina na stnni skali sred velike planine, kakor krona na kraljevi glavi.
Vse krog in krog, kamor je oko neslo, vse bilo njihova je last, njive, travniki in logi; vsi dolanci njih podložni. Vaša mati, bodi jim lohka zemljica, bili so vrla, poštena in pobožna gospa. Tudi vas, ljubi Josb! sem mnogokrat videl; bili ste tačas zal in ljubezniv decko, moreda sosterih let; spo-minjam se se dobro, kako je veselilo mene in tovariše moje, kadar smo se v grajskem dvoriScu zbirali u vojsko nad Turke in ste
107
vi VA grada doli pridsi nas milo ogledovali! — Oil moj Bog, kako naglo vendar cas pretece! Takrat bili ste Se otrok, sedaj pa že tako dorašeeii vrli mož. Oh ne morem vam dopovedati, kako me starca vescli, da vas vidim dragi vitez, Jošt! sin mojega nekdanj ega voj skovodj a!
Joist.
Ne spominjam se, da bi vas kdaj že videl bil. Vendar se mi srce živo raduje, da sem našel nenadjano tu prijatela, Id je nekdaj bil bqjni tovariš mojega oceta! To-liko rajši in leže vam bom razložil dogodbo svoje.
Benk o. (So zopot vscdo.) Sila željen sem jili slisati.
Jos t.
Po preranoj smrfci mojih ljubili .starisev vzeli so mene zapuščeno siroto kamenslvi knez Miroslav iz posebnega prijatelstva do mojega rajnega očeta na svojo graščino, ]ci
108
jo bila za mnogo dni hoda od tod oddaljena. Miroslav je bil moj drugi dober oca, in ko sem bil odrasel, je dal meni svojo lieer, gospodiono Bogomilo v zakon. Oj bila je je saraa lepota in mi linn. No moi'om vam povedati, kako dobra, rnnna, pohlcvna in kako tihega in lepoga zadržanja da jo bila. — Z njo sem so zopot y)rosolil v Javorsko graščinonazaj. Pri najinem velikempolvištvu se je vsaki dan ]caj neprij'etnega prigodilo, kakor to na svetu ž<; drugačo biti. no more ; pa nikdar je nij.sem jezno, ali nevoljno videl — in vendar je vsa grn.jslca družina jo na besedo, na pogled bi rekel ubogala. Postala je bila mati prelepega defceta. Lep-šega angclca še nijsem videl v nobeni cirlvvi naslikanoga, kakor je bila mala Angelina. Že je dote meno poznalo, smejati se in me ateja klieiiti jelo , kar se uname vojska in moral sem v boj. Kako težko in britko je bilo slovo, vam no morem izreci. Mala Angelina seer nij so znala-, kaj daje vojska;   ali  mati   —   rnoja  žena  —   moja
10!)
draga Bogomila je omedlela, da so jo morali odnesti spred mojih oui.
Benk o.
Ta je bihi liuda! Razumem vas, ker sam sem to okusil.' Vendar nadaljujte!
Jo S t.
Kako nozgodna je vojska za nus bila, da smo bežati morali pred groznim številoni .sovražnikov, ki so vso našo deželo zatrli, vse naše gradove pornsili, mesta, trgove in sela požgali, sami dobro vosto. Vsaki dan so (lohajale žalostne in strasno novice iz naše predrage domoviuo v uaše taborje. — Težka skrb je moni na srci ložala za ženo in dete; vendar vojne in tovarisev svqjih nijsem sinel, nijsem mogel zapustiti. Poslal sem toraj na Javorsko zvestega slugo po meniško oblečenega, niij bi poizvedel, Ivako da so doma godi, in dan na dan sem tožko čakal njegovega prihoda. Kako je o tern casu meni pri srci bilo , si lolilvo mislite. To je bilo žalostno  življenje.   — Cele dni
no
smo se sekali in bili, in cele noči nijsem mogel oeesa zatisniti, prevelike skrbi, tuge in žalosti.
B e n k o.
To nijste prav storili, ljubi- Jošt! Vain je skrb kaj hasnila ? Oh, tudi jaz sem mnogo-krat bil v skrbi za svoje zapnSeenc ljuboje ; ali vsikdar sem v goroci lnolifcvi nje ya-rocil Bogu, ki za vso skrbi in je gotovo bolj ljubi, kakor jaz, — in colo noc scm potem mivno spaval. Kdor na ljnbega Boga zaupa, lchko in sladko spava.
J o s t.
Zvestega sluge nij bilo nazaj; še vedno nij sluha, nij duha o njem. Bog vo, kaj se mu je prigodilo! Boj je bil zopet končan in vrnil sem se v ljubo domovino. Ali žalost velika, da jo nij vece! kaj so zngledalo moje oci! Žo iz daljave sem videl na pol razsipan stolp in prazna porušena olcna svojega pogorelega grada. Od sovražnikov bil je oropan in popaljen. Došel sem v do-
m
mačo kraje; tucli tukaj bila so vsa sela po-žgana. Ubogi seljani poleg svojih pogorišo v smrecnatih bajtah prebivajoei so me žalostno pozdravljali, in se na ves glas jokali. Pravili so mi strahovito prigodbo: da soproge svoje in otroka veo videl no bodem. Po noei, tako se mi je reklo, so se žlahna gospa z otrokom prod sovražniki v beg podali, in črez dereči potok, ki tik za gradom teče, se v čolnu prepoljati hteli, — ali čolnič se je sred potoka prekucnil, in obedve se v globini potopilo. — Oh Benko, s Icako ran-jenim srcem sem po tej zvedbi urno vrh liriba jezdil! S solznimi oemi sem so oziral krog in v posipn ona mesta islcal Irder sem nokdaj ves srečen mladio in mož se veselil. V tej straimi razvalini gledal sem sedaj podobo svqje pokončane sreče. Celo drago noč sem na kamemi presedel in glavo na črno ozidje naslanjal spanja islcaje, ali zastonj. Tisuckrat sem v milo nebo gor po-gledal; temni oblaki so mi prijazne zvezdice zakrivali, in mojo žalost vekšali.  Oh sedel
112
sem ravno tarn, kder jo bilo nekdaj naše skupno stanisce, kder sein tolikrat po mrzlih vecerili s svojo drago Bogomilo in z ljubimi prijateli pri toplem ognjišoi dobre volje bil. Zdaj pa je tarn silen dež mojo trudno glavo pral in mrzel veter skoz votline zi-dovja pihal. Nikder nij bilo strelie najti, nikder kotica, kamor bi se bil pred burjo skril! Oh mqj razdjani grad je soer zopet sozidan in pokrifc, tudi seljani so hiise spet si po.stavili; ali moja poruisena sreoa ne da se več popraviti!
B e nJc o.
Ali imate še kaj druga, kar )ji vain srce težilo ?
J o s t.
Druga nie na svetu; pa nij že tega prevec ?
Benko.
(Vstane.) Oj potem nijste toliko nesrecni, ka-kor mislite! — Blagor vam, da vam nobena crna prcgreha težke vcsti ne dela! Vse ove ža-
113
losti pa, katere zclaj obeutite, nijsto krivi; le kdor jc svoje nesreče sam kriv, on jo prav za prav nesrooen; zato tolažite si žalosfc svojo! — Zguba drage žene, blagega de-teta, se ve, da obcutljivo srce boli; ali po-tolažite se in poslulmite me! — Ako bi vam jaz povedal, da vaša soproga živi, vaše Ijubeznivo dete tucli — toda#daleč od tod, v deželi, kder topleje solnce sije, kder lepše ro/ice cvetö, žlahneje sadje zori, kder zmirom vesela jo spomlad, kder örni oblaki jasnega neba ne temnijo, kder liudo vremo nikdar ne razsaja, strasni grom nikdar no rujove — ali bi vam ne bilo po vo]ji?
Jo St.
Oh! da bi resno bilo, in da bi jaz k njima priti mogel, vse bi dobro bilo; ali preresnično je, da ste mrtvi.
B e n k o.
Nij tako, obedve živite — in srecni ste, in vi bodete k njima prišli. Le kratek dan hoda je k njima.
114
Jo š t.
Benko! Mar vas prav razumem V 0 kakovi deželi govorite vi? In kod gre pot do njc? Za božjo voljo, zastopno mi povejte! 33 G n k o.
Preljubi moj! dežela, o koji govorim, je gori nad solncem; kratka hoja tja, je našo kratko žrVljenje na zemlji. Ako bi bila Bo-gomila, kar pa se nij ye vsem gotovo, za ovi svefc umrla, živi tarn gori zdaj. Tarn jo bodete zopet videli, inienitnejšo in lepSo, kakor s1;e jo videli, ]io je bila nevesta vaša z deviškim vencem pri poi-old. 'J^t,:!! vam bode vesela nasproti pritelcla in na roki pripeljala ranjlco doto, lopo in nedolžno, kakor angel rajski, in potem se ločili ne boste nikdar več; večno bode tain zvclicanje, veuno tarn veseljc; tain sovražniL nij ljudi, tain ognja nij, ncsrcčc, bolezni, smrti tudi ne. Ali pojdite na sroe moje .sim, predragi Jošt! povzdignite oči tja gori v prelepo, jasno nebo, kder zlato solnce sije, kder po noui   božje   zvezde   na neizmerni planjavi
115
migljajo! Ali vas ovi razgled ne gane v srci ? vam ne daja tolažbe zaclosti ?
Jo St.
Oh, nekako bolj lehko mi postaja na vašem srci, clobri, pobožni staroek mqj! Vi znate clobro bolana srca zdraviti. Oh, kaka sreca za me, da sem sklenil vas obiskati, vi sto me jako potolažili, ne morem se vam dovolj zahvaliti.
B e n k o. (Roko in oti proti ncbcsom povzdigno) Nemojte
mene hvaliti; livalite Boga, le on je livale vreden. Od njega pride tolažba, pride clobro vse.
J o š t.
Prav imate, resno je! Ves zdvojen in pobit sem sinoci se ulegol v poslelj in plakajoč 8em k Bogn molil za tolažbo; lcar jmde mi v glavo misel, naj k vam }n se podal in pri vas tolažila iskal. Moj angel varih, mislim, me je sim pripeljal, da tu pri vas od Boga prejmem,   kar sem želel, tolažbe.
116
Bad, prav rad bi nekoje dni ostal pri vas, če vam nij prenadležno.
Benko.
Ostanite! povem vam, da me bode jako veselilo. Moja borna hišica, in vse, kar ima, stoji vam v službo. Le da za tako ljubeznivega gosta nijmam spo-dobne priprave. Zato prosim, da nekoliko potrpite; pojdem doli n vas po nekaj ži-veža in dragih malih reči. Preden bode poldne zvonilo, bodcm že zopet pri vas. Med tern pa se malo počinite, vem, da ste shojeni. Predolgočasno mislim vam ne bode; znate se malo po okolici ogledati; moje veselo brdo ima lepo paSo za oči. Vas ve-selijo lepe rože, cvetlice in zelišča, lehko pogledate tudi v moj vi'tec; ali pa tarn na mizi iz kakovih knjig kaj berite, ali si za kratek čas tarn na strune eno zabrenkajte.
J o H t.
Strune! — o že dolgo nijsem njili milega glasa cul. Sam seer ne znam jih rabiti, ali
117
moja Bogomila je ziiala izvrstno jili pre-birati in poleg kakor angel prepevati. Oil vse kar pogledam, tukaj lepi vrtec z rožami, tarn mili strunonos — vse me spominja na njo. Najrajši pa je rožice imela. Nekojutro,
—  bila  sva  tačas  še  v zarokali,   prinesel sem ji šopek rožic, bile so lepe bele lilije, modre vijolice in di'obne potocnice, kojeje najrajsi imela.    Še  tisti  veuer  mi je   ona pesen   o   teli   cvetlicah   zapela,   katero  je sama zložila. Grlej, je rekla, tvoje meni da-rovane cvetlice sem v nedro svoje uteknila, ali v kratkem bodo  ovenele;  jaz  pa  čem ti dati cvetlice — mislila je svojo pesmico
—  katere si leliko v srce usadiš; one bodo dolže cvetele, in znabiti naju oba preživele. Ok da, prav je imela!   Ona sama najlepäa roža že je pod smrtno koso se osipala,   za me  pa  dolgo  že  nobena roža veselja veö ne cveti, in kmalu bodem ovenel tudi jaz! Tudi spominka  nijmam  več   nobenega  od nje.    Zlati prstan  tudi katerega mi je pri poroki dala, sem izgubil, sam ne vem kde ?
113
Samo ova pesen mi je ostala. Ona jo še moje edino veselje, in rad jo za kratek čas sarnce popevam.
Bonk o.
Jako željen sem jo slišat! Za,pojte j'o vendar! Rad bi va§e petje s strunami pod-piral, pa moja desna roka me že od sinoči tako zlo boli,   da mi xiij nikakor mogočc.
J o š t.
Tu si lehko pomagava. j\Ioj sluga, ki tarn le na me čaka zna dobro strune prebirati. — Ivan bali sim!
7. nastop.
Proprejšnja.   Sluga.   Paatir.
J o š t.
Znaš Ivan, jaz bodem pesen zapel, tipa mi petje s strunami lepo spremljaj. Seer pesen tebi nij znana, ali napov je ravno takošen, kakor tisti, ki ga ti najrajSi poješ.
110
Sing a.
(Po vojašlu  ravno stojor,)   Dobl'O, žlalmi  gO-
spodine!
B e i) k o.
Nate moj Iva,n! Izpijte, preden za strune prim etc ovo eašo vina.           "*  '"' '•'
Sluga.
Hvala lepa! (izprazno čašo na on duisck). J O H t.
Kalvor vidim se ti vino prilega. Sluga.
Da,  da!    (>Si ])rsi jiogladi, usta obri.šo, prime s?a kitaro, scdo pod lipo in ]iocno ]>rcbiraii struno).
Pastir.
(Zacuikm nad milim ^lasom) 0 kalvO lepo!  To
■je talvO sladko, ko sam med. Jo St.
(Pojo   s]p.do?.o   pesen;   zadnji   dvc   vrsti   pojo vsi skupno).
120
U vrteci božjem so rožice tri, Ki lepo in žlahno cvetijo, Po liribih, dolinali jim solnce svetli, Jih angelci božji gojijo. Priprosta devica jih trga z rokö, Vesela si venöike spleta lepo.
Glej prva jc zvoncica, zalo oveti, Ponuja ti zvončike bele; Podoba je čiste in blage vesti, Nedolžnosti tudi vesele. Oznanja oceta nebeäkega cast, Uči naa zaupati v njega oblast.
Vijolica druga ponižno cveti,
In luka iz trave zelene;
Med rožami ona najlepse di§i,
Zato nij žlalmeje nobene.
Podoba ponižnosti njeni je cvet,
Drobrotnega srca najlopši izgled.
121
Potočnica tretja po dragali cveti,
Kder liladni potocec izvira;
Co tudi krog nje vse okoli medli,
Prijazno se ona ozira.
Srce ljubijocSe jo rado ima,
Vspomin jo zvestobe prijatelu da.
0 sprejmi preljubi, te rožice tri,
Z veseljem som tebi jih zbrala;
Nikdar ne pozabi, kar vsaka uči,
Veselje bo v«aka ti dala.
Zaupanje v Boga, dobrota srca,
Zvestoba — to srecno življenje namda!
(Ko  se  zadnji dvo vrsti  ponavljato   pado   zagri-ujalo).
122
(Planiriska nkolica. V tosui doliui, sroili visokih pcčin, majlma uta iz svnrckovili voj spletcna, znotraj z dcskami obita, s skorjami pokrita. Sjirodi košato drovo. V oflzadji skala; na njej kamnat križ z rnahoin obrašSen. Vsc okoli jc žalostno in zapnfifono).
1. nastop. M a t i 1 tl a.
(Prido ob palici iz uto .s oonjico, v kateri šivarijo ima; blcdo jc ujono oblicjc,  /alostna ijjona oblcka).
„Ljubeznivi Bog! dolgo že ]iij>sem več vitlela tvojega jasnega neba! Dolgo sem le «koz oknice svqje ute zeleno drevje gledala. Tri mesce bo skoraj, kar sem bila zbolela, in danes sem prvič spet posteljo zapustila. Hvala tebi, večni Bog, da si mi zopet ljubo zdravje podaril; moje srce je zopet veselo! — 0 kako dobro se mi zdi, da sem zopet zvunaj na solnci!  Ali slaba sem še,  noge
123
me so ncraclc nesejo. (So v.so<l« im kmcn in začiK! sivjit.i). — Delo mi ne gro nič prav od role, oei me zapnšoajo, roka so mi treso, nobenega bodljeja ne morcm prav narediti. (Nclvoiiko poCiva). In vendar rnorani sivati — kruha nijman veo; vceraj svo zadnji kosček povžile. Da bi le kolikaj imcla kakoga Okrepcila! (Začne zojiot sivati, pa uaonkrat vstan« rckosi) 0 moj JBog, no gre, pan ne gro! Kaj mi je začoti ? Kako sobo in ličer preživeti ? Ali   hočeve   tukaj    od   gladu   umreti?  —
(Pi'oti  nobosom roko  povzdifjnn.)   0  Bog, si  naji
cisto zapustil? Si celo pozabil na svoje siroto? Nič več na naji ne misliš? — 0, poislji mi vondar tolažbe za mo je sree, ako mi že drnge pomoei poslati neoes! (So zopot vscslo, in si glavo ■/, i-oko pod])re.) Moni nij dobro! — zdi so mi, kakor da bi mi velik kamon na srei ležal ? —
124
2. nastop. Matilda.   Zalika.
Zalika.
(Prido ö plctarccm.) Oj ljuba mati! Prazna pridem. Se košček kruha nijsem dobila! Kar je stari Jakob umerl, kteri nama je tolikanj dobrega storil, zmiraj živeža za-doati podelil, so se tisti ljudjo, katerim naji je na smrtni postelji priporocil, ßisto spremenili. Pravijo, da po celi planini je huda za živež, da sami nijmajo kaj jesti. Peščico jagod sem vam tukaj prinesla! Več jih nijsem našla. Ali moj Bog, kaj vam bodo te pomagale! —
Matilda.
No! je vendar nekaj, da se oliladim ne-koliko. Tudi za to malo jagod, naj bo tebi, Bog! hvala.
Zalika.
(Mater v osii pogioda.) Sto se zopet jokali! Ne jokajte se vec, ljuba mati! Jaz ne morem
125
vaših solz gledati.    Srcc mo  zaono  boleti. O no jokajto so veo! —
Matilda.
Bodi mirno, ljubo dete! glej saj se zopet smejim.
Zalika.
Ja, pa vam no gre prav od srca. Moj Bog, kako sto vendar bledi! Bojim so, da bi mi zopet ne zbolcli: (3 no žalujte tako, sicer bom tudi jaz zbolela same žalosti. Po vseli udih me žalost sprehaja.
Matilda.
(Vzcmc nckoliko jagod.)    No    zdaj    mi   jo   ŽQ
precej boljšo. Na, tote pa ti pozoblji!
Z a I i k a.
Oli ne! Nobene so ne dotaknem. Za vas sem jo prinesla. Nijsem laöna, pa bi tudi od žalosti jesti ne mogla.
Matilda.
Stopi v uto, spravi najino potrebno obleko vkup, in prinesi simkaj.
12ö
Z a 1 i k a.
Ročlio!   (gre).
3. na3top. Matilda.
Dober otrok! Le za tebe je meni žal. Morala sem jo noter poslati, da moje žalosti, mojili solz ne vidi. — Oh, da gospodiena plemonitega rodu kruha prositi mora, že to jo luido — pa zastonj okoli hoditi, in cisto niu od ljudi izprositi, to je preveu! Druga mi ne ostaje, kakor to samotno prebivališce, Icamor yem se pred svojimi sovražniki skrila bila, zopet zapuntiti. — O Bog, variij me, da jim v rokc ne pridem.
,., ,v  ,.,;       4. nastop.
Matilda.  Zalika. Z a 1 i k a.
(Ziilika ]<rinoso navczniio cuujo   in kitaro.)
Matilda. Olio! si že spravila vse vkup?
127
Zalika.
Ljuba niati, liitela sem, kar sem mogla. V uti mi sami nij moci prestati. Meni je tako pusto, ee nijsem pri vas. —
M a t i 1 d a.
Pojdi ljuba Zalika! To uto lioceve zdaj eisto zapustiti. Tukaj l)i morale gladu um-rcti. Zato liočeve naprej — (pokickne) Tebi dobrotljivi Bog! zahvalim zdaj za vse do-brote, katere si nama tukaj v tej samotni utici podelil! Bodi za naprej še z nama, vodi naji k ljudom, ki še imajo krulia, in katerih srca nijso kamenitna. (vstanc) Podaj mi, Zalika, roko; skusila bom ob palici iti.
(('fro en časok, ]ia kmalu so zvrtic ocl slabosti na tla.)
Zalika,
(Glasno zavpijo) O moj Bog! Mati! mati! Oli, ooe nebeški, pomagaj nama!
Matilda.
(Pi-ido k scbi in zaČne milo .so jokati) Oil V taki revi, tako slaba in malosrcna še nijsem nikoli bila.   Pomagaj mi moliti, ljuba moj a
128
Zalika, da vere na previdnost božjo no iz-glibim (glavo na skalo nasloni).
Zalika.
Moj Bog!   trdo  podzglavje    za bolnika! Oh,  da bi vendar  kak človek nama prisel
na pomoč!   (ratio na kolcna, in #leda v ncbo). (Iz daljavo so čnjo milo potjo). —
0 nikar sirota bleda, 0 nikar ne jokaj se! — Iz nebes te Oca gleda, On pozabil nij na te.
Zalika.
Poslusajto   vendar   mamka,   kako   lepo, kako milo jc to petje!
Matilda. To je tolažba iz nebes.
(Pctjo so zmiraj Lli/o in glasnojo stliSi.)
Glej po travnikih cvetijo üoze pisane lepo, Solntni žarki jih sušijo, Rosa jih liladila bo.
120
Z a 1 i k a. Vsaka beseda je zastopna.
Matilda. In vsaka beseda mojo  sree hladi,  kakor
rosa Velo rože.    (So Llize  in   So.  bolj  glasno   so sliši potje.)
Slišiš tarn veselo peti Tičke, ktere Bog živi; Bod' po zimi, bod' po leti, Vsaka jesti dost' dobi.
Z a 1 i k a.
Bog naji vendar bolj ljubi,   kakor ticke po hosti; kaj no, ljuba mati?
Matilda.
Ja Zalika, on ki tičic nc pozabi, bo tudi nama živeža dal.
(Pastarica  so prikažo   v odzadji   mod skalovjem pa Matilda   in  Zalika jo   šo  no  zapazite.  Pastarica jiojc dal jo:)
0 nikar si rota bleda, 0 nikar no jokaj se! — Iz nebes te Oca gleda, On pozabi 1 nij na te.
130
<
Zalika. To je ravno, kar sem jaz rekla. Ste slisali?
(z bclo rutico rnatcri aolzc obrišc)    Jellte ,    ljllba
mamka, zdaj #e ne bote več jokali ?
Matilda.
Nic ve5, ljuba Zalika, niö vecL Sram me je, da sem bila tako maloverna. Bog me je ljubeznivo podučil in potolažil.
Zalika.
Zdaj se ne slisi vec petje. Kdo je le neki toliko milo pel?
Matilda.
Jaz mislim, Božja previdnost se je usmi-lila naji, in nama poslala kalcega pastirja, ali pastarico na pomoc.
5. nastop.
Paatarica.   Poprejüjnji.
Pastarica.
(Prido \7,za. skalovja naprej, ter so skrbno okoli ozira nekaj iskaje) Kde  je veiidar neki moja
131
ovö'ka ? Da bi jo le zopet nasla! (Oglodujo vi-8oko pcčovjo.) Tako daleu v planine še nikoli nijsem zašla! Vendar po  ti  dolini  mislira.
ZOpet na praVO pot priti.  (Zdaj zatfleda Matildo
in Zaliko.) Jojmene! To so tuji ljudje iz druge dežele! Moram bežati. —
Matilda.
0 ne boj se naji, ostani tukaj, deklica; mi dve svc ubogi, nesrečni siroti! —
P a s t a r i c a.
Moj Bog! nbogi in nesrecni. 0 povejte mi, öesa vam pomanjkuje? S ceni vama zamorem postrečiV —
Z a I i k a.
Moja mati že od vceraj poldne nijso nie zavžili, kakor nekoliko teh jagod tukaj.
Pastarica.
O livalaBogu, da se svojega kosilca nijsem Sliedla. (Scžo v svojo conjico, poto^no iz iijo kos krulia, vreck in loncarsko sklcdico; ulijo iz vreka ovčinjcga mlcka v skločko in ponudi Maltildi rekot:)
132
Nate, žena, jejte! Kruh je prav dober; tudi mleko je zdravo in sladko. Tukaj imam nekaj sadja; to bo pa za deklico kaj! Na vzemi jabelka, so prav clobra, in tu le pa kruha zraven prigrizni! —
Matilda.
(Z vcscljcm jo) Bog ti povrni, blaga deklica! Ti si angel nebeški, katerega mi je Bog v najveei težavi poslal. Tvoja dobrota mi jo življenje otela.    Gladu bi morala umreti.
P a s t a r i c a.
Ali moj Bog! kako ste pa prišle semkaj v ta samotni, nerodovitni gorjanski kraj, kder daleč okrog rtobena živa dusa ne sta-nuje ? Kako zamorete v ti majlieni siromašni utici živeti? Pri nas doma imamo seer tudi le majheno in slabo hisico; pa talco revna in zapnsčena §e pa vendar le ni. 0 pojdite z menoj! Pokazala vama bodem u ves, kder mnogo ljudi prebiva, ki vaji ne bodo 
stradati pustili.
133
Matilda.
Ni mi mogoče te utice zapustiti, ker preveö sem slaba; nobene stopinje lie morem storiti.
Pastarica.
Ja7 kaj pa hočemo tadaj zaoeti ? Racla bi vama vsaki dan jedila prinašala; pa pre-daleo mi je simkaj — in doma sami tudi nimamo ravno preveč živeža — (roko sklenc) Kako bi vama tedaj pomagala?
M a t i 1 d a.
Ne skrbi ljubo srcice! 33og, Id me je ravno zdaj s tvojo pomočjo nasitil, me tudi za naprej ne bode zapustil. Tebi pa naj veuni Bog obilno povrne,  kar si naina storila.
Z a 1 i k a.
Tudi jaz se ti lepo zahvalim. Zdaj bos pa sama lačna domov iti morala!
Pastarica..
Ni vredno, da toliko livalite. Da bi več imela, bi vee dala. Ne govorite veu o tem.
184
I
Matilda.
Dvojno hvalo sem ti dolžna. Se bolj ko tvoj kruh in tvoje mleko, me je tvoja mila pesen razveselila. Zdelo se mi jo, kakor da bi iz nebes bila slišala peti.
Pastarica.
Mar radi poslušate petje? O jaz znam 5e veö lepih pe.sm'j. Petje je moje vesolje. Rada bi dala jagnje za lepo novo pesen.
M a t i 1 d a.
Zalika! vzemi kitaro in zapoj ji eno. Z a 1 i k a.
Ničesa rajši, ko to — (so vsedo na kamon in začno strunc prebirati.)
Pastarica.
Oj, to je lepo; Cudno lepo je slišati! Take reči še nikoli nisem videla, ni slisala. Pa-stirji v planini imajo le pisčale in rogovo.
Zalika.
No posluSaj! zapela ti bom od male črei5-nje.  (pojc.)
135
Drevesco na vrtu jo vsajeno bilo, Je Minka zalivala zmir ga zvestö,
Že v prvi spomladi jo sad obrodilo: No črešnjevo zrno prečudno lepö;
Talc' svetlo ko ogenj, rudečo ko kri, Jo mikalo grlo, in paslo oci.
In Minka vesola je v vrt priskakljala, Utrgala črešnjo, rudečo ko kri,
Preljubi jo materi svoji podala: „0 nate jo mama! vzemite jo vi!u
Se branila mati, pa vzela jo je, Veselja, radosti razjokala se.
Spomladij žo sedem potem je minilo, Spet dobra so Minka na vrtec poda,
Se spomni na črešnjo — jo jo veselilo, Ker čudno velika dorasla je b'la;
Po vejali košatih jo videti b'lö Zdaj jezero črosinj nulecjili lepo.
In mati vesela je Minko objela, In rekla: „Veselje si moj'ga srcä!
136
Nikol bi ti ljubka, toll čre.šinj ne 'mela, Ko prve bi. mamki prinesla ne b'la;
Zdaj vidiš: Kar starišem otrok stori, Od Bog a povrjeno   stokrat dobi.
Pastarica.
(Z rok.inn ploska in vesolo poskoc'i.) 0 to JG lepo, to midopade! 0 pojdi, Zalika, z menoj. Ker tako lepo prepcvas, boš sebe in mater loliko preživela. Glej! ko bi tudi ljudje se vajine reväöine usmiliti ne hoteli, jim bo vendar tvoje petje dopadalo, in z veseljem ti bodo darovali, kar koli bodete potrebo-vale: kruha, mloka, smetane, prediva in ovne. 0 pojdi, le pojdi, te prosim, z menoj.
Matilda.
Co rada gres, Zalika, pa hodi v božjem imenu, popevaj pred durmi dobrih ljudi, in skrbi, da sebo in mene preŽiviŠ.
Zalika.
Oh, ljuba mati! Vam življenje ohranit'i, bi rada bosa po trnji, crez skalo in pečine, križem svet äla; ali vas sedaj, ko ste tako
197
boleni zapustiti, tega no morem. Leliko bi ini umrli!
Matilda.
Ne skrbi tako! Jaz malo potrebujem. Glej kruha in mleka, kar mi jo to dokle daro-valo, jo se toliko ostalo, da imam so dva, tri dni čisto zadosti.
PaBtarica.
Vidiš, zdaj pa le pojdi, pojdi Zalika z monoj! Saj So nicoj, ali jutro pa čisto leliko prides nazaj, in gotovo toliko boš živeža dobila, da bodeto za vec dni živcti imelo. Tvqj pletarec pa je premajhen; jaz ti bom večo cenjo posodila, tudi nositi ti bom po-jnagala, in te spremila zopet tu aim nazaj.
Matilda.
Oh ja, bodi tako dobra! Varuj jo, da so ji kaj hudega ne prigodi, da v kakošno brezdno ne pade — da — kar bi še lmjse bilo — med hudobne ljudi ne pride, kdcr bi kaj grešnega videti, slišati, ali naučiti se znala.
138
P a s t a r i c a.
0 jaz jo bom skrbno varovala! Ni trcba se vam bati. Zatoraj tudi no bora izgub-ljene ovc'ke več iskala. Da v kake ne-varne kraje ne zaideve, hočem po tern potu nazaj po katerem sem simkaj prig]a.
Matilda.
No, Zalika! srečno hodi! Oh srco rue boli, ker te izpred svojih oči pnstiti moram. Otroci nikdar nijso bolje hranjeni, kakor pri materi. Vendar siromastvo naji sili, da morave se ločiti. Ne pozabi nikoli, da kder te materno oko no vidi, te O£e nebeški gleda. Obnašaj so zmirom tako, kakor da bi gledala Boga s svojimi očmi, in tako bos srečno zopet prisla nazaj. (Zaliko objamc.)
Zalika. (žalosfcna.)
Ljuba mati! Svojega Boga, in vas nikoli ne bodem pozabila. 0 meni je pri srci, kakor da bi s svcta 81a, ker se od vas lo-čiti moram! Molite in prosito, naj bi so zopet srecno videle.
139
Matilda.
Da, molila bom, ljubo dete! — 0 nsmi-ljeni Bog! Poglej doli na naji! Ta hčerka je moje cdino veselje na zemlji! Zdaj gro med tuje ljudi, za svojo mater krulia prosit. Blagoslovi njeno hojo! Spremljaj jo ti, in vodi po vseh potih, omehčaj srca ljudem, da se usmilijo tega ubogega otroka. Varuj jo ti — da se ne izgubi, zakaj ona jo na zemlji moje najdraže blago! — Tako moji otroci — zdaj pa srečno hodite, in Bog vaji naj spremlja!
Zalika.
(Od joka no more govoriti in žalostna mater ob-jaine.)
Matilda.
Dobro je. Le pojdi, dete moje, zdaj. — Ne bodi preveč žalostna, saj vidiš, da mora tako biti. Jiitre ali po jutrnjem se bove zopet vide)e.    No srečno hodi!
Zalika.
(Gro za pastarieo po strrncm potu črcz pcčevje, Rolzo si brišo iz oti, in vo&krat poglcda nazaj.)
140
6. nastop.
Matilda,   (sama.)
To je danes prvokrat, da se dete od mene loči. Zato se ji toliko britko zdi. Tudi nieni se tako godi. Tudi jaz sem zdaj prvic sama tukaj med skalovjem. Dosti bolj in žalostno se mi zdaj dozdeva. 0 da bi se le detetu nic žalega ne prigodilo. — Ko bi se mi Zalika s svojo tovarsico v kakov prepad po-greznila, — to bi bilo za-me strašneje, ka-kor tukaj med peoinami pomankanja Iconoc vzeti.
141
(Na prijaznom grifii liena kmečka liiša r trsovjcm obrasčena, od sadunosiiih drcvcs obdaiia. Pod ko-Satim orehom stoji mizica in  klop okoli njc.)
1. nastop.
Zalika.   Pastarica.
Pastarica.
(Polja jn^njo.) Glej v tcj pristavi stanujejo prav pi'emozni in dobri ljucljo. Tukaj začni peti, in videla bos, da to bodo lepo obda-rovali. Tačas bodcmjaz svojo jagnje domov spravila. Moja mati se bodo razveselili, da sem izgubljeno ovulco zopet našla. Kadar tuknj opraviš idi taj, kder uni dvo smreki vidiš. Od tistod bodes hišico zagledala, in stezo, ki Črez zelene travnikš ravno taj do nje pelja. Tarn sem jaz doma; tamkaj se zopet snideve!    Bog te obvari!
142
Zalika.
Srečno hodi. Še enkrat se ti lepo za-hvalim.
2  nastop. Zalika.
Oh Bog! kako težko mi je vendar pri srci, zdaj ko bi imela za košček kruha peti. Rajši bi se jokala, kakor pela. Vendar no-čem se uboštva sramovati. Nezakrivljeno siromastvo ni sraraota, pravijo mati, kakor tudi nezasluženo bogastvo nobena cast. (Začno struno ubirati, — grc bliže k oknu in zapojo:)
Po trati zeleni
Fanticek igrä, Pri jezeru sinjem
Veselo «kaklja. Z obrežja se mila
Mu roža smeji, Povodna je lil'ja,
Prelepo cveti.
148
In. fantek poda se
V globoko vodo; Had vtrgal cvetlico
Bi tamkaj lepo. Zdaj mati zavpije:
Oh dete, gorje! Utonil boš v vodi —
Ne hodi napre!
Pa fantek ne mara
Za matrni svet; In pravi: „ Jaz houem.
To rožo imet'." Predaleč se nagne —
Spodrkne z nogo, Ve5 videlo nij ga
Nobeno okö.
In mati nesrečna Na glas zakriči,-
Iz cele da vasi Vse vkupaj hiti.
144
„Ubogajte dcca,
Kar star'si rekö, Da vam se enaka
Zgodila ne bo!u
(Mod tcm, da pojo, ^loda dvojo otrok skozi okno in poslufia pctjo; kmotica prido ix lope, so prijazno smchlja, kcr ho ji pcson dopade.)
3. nastop.
Zalika.   Kraetica. K m e t i o a.
(Stopi iz lopo in oglcdujo Zaliko.)  KaliO J6 neki
ta doklica tukaj sim mod hribe pot nasla? Po obleki so mi dozdova, da mora od daleč biti, in njcno milo belo lico razodeva, da je imenitnega stanu, morebifci cclo žlahna gospodična. (stopi bli/o.) Bog to pozdravi, moja ljubka! Ti ja poješ, kakor angelcek iz raja, in si tudi prijazna in mila, kakor angel božji. — Kaj ti bom dala za tvojo prelepo pesen?
Zalika.
Lačna som, dajte mi malo kruha in mleka! Za božjo voljo van prosim, dajte mi.
145
K m e t i c a.
To boŠ koj dobila, in še vec druzega. Lo majlieno  potrpi.   (Gto v hiSo.)
Z a 1 i k a.
Oh, to jo dobražena! Skoraj da tako lju-bezniva, kakor moja mati! Hvala bodi Bogu, da sem prvič simkaj Sla. Zdaj mi je Ž6 leže pri srci. (Mii5ko, Barica in Cilika pri-dojo iz liisc.)
4. nastop.
Miäko, Barica, öilika, Zalika. Miško.
(Pride s kruliom.) Na, deldo, tukaj imas ve-lik kos krulia! Mloka bo5 kmalu dobila.
Barica.
(Ncsc pocasi nkledico polno niloka, in jo postavi
na mizo.) Tultaj je prav sladko mleko! Vsedi se na klop tu sim le v senco, nadrobi si kruha v mleko in jej?
Cilika.
(Prineso sadja   V   plotarci,   in   postavi   na ini/.o.)
146
Tu imaš jabelka  in gruške;   in povej  mi vendar, kako ti je imo?
Z a I i k a. Bog vam povrni,   ljubi otroci,   in  vaši
ljubi mäteri.  (8e vsodo, kitaro na klop položivsa.) Zalika je meni ime.
Cilika. Zalika! vzemi vendar in jej!
Bari ca.
(Oglodujo in tipa Zalikiuo obloko.)     Tvoja   jo-
pica je smešno narejena.    Da bi jaz tako obleko imela, bi ne beraeila po svetu.
Cilika. (Roko stognc.) Zalika, daj mi svoj vencek!
Zalika.
0 prav rada. Tu ga imaš. Take cvetlice v planini rastejo.
Misko.
(Grcs tiho,  jH-imo za kitaro,  pa siisto nnrobo,   ho vscdc na tla, in skuSa brcnkati.)
147
B a r i c a.
Čakaj Miško, jaz bom pesen od škorjan-čeka zapela, ti pa brenkaj zraven, kakor si slišal poprej Zaliko. (Poje:)
Ko solneice vstaja, In rosa se maja, Škorjanc se zbudi, Lepö žvrgoli: Li, li, li, li, li, li!
S pernti pomigne, \'L njive se vzdigne,
V  okroge frli, Lepo žvrgoli:
Li, 11, li, li, li, li!
Visoko on leta,
V  nebesih Oceta« Vcselo časti, Lepo žvrgoli: . Li, li, li, li, li, li !
148
Tud' sröice niojo Naj zgodaj zapoje, Boga naj časti, Se naj veseli: Li, li, li, li, li, li!
Miäko. Zdaj bom pa jaz eno zapcl, od mlatičev!
(Pojc:)
Pika poka, Urno roka, Cep vrti, Vse budi, Karkol' spi.
Pika poka, Snop se jolca-, Vsaka lat Mora dat' Zmo zlat'. Pika poka, V kotu kopa ManjSa se; Vdar'mo le, H konci gre.
149
Pika poka, Illapec stoka, Pa vesol Bode jel Kruliok bel.
(vstano rokoS.) Daj mi, Zalika! to strunato omarico, ali kako se 2e ia stvar imenuje. Dam ti svojoga mladega BelCeka za njo! On ti zna prav dobro plesati, vidiš, tako-le ko jaz. Hoceš z menoj meniti? Ti ga leliko okoli vodiS, ljudem bo kaj dopalo, Ito bodo videli, da pesek tako nmno plesati zna, in bodo ti vsega zadosti dali. Hočeš?
B a r i c a.
(Poklckno na klop,   in oglcdujo Zalikin gosposki klobučck.)
0 i 1 i k a.
(Skoci   matcri   nanproti   tcr   ji   jiokožo   vončck.)
Glejto, mama! cvetlice — rudeče, rumene, bole! —
150
5. nastop.
Kmetica.   PoprejSnji.
K m e t i c a,
(Prineso na zclcncm trsovom percsu sirovoga masla.) Vi nespodobni otroci! Nikoli vas sa-mih ne smem pustiti. Ti Miško! pusti tisto reo na mizi, da je ne pokvariš. Ti Barica! ne osmradi ji obleke s svojo umazano roko. In ti Cilika! si ji res tisto cvetlice zberačila?
Z a 1 i k a.
Jaz sem jih rada dala. Pustite ji vendar. Kmetic a.
Glej , ljubjy ßalika, tu ti prinesem siro-vega masla slOT ga ravno so le umedla.
Z a 1 i k a.
Vi ste paß dobrotljivi! Lepa hvala vam! Kmetica.
No, jej vendar, jej, ljuba deklica! Ti si daleč prišla!
151
Z a 1 i k a.
Som se že mleka in grušek najedla. Pa ce mi pustite, bom to maslo in ta kruh svoji materi nesla.
Kmetica.
Glejto otroci! kako rada Zalika svojo mater ima. Sama je laena, pa si vendar svojim ustom pritrga, in za svojo mater skrbi. Tako morate starise ljubiti. ■— Al', Zalika! lo jej, kolikor se ti poljubi; za tvojo mater ti bom kruh a in masla in drugih rcci toliko dala, Icolilvor koli bo v tvojo ce-
njico  bio.   (Bonko pride.)
6. nastop.
Benko.   Poprojšnji.
M i š k o.
Oj, častivredni gospod Benko pridojo! (vsi otroci mu skočijo nosproti in mu roko poljubijo.)
Z a 1 i k a.
(Vstaiic in stoji mirno za mizoj na svojem moslu.)
(
152
Benko.
(So Miža rekoč.) Dober dan, mamka! Bog bodi z vami in z vasimi otroci!
M i § k o. Nam nijste ničesa prinesli, oue Benko?
Benko.
(Pofcegno iz 2opa bukvicc, in vzenio iz njih podobo.)
MiSlvO! glej, tu imas sv. ovangolista .Taneza. Utisni si v glavo besede, ki so na podobi zapisane: „Otroci, ljubite se med seboj!"
Baric a. Meni tudi kaj lepega!
Benko.
(Ji da pozlaficn lirižoc.) Glej! til Unas zlat križec. Veče lcriže ti bo morebiti kedaj Bog poslal. Da bi te tudi tačas tolažil in moo ti dal potrpožljivo je nositi.
Cilika. Meni tudi kaj!
Benko.
Tudi tebi nekaj, se ve da! Stogni mozin-
153
ček, tu imaš lep prstan, blišči se kakor srebro. Pojdi sun, da ti ga born na prstio nateknil.    Glej, ni to lepo?
Cilika.
(Z giavo pokima.) 0 čudno lepo! Jaz bi ga ne dala za sto goldinarjev ne!
B e 11 k o. No, me imaš pa tudi kaj rada?
Cilika.
0 da! ko bi lo te dolgo kosmate brade ne imeli!
K m e t i c a.
Fuj, tako ne smeš govoriti! — Otroci, so ne bodote nic zalivalili ? Vas morain pač zmirom opominjati,  dnigačo  vse pozabite.
01 r o c i.
(Poljubijo puScswniku roko.)
B e ii k o.
Je že dobro, že! Že velja. Bog vam daj sreče obilno, ljubi otroci. Naj doživijo sta-risi veliko vcselja nad vami!   Zato morate
154
biti prav pobožni in pridni, se dobro uciti in radi ubogati.    Bodete to storili?
Barica. (Na glas.)   Ja, ja! Jaz že gotovo!
Cilika. Jaz tudi, jaz tudi.
M i š k o. Jaz tudi ne bom najzadnji.
Benko.
No, te mi pa dajte roko. No le udarite, vsi troji.! — Tako! tri rokice v cni roki; zdaj velja; bom videl, ali bodete pri besedi ostali.
K m e t i c a.
Slišite, kaj gospod pravijo? Ako obljube ne bodete izpolnjevali, bom gospodu Benki povedala, pa vam bodo te lepe reči zopet odvzeli.
Miäko.
Jaz bom že obljubo vedno držal. Jaz sem mož beseda.
155
K m e t i c a.
Ja, ja, ti si veliki mož ti! Zdaj pa lo pojclite vsi vkupaj v hiso in pokažite stari mami, kaj ste dobili.
Otroci.
(Skočijo v liišo visoko  v  rokah  dr/c svojc dari.)
7. nastop.
Bonko.   Kmoticp.   Zalika.
B e n k o.
Odkod pa imato to malo deklico? Mala pevka., kakor se mi vidi ? — (Sam sobi.) Moj Bog! to dete je kakor angelcek! — (K Zaliki.) No dcklica! daj, da te slisim! Zapoj naj-lepšo pesen, kar jih veš! Pa lo samo en odstavek!
Zalika.
NajlepSo pesen? — No, od bele zvon-cice bom zapela; ta mi je najljubša.
B e n k o.
No le zapoj! beli lilji si ti nedolžna de-klica čisto podobna! Le začni!
15G
Zalika.
(Prime za kitaro, prelnra Btrunc, in začuo jjoti.)
Premila je zvončica, lepo cveti, Ponuja vam zvončeke bole,
Podoba jo čiste in mirnc vesti, Nedolžnosti tudi vesele.
Oznanja očeta nebeškega cast, Uči vas zaupati v Njega oblast!
Benko.
(Voa začuden pcsen poslusajo, sam scbi.)   Kaj JG
to? To je ja odsfcavek tiste pesni, katero mi jo danes jutro Jošt zapol, in katerc kakor mi je on rekel, nobena živa dusa ne zna, kakor njegova rajna žena. To se mi čudno zdi. Bog ve, znabiti bi se dalo iz tega kaj zaslediti! (K Zaliki.) Kalco jo tebi ime deldica?
Zalika. Zalika, častivredni gospod!
Benko. In kako pa tvoji materi?
157
Z a 1 i k a.
Matilda so.
Benko.
(Sam pri sobi.) Ne bo nio, no gre vkupaj. Mojega ljubcga gosta Jošta žena so jo ime-novala Bogomila, in njena heer Angelina. (K Zalild.) Povej mi, ljuba Zalika, kde so pa tvoja mati ?
Zalika. 0]i daleo od tod — tarn gori  v planini.
B e n k o.
Tarn gori ja noboni ljudje no prebivajo! Kako ste pa vidvo gori ta prišle in od cesa so živito?
Zalika.
Žo dolgo, kar se vem spominjati, stanu-jeve midve tarn gori, v revni utici. Do-brotljiv star mož naji jo z dolom preskr-boval. Mamka so pridno pleli in šivali, jaz pa som jim pomagala, Icar sem zamogla. Za najin zaslužek nama jo dobrovoljni star-
158
<5ek živeža donaSal. Zdaj pa je umrl do-brotljivi stari Jakob! Moja mati so tako žalovali, da so Se zdaj bolani.
Benko.
To je žalostno. Ti in tvoja mati se mi v srce smilite. Pa kako se varaa je potem godilo ?
Z a 1 i k a.
Po Jakobovi smrti se nama je liudo godilo. Vendar imele sve Se eno kozo, ki nama je mleka zadosti dajala. Ali tudi to kozo sve izgubile — pala je znad visoke pečine, in se ubila. In zdaj nimave ničesa.
Benk o.
No, zdaj pa od hrama do lirama prepe-vas, da scbe in mater preživiš?
Z a 1 i k a.
Oli sila me uoi, tako beraciti! Ta Lisa pa je prva, pred katero pojem.
B e n k o.
Kdo pa te je naučil to pesen, ki si jo ravno pela?
159
Z a 1 i k a.
Od svoje matere sem se je naucila. Do-lder so zdravi bili, so jo veukrat popevali. Ali zdaj jim nij vec mar za J)otje, ker tako slabi so že, da več iz ute ne more/jo. Danes? v jutru so se hoteli zvunaj nekoliko ohladiti, pa so skoraj da omedleli. (Sc raz-jočo.) —
B e n k o,
Nič no žaluj prevec, ljubo dete! Bog bo že pomagal. Meni se zdi, tvoja mati so bili posebna prijatelica žlalme gospo, ki je bila z iinenitnim knezom omožena. Tega kneza jaz poznam; danes v jutru je k meni priSel, on je dober, Ijubeznjiv in premožen gospod. Tvojo petjo ga bode znabiti ome-čilo, da te bo za svojo hoerko sprejel in tudi za tvojo mater skrbel; ker on nijma niu otrok. Moram sam s tvojo materijo go-voriti. — Kako dalec so mati od tod?
Z a 1 i lc a. Mislim, dve ali tri ure lioda.
1G0
Benko.
Nekoliko dalec jo to za-me. Vendar ža-lostno arco razveseliti, nam pot ne sme pre-dolga biti. Ali mi mores pot k materi po-kazati ?
Zalika.
Oh težko bi ga znala! Neka pastarica me je sim pripeljala. Tarn blizo unih dveli visokih smrek je tisto dekle doma.
Kmotica.
To jo sosedova Marjetka. Ona vas bo spremila gospod Benko, in vam pot poka-zala; saj ima zdrave in mlade noge. Ti pa Zalika bos niGoj pri nas ostala. Danes ne mores dalje iti, ker si že vsa sliojena.
Zalika. Oh ne! K materi mi nij nikoli predaleö,
Benko.
To je prav lepo, deklica! da svojo mamlco tako rada imaš. Ostani vedno takosna; in dobro ti bo šlo, in dolgo boš živela na zemlji.
161
8. nastop.
Kniet. Poprejšnji.
K m e t. (Prido   H   sokiroj na   rami   in Bcnku  roko poda.)
Dobro jutro gospod Benko! Vescli mo prav mocno, cla vas tukaj vidim. — Tarn v hosti sem drva sekal, in videl sem vas proti na-šerrm hramu iti; zato sem koj delo pustil, in hitel domov, da vas pozdravim, blagi gospod!
K m e t i c a.
(Gro motl torn z Zalikino ccnjico v ]iišo.) B e n k o.
(Eno roko kmotu poda, z dvugo pa za palieo ])rimo
rckoö.) Bog vam daj ljubo dobro jutro, moj Juri! Srečni ostanite, Bog vas obvari! Mo-ram koj zopefc dalje!
Kmet. 0, ho! Dobro jutro — in Bog obvari, vse
na  eno  sapo,  to  pau no g]*e!  (So  na drvenico
nasloni.) Ravno prav sto prišli; danes osta-
162
nite pri nas, bodemo vkupaj obeclovali. Ta-cas pa mati kosilo pripravi; se bova kaj pogovorila, in kupico starine poskusila. Vče-raj so mi jo pripeljali; bom videl, kaj bo-dete rekli.    Mislim, da vam bo disala.
Benk o.
Veste, da mi nij za moone pijače, k temu danes «e tudi časa nijman. Mudi se mi. Imonitnega gosta imam, zatoraj moram liitro domov. Gredoc bi rad So lc nekemn bolniku pogledal.
Kme tica.
(I'ridc H polno Zalikino conjo va loj^c.) B 611 k 0.
Dobra mamka! Še eno proisnjo imam. Saj veste, da je ptuj gospod na mojem domu, ]caterega bi rad danes nekoliko bolje po-gostil. Ali jaz mu nijman nicesa dati. Za-toraj bi vas prosil, Ico bi lioteli dati dvoje piščet, nekaj jajc, sirovega masla, pšenicne moke, in kar je Se kaj druga pri taki pri-ložnosti potreba.    Ker I30 pa za poldne ižo
163
prepozno, kosila pripravljat, vas prosim, da še tudi kde kaj mrzlega priložite, kar bi moj tujec lehko brez eakanja zavžil.
K m e t i c a.
0 rA vesoljem, prav rada! Hočem mu koj peoena pisceta in nekoliko potice poslati.
Benk o.
Tudi vas, ljubi očo! bom nekaj prosil. Bodite toliko prijazni, in zanesite te reči, katere vam bodo mamka za-me pripravili gori na moj dom. Vzel bi jili sam, pa Ica-kor veste, rad lji se gi-edou še pri nekem bolniku oglasil.
K m e t.
Da, da! zakaj pa ]ie! Za vas bi, ko bi ireba bilo, uno goro tam-le na lirbot si naložil, in do Bima nesel.
Benk o.
Povejte tudi ])tujemu gospodu, ki ga bo-detc v inoji utjoi nasli, da. mo jo nepriča-kovana stvar  zamudila,   in  da  no   morem
11*
1G4
tako hitro nazaj priti, kakor som obljubil. Pa hitel bodem, kar bo mogoče, in zveCer bom gotovo žo spet doma. Tisti gospod so sila bogati, bodo vas Juri in vašo ženko lepo obdarovali za vse, kar jim boto pri-nesli, in tudi pot vam plačali.
Kraetica.
0 ko tudi vaš gospod reven bil, bi mu vendar rada postregla. Saj jo Eden nad nami, ki nam bo vse obilno povrnil in poplačal.
9. nastop.
Pastarica. Poprejšnji,
Pastarica.
Ej Zalika, kdo pa ostajaš, tako dolgo? Že sem mislila, da si pot zgrešila.
Zalika.
Ti si rno na dober Ivraj pripeljala. Prav prijazno so me sprejeli.
Pastarica. To jo da!  drugače bi to ne bila somkaj
1G5
poslala. (K ostalim.) Dobro jutro, Juri! in Špela! in vam, blagi gospod Bonko, dobro jutro! —
K m e t i c a.
Marjeta! ravno prav si prišla. Ti raoraä zdaj gospodu Benku pot pokazati v pianino k bolani ženi, in Zalikino ccnjo nesti.
Pastarica.
O rada! Moji materi bo morebiti tudi prav. Al' povedat jim vendar moram po-prej, da no bodo v skrboh, kam sem odšla.
K m e t i c a.
Jaz bom sama k njim stopila in jim po-vedala. Tebi, ljuba Zalilca, sem nokaj ma-lega v cenjico nadevala Povej materi, da jiin to poSljem za pozdravljenje.
K m e t.
To je prav! Samo lepa beseda cloveka no nasiti!
Z a 1 i k a. Oh, korbica je ja do M:lia polna!    Lepo
16G
se vam zahvalim.    Naj  vam  Bog  povmc vso dobroto!                      ■ .,^.
Bonk o.
• Da, to bodo gotovo! Zakaj veijemito mi, kar vi ubogim vidovam in sirotam storite, bode vcčni Oče nebeški vašim otrokom obilno povrnil. — Ali Jjubi otroci, zdaj mo-ramo iti. Zdrava ostanita, Ijubi Juri in Spela! Bog vaji ohrani! (Urno Me z Zaliko in s pastarico.)
10. nastop.
Kmet,   Kmetica. Kmotica,
Stari oča Bcnko so pao prav ljuboznivi, dobrotljivi gospod! Komaj so to ubogo do-klico zagledali, in o njeni bolani materi sli-sali, žo so polni skrbi, kako bi jima po-magali. Nič ne porajtajo na svoje staro noge, niö se no bojijo daljnoga tožavnega pota gori v strmo pianino!
K m o t. Da,   to jo   res!   dobrosreen   gospod  so.
107
Celo pa vendar nijsem zadovoljen ž njimi. Danes je, kakor veis, 25 lot kar so v to puscavo prisli. Današnji dan je za njih po-menljiv, in pa za nas gorjance vse prav veseli dan. Do]go smo so že toga dnova vesolili — zdaj pa so nam vso nasc veseljo skazili.    To me jako Žali.
Kmetica.
Saj nijso vodeli našega namena. Ali ta dan so bodo mnogo slavnojšil Saj si sliSal, da so proti vočeru domov vrnejo. Med tern, da so bodo na planini mndili, hočemo jim kolibo prav zalo z rožami ovencati. Ročno bom otroke na travnik poslala rožic nabirat, ti pa pojdi tacas, da jaz v knhinji opravim, na vrt, in potrgaj, ]<ar jc razcvetenili rožic in napleti nekoliko vcncov. Tudi imamo zdaj casa dovolj, da gori v njihovem sta-novanji pri})ravimo voselo gostijo, katero ' smo jim tuknj pri nas narediti mislili.
K m o t. Izvrstna misel! — Tega  ne bodo prica-
168
kovali. Z jedili, katere so za svojega ptu-jega gospoda pripraviti narocili, liooem tudi rože in vence soboj nesfci. Ptuj gospod mi bode pomagal, da liišico lepo ovcncava. Na takošne reči so tudi goapodje boljc zusto-pijo, ko mi. Zato ga bomo pa tudi lc go-stiji povabili; zakaj pri nas velja: Kdor ne dela, naj tudi ne je. To bodo drovi lep in vesel vecer za nas! Julio! Zo zdaj se mi zdi, da bi lehko zaukal!   (Oba odstopita.)
369
V
(Žalostna plmunska okolica, kakor v drugom de-janji.)
1. nastop.
Matilda.
(Sodi pod clrovcsom, in splcta vcnon iz hostmh cvotlic.) Tako dolg čas mi se pa nikdar nij bilo, kakor dancs. Žc vidim, da bi brez svojo Zalike ne mogla živeti. Da bi se ji le kaj Imdega ne prigodilo! Da bi le srecno xopet prišla nazaj ! Oli močno me slcrbi! Vendar, saj je v božjem varstvu, kaj so bom bala! Oli Zalika! Drugolcrati jo to bilo tvoje opravilo ta venec spletati na priprost spominek, ]caterega sve napravilo pokoj-iiemu oootu; danes pa liocem jaz to oskr-beti. Oh vec let je že, kar je umrl moj predragi ljubi mož, in zmiraj še sol/c tocim za njim;  tukaj na rožice mi kapljejo zdaj.
170
Ja ta venec liočem obesiti na oni gabor tarn, v katero deblo sem drago ime njegovo urezala, naj ga prijazno oklene. Blag mož, zaslužil si, da bi v vedni .spomin tvoje imo z zlatimi črkami v dragi kamen zarisano büo — pa zadostuje naj to malo, kar mi je storiti. moči! — To opravilo, da si je samo na sebi britko in žalostno, vendar me jo nekoliko razveselilo. — Zopet mi vz-neminijejo nove skrbi matmo srce. Skusila born peti: Precej mocnejo so čutim; kar mi je pastarica prinesla, mi je vse prav dobro dclo. Morebiti bode Slo, mila pesen mi bo   srce  razvedrila. (z milim, tihim glasom
pojc:)
Kaj nek' druga je življenje? Kakor v večnost britka pot,, Kder težave in trjilenjo Nam ostrijo trdo hod; Vendar roz'ce tud' cvetijo Po bodecih stezah nam, Hvalo peti nas uöijo Stvarniku v nebesih tarn.
171
Tarn, kder zlato solnce plava, Tain v nebesa pot pelja, Tarn, kder svetla jc Sirjava, Tarn bom enkrat jaz doma; Tarn so hocem veseliti, Tarn trplonja vec no bo; Srčno hočem taj hoditi, In pozabit' žalost vso.
(Vstano.) Tilio! Slišim nelcoga priti. Žo morebiti Zalilca nazaj pride ? 0 Zalika! Za-lika! Si ti? Pridi, o pridi v moje narocje!
2. nastop.
Matilda.   Bonko.
Matilda.
(PrcstraSona stopi nazaj.)      Moj    Bog !    Kdo
pride ?   Puščavnik ?
Bonko.
(So prikažo izza skalo, obstoji in oglodujo Mntildo
j-okosi:) Bog z vami! žlalma gospa! Od-pustite mi, da sem so pri vasem tiliem pre-bivališči oglasil.
172
Matilda.
Ne zamerite pobožni gospod! čo ,sem vas s svojo bojočnostijo morebiti v zadrego spra-vila. Kar tukaj na toj samotni planini pre-bivam, Se nikoli nijsem videla živo duše todi hoditi., kakor včasi kakega lovca, ali kakošncga gorjanskega pastirja, ki je izgiib-jjeno ovčko iskal. Pa vaak mi je obljubil da mojega «amotnoga stanovanja nilvomu izdal ne bo. Danes je bila neka pastarica pri meni. V svoji veliki žalo.sti «em po-zabila jo poprositi, naj nobenemu cloveku besedice o tern ne zine, da jaz tukaj sta-nujem. Gotovo je ona moje skrito prebi-valisče vain naznanila?
Benko.
Bodite mirni, žlalina gospa! Prisel sem z dobrim namenom.
; ,,   .                Matilda.
Povejte, kaj vas je simpripeljalo? Odlo-žite palico in plašc, in izvolite sesti.
173
Benko.
(Odlo/i Motmk, palico in plaSö, tcr so vsedo na liamonito plo.ščo.) Nij mo niu druga simkaj pripeljalo, kakor edina želja, da ozdravim bolouine ranjenega srca.
Matilda.
Ce o mojem srci govorite, vam koj po-vem, da jo pač globoko ranjono; ali to rano zamore 1g sam vecni Bog zaceliti. Svet nijma nobene tolažbe vec za me; vse moje posvetno upanjo je razdjano. Cesar od zem-lje potrebujem, dokler mo v svojo Uadno krilo ne sprejme, drnga nij, kakor košček kniha. čo mi k temu pripomoči blagovo-lite, vas prosim.
Benko. čo druga nijmatc, to so lehko zgodi.
M a t i 1 d a.
Še ena reu mi na srci lcži, in mi veliko skrb prizadeva. Hčorko imam, cdino dete, veseljo  mojega življenja!    Žalosti me,  da
174
tukaj med skalovjem dorašča brez odgoje, kakoršna Li se ji spodobila po rodu in po stanu. Vi .se mi dozdevato izkušen mož; vaš govor, vase obnašanje mi priea, da tega borovega sukna nijste od nekdaj nosili. No motim se, če sodim, da ste v svqji mladosti med gospodo živeli, med žlahnimi vitezi. Vas mi je morebiti Bog poslal, da mojo tibogo dete oskrbite.
B e n k o.
Ravno za tega vo]jo sora prišel. Vidol sem vašo hčerko — lepa in mila je, kakor angel — v srce se mi jc usmilila.
M a t i 1 d a.
Vidcli ste jo? Kdo? Oh, so ji vendarnij kaka nezgoda pripetila!
Benk o.
Ne bojte so, kmalu bo tukaj; v la-atkem bodetc zdravo in veselo videli; pastarioa jo spremlja. Jaz som nelioliko Introjo na-prej stopil, ker bi rad, da so sama pogovo-riva. — To, kako si jo zacela vhhii licerka
175
krulia i.skati, to se moni zelo nevarno vidi za njeno bodocnost. Jaz imam prijatela, žlalmega dobrega moxa, kateremu je smrfc njegovo edino ljubeznivo deto vzela. Ko sem vašo ličer zagledal, mi je prišlo na misel, da bi jo pac moj prijatel prav lehko za svojo vzel. To bi morebifci njegovo žalost potolažilo, vašo deldieo, da tudi vas zravon sreuno storilo. Njeno milo petjo in i gran jo na strunak bode njemu posobno dopadalo. Ona zna eno peson, katera bo •— to vein — njegovo sree na enkrat pridobila. Zato-raj imam trdno zauj)anje, da mu v vaši delvlici drugo ličer v lnso pripeljem. AM prod vsem clrugim moram poznati žalostne dogodbe vaScga življenja. (Vstano in ji roko poda.) Ne bojte so starega moiža, zaupajto He mu žlalma gospa! Pomislite, da stoji pred vami sivi starček, cigar sreo bije za ' vašo sročo. Bog, pred katorhn stojim in govorim, On ve, da poisteno in dobro z vami mislim. Zatoraj govoi'ito z inenoj, lca-kor hoi s svojim ocetom!
176
Matilda.
Verujem vam, častivredni oče! in hočem vam vse natanko razložiti.
Benko.
VaSa osoda mora pao biti posebno ža-lostna, da sto tu sim v ta divji in zapuščeni kraj ubežali. S sočutnim srcem vas hočem poslušati.
Matilda.
Jaz sem Bogomila edina hci Kamenskega kneza Otona.
Benko.
(So za&ucli in vstanc.)     Kako r (.sam scbi.)     Za
Boga! Bogomila — ona sama bi to bila!
M a t i 1 d a.
Kaj so tako čudite? Zavoljo mojega imena? Saj nijste morebiti edon mojih sovražnilcov ? Bog obvari, castivredni oče, tega bi no mogla verjeti,
Benko. Jaz nobenega eloveka ne sovražim, naj-
177
manj pa ubogo žalostno mater. Pa — no zamerite — vaša hčerka mi je rekla da ste, Matilda?
Matilda.
To van naj ne moti. Ona no ve dmgače. Potrpežljivo posluŠajtc, v kratkem vam bo vso jasno. Moja pripoved bo gola resnica. Jošt, prežlalmi knez Javorskega grada jo bil raoj mož. —
Bonk o.
(Xa sti-an.) No hvala Bogu! Resnično, ona jo. Sam Bog mo je simkaj pripeljal. (So zopct vscdo in paziio posluSa.)
M a t i 1 d a.
Nokaj let sva prav sreöno zivela. Na onkrat pa je moral moj Jost na vojsko. 0 grozovitosti te vojske hočom molčati. Tudi na Javorsko so bili sovražuiki pridrli, in naS grad dobili v svojo oblast. Robert Su-hodolski, vojvoda sovražnili Get, je bil moj varih, in mo jo obvaroval oskrumbe. Skrbel jo za mo in za moje dete, da nama nicesa
12
178
nij pomanjkovalo. Pa kmalu so se grde nesramiie želje v njem unele in zacel me je nagovarjati k nedostojnosti. Ko je mojo stalnost spoznal, hotel se je z menoj zaro-čiti. Pokazala sem mu svoj zakonski prstan; toda tudi to ni pomagalo, ampak z hinav-sko prijaznostijo je lazil za menoj, tako da noc in  dan  nijsem  imela mini pred njim.
B e n k o.
Oh uboga gospa! Vendar, saj veste, ko-gar Bog rad ima, temu pošilja hude skušnje.
Matilda.
Nek večer pozno pride v grad neznan viteski oproda iz naSe vojne, ter ini naznani, da je moj mož v boji smrt storil. Prinesel mi je zadnji pozdrav nmirajocega sopruga in v potrjenje svojih besed zakonski prstan rajnega moŽa. Solze so mi lice polilo, in oblekla sem to žalostno obleko, katero Se zdaj nosim. Zdaj mi je sovražni vojvoda, ki je našo graščino v svoji oblasti imel, od dne do dne bolj   prizadeval,   naj   se   ž
179
njim zaročim. Ali nobenega nagiijonja nij-sem k njemu iinola, že kmalu. od zacetka, — sama ne vem zakaj ne, in zdelo se mi je, da ne more pošten elovek biti. Nijsem se motila, ker ne dolgo potem sem gotovo iz-vedela, da je že oženjen.
Benk o.
Malopridni hudobnež! Žlalmo gospo, ali gospodicno slepariti je in ostane sramotna liudobija.
Matilda.
Grozen mraz mc je pretresel. Od onega časa nijsem niö druga mislila, kakor le to, da bi ubežati zamogla. Noc in dan sein Boga prosila za pomou, — naj varuje mojo nedolžnost, in Bog je nslišal mojo molitev.
B e n k o.
To je bilo prav, da ste so bili v molitvi k Bogu obrnili, zakaj molitve nedolžnega Brca Oča nobeški nikdar ne zavrže.
Matilda. Od vseli služabnikov ostal mi je le sam
12*
180
eclen zvest, starček namreč kakih Sestde-seterih let. Tega je moj mož kmalu v za-četku vojske romarski oblečenega k meni poslal, naj pozve, kako se mi godi. Ker mi je ta mož v moji nadlogi in stiski, ka-kor angel iz nebes poslan, posebno potre-ben bil, je zaostal pri meni, in se nij vrnil vec na vojsko, čeravno mu je sila težko bilo mojega moža pustiti brez porocila. Ta služabnik mi jo pomagal k pobegu. Po noči namreč naji r\ po lestvi iz grada rešil. in v čolnu črez potok prepeljal, ki pod gradom teče. Colnič je potem zvmil in moj plašč, ki sem ga navadno nosila, je obesil kraj potolva na gimovjo, kakor da bi ga bila voda tja zanesla. Srečno smo ubežali med visoko planine. Cela soseska je mislila, da smo se potopili. Samo Roberfc Se nij hotel prav verjeti, temuö naji je Se dolgo krog in krog iskal. Tačas me jo tisti sluga tulcaj aim pripeljal. V tern kraji je on meni sta-novanje odločil, ker vsi gorjanci so se tega kraj a bali, in pravili, da tukaj duliovi stra-
181
šijo. Dva viteza sta se bojtla tukaj eden clruga umorila. Uni kamenitni križ je še zdaj znamenje tiste prigodbe.
B e n k o.
(Oglcduje zamiSljcn tisti križ.) Moj Bog, tedaj
vondar nij kraja na vsej zemlji, ki bi ne bil oskrunjen. s človeško krvijo!
Matilda.
Staruek Jakob mi je svetoval, naj svoje in ličerino imo spremenim. Ljubeznivo je skrbel za naji. Toto utico so njegove roke nama postavile. Vse oesar nama je potrebno bilo, je pripravil; kupil nama je kozo, ka-tero sve pa pred kratkim izgubile. On je naji z delom oskrboval, da sve si Živež služile. Ljubil me je, kakor svojo lastno ličer, in jaz sem ga spoštovala, kakor svo-jega dobrega očeta.
Benko.
Prav tako ! — V potrebi se prijateli spo-znajo.    In komur Bog  hudih  sovražnikov
182
(
poŠlje, temu podeli tudi zvestili prijatelov in pomočnikov.
Matilda.
Bog se iismili njegove duše! Rajni Jakob je bil zvest prijatel noter do smrti. (Z bolo
rutico svoje o£i zakrijo, tor on časek molči).     Tllka]
gori eno uro lioda od tod je bil umrl pri nekem lovci. Na potu k meni je bil zbolel, in ni vec mogel priti do mene. V svoji zadnji uri je naji lovcu in njegovi ženi priporocil. Toda po Jakobovi smrfci se nama je hujše godilo. Pri vsem sve trpele po-manjkanje, in nobenega Človeka nijsve več imele, ki bi nama v potrebi pomagal bil. Vendar zmirom livalim Boga za njegovo previdnost. Boljše je v siromastvu nedolžno in pošteno živeti, kakor v bogatiji in obil-nosti na Boga pozabiti.
Benko.
Vaša pripovcd je moje srce ganila.    Ne zamerite mi, jök me sili — moram se ne-
koliko   oddehnuti (Gro gor in doli in govori sam
183
(
s seboj). 0 (lobrotljivi Bog! Kakošno veselje čaka njo in Jonta! Obadva štejeta drug driiga med mrtve, in oba se še bodeta tukaj na zemlji videla. 0 nebeški Oce! Ti sam znas tolažiti! Daj meni modrosti, uči me,  kako naj ji to reu razoclenem,   da
JO veselje ne umori. (K Matildi obrmvši so). Vas preganjavec mi je znan. Dobil je svoje plačilo. Hotel je žlalmo nedolžno gospodičino zapeljati; pa njeni brat je to izvedel, in božja volja je bila, da ga jo v boji umoril; zakaj hudobneža Bog v nevarnosti zapusti. Pa zastran vasega moža ne morem verjeti, da bi bil mrtov. Zakaj bolj ko to rec premišljujem, bolj se mi dozdeva, da še živi. Oznanilo njegove smrti je bila more-biti le zvijača od strani vašega sovražnika. —
Matilda.
Pa zakonski prstan, ki mi ga je umi-rajoči mož poslal? Mar bi posln, ki mi ga je prinesel, ne verjela?
i
184
B e n k o.
Žlahna gospa ! Vi ne veste, oosar človeška hudobija vse ne iznajde. Naši sovražniki so zviti ljudje. Povsod med našimi vojaki so imeli svoje ogledulie, in skrivne privržence. Robert si je znal prstan zvijačno pridobiti, in vaš mož za tega voljo morebiti vendar še živi.
Matilda.
častivredni gospod! Kakošne misli ste vi v meni izbudili! Nekalco oudno lehko mi postaja na enkrafc pri srci. Moj Jost še znabiti živi! To je vesela misel, to je lu<5 upanja, ki me je nenadno razsvctila! Da morebiti je res, da §e živi; mogoce je — ta misel mi daja novo življenje! — (vstano). Moj preganjavec je mrtev! Moj dragi mož pa znabiti živi! — 0 le liitro, liitro iz tega kraja — le urno iskat ga, ko bi ravno bilo na konec sveta!
Benko. (Sam pri aobi.) No, ne bo tako težko, kakor
185
scm mislil, jej to veliko veselje naznaniti. Bolj, kakor sem upal, je pripravljena. (X Ma-tildi.) Javor.ski vitez Jošt, pravite jo bil vas mož? Meni so se vsi knezi in vitezi ime-novali, ki so v ti nesrečni vojski svoje živ-ljenjo izgubili; ali Jošta nijsem slišal ime-novati. Javorski grad, ]caterega so sovraž-niki pri svojem odhodu požgali, jo zopet sezidan in polcrit; se nij dolgo, kar sem po tistih krajih liodil in vidol njegov veliki stolp, kako se zopet ošabno do mogel po-vzdiguje. Pa nikder nijsem slišal, da bi se bila Javorska graščina, katorcmu drugeinu knezu podelila. Z enim knezom sem govoril, ki je bil navzoč, ko so svetli cesar med svoje zveste viteze graScine delili, ki so ob casu vojske svqjo gosjiode izgubile, ya, Ja-vorskega grada nijsem slišal imenovati. Cudne reci se veckrat med nami prigodijo. Cela okolica, postavim, je mislila, da ste vi žo davno mrtvi, — in vendar še živite. Kar se je enok zgodilo, se leliko ponovi.
186
Matilda.
Pobožni mož! vi veste še več. Oh govo-rite! Znotraj mi nekaj pravi, da Jošt še živi. Nij treba se vam bati, da bi moje srce od veselja počilo. 0 zmiraj je živel v mo-jcm duliu. Nikoli nijsem mogla misliti, da bi bil umrl. V moji bolezni je bil on za mojim otrokom, moja prva misel. — "Vedno so mi je dozdevalo, da je blizu mene. Ko-likorkrat sem so po noči prebudila, toliko-krat sem mislila, danes §e ga bodc§ videla — v kratki uri že morebiti. Komaj da sem mislila na svojo lastno smrfc, Ifatcra mi vrata večnosti odpreti mora. öedanjosti nijsem več loöila od veönosti; razločka med totim in onim svetom za mo nij bilo, in ga se nij. Ko bi ga zdaj lo zagledala — izpol-nilo bi se moje trdno pričakovanjo, druga ne; samo da na drug naein, kakor sem si domisljovala. Videla ga bom So tukaj na totem svctu, namestu v večnosti. 0 govo-rite vendar! dragi gospod! (Ga primo za roko, in ga trdno glcda v oči.) Ni res on živi?
187
Benko.
Žlahna gospa! Kako močno vendar vera na večno življeiijc slabo žensko srco okrepi! Da! on živi, in še danes ga bodete videli.
Matilda.
(Pado na koicna.) — No, hvala Tebi dobrot-ljivi, usmiljeni Bog! Moje molitvo in proš-nje so oblako predrlo, in Ti si me usliSal. Videla ga bom tedaj poprej še, kakor sem mislila. Da Ti si Očo zapusčenih udov in sirot. Do]go sem živela, kot žalostna udova, dolgo sem gledala na svoje dete, ki očeta nij imelo; Ti pa, nebeški Oce, si čndno naji razveselil. Havno, ko sve celo zapuSöene iiajbolj pomoöi potrebovalo, si ti mogočni rešitelj nama poslal pomoö!
Benko.
Tako hitro spreobrne veckrat Bog solze žalosti v solzo veselja.
188
3. nastop.
Zalika.   Pastarica.   Poprejänja. Matilda.
(Hitro ustane in Zaliki nasi)roti hiti.) 0 Zalika ! Zalika! Veseli se, padi na kolena in livali Boga! Pojdi, povzdigni svoje roke, ooi in srce proti nebesom! Tvoj oča, ki sve mi-slile, da so umrli, še živijo — in danes še jih bodes videla. 0 livali Boga z menoj!
Zalika.
Moj oča! živijo! o kde, kde so ? 0 mati, sarnega veselja skoraj ne morem govoriti. — 0 kako me veseli, da vas vendar en-krat veselih, prav veselih najdem! Koliko let sem vas gledala žalujoco in vedno jo-kajočo ! — (Poldckne, vzdigno svojo rokc proti nc-bcsom rnolcča.) 0 Bog, Tebi naj bo hvala, da si mojo mater tako moöno razveselil! Tebi naj bo hvala, ljubeznjivi Bog! Tam na pe-čini sem k Tebi veckrat molila. Celo svoje življenje Te ne morem nikoli zadosti za to veliko dobroto zahvaliti! To je vendar kaj
189
posebnega: imela bi se smejati veselja in poskakovati, pa se jočem, kakor da bi so mi kaj žalostnega bilo prigodilo. Tega nij-sem vedela, da se tudi veselja Človek jo-kati zamore. —
B e n k o.
(Prime za kitaro, ki jo jc Zalika im strail položila, jo oglcdujo, tor proti nebcsom pogleda in začno brenknti.)
Matilda.
Kaj poßinjate? Oh pustite zdnj strune! Pojdite! odpravimo se! Nepricakovano ve-seljo, katerega ste mi prinesli, me je celo ozdravilo. Zdaj bi lehlvO bežala, kakor srna, Örez strme gore in peoino. Dajte kitaro de-kletu. Tu imate svoj klobulc, in palico. Poj-dimo — lo Intro — hitro od tod —
Benk o.
Pustito mi strune! Sveto so mi, Bog je ž njimi velike reci storil. Poslušajte, in ob-öudnjte previdnost božjo! Vesto kaj je v meni  prvic  misel obudilo ,   da bi vi znali
100
biti Joštova žena —, kaj je mene simkaj gnalo za vami v to samotno prebivališče ? Glejte, ta majhena rec je bila to, ta ne-znatni les je bil, ki me je napotil k temu. Danes v jutru sem slišal Jošta pesen peti, katero mi jc rekel, da ste ga vi naucili, in uro pozneje mi je Zalika ravno tiste pesni ocl-stavek zapela. To je izbudilo mojo pozor-nost. Vajni spremenjeni imeni ate me motile — neresnica je vselaj nevarna. Vendar naSel sem vaji. Ta kitara in pa Zalildno petje združilo bo zopefc starise , ki jih je razlocila sovražna moč. Bog je peljal otroka, ki je s svojim pevanjem ljubi materi Itrulia služiti hotelo, ravno s to kitaro v narocje njegovega očeta. Jaz tedaj ne sj)iistim teh strun poprej iz rok, dokler se ne zalivalimo vsemogočnemu Bogu, ki je^strunam dal moc, na^a srca razveseliti, ki vse težave in nadloge k dobremu obraöa, ki žalostno jo-kanje spreminja v vesclo petje. Zapqjmo tedaj Njemu livalospev, ki je ravno s po-mocjo mile pesni vam toliko veselje pripravil.
1!U
(Pojc.) Za britkosti, za trpljenjo
Hvali Boga, clovek ti: Žalosfc obrodi voselje,
Tuga srce požlalmi.
Le, kder sparno solnce pečo, Vinska jagocla zori;
Le, kder trnje je bodece, Lepa rožica cveti.
Le po noci tarn migljajo
Mile zvezdice lepo, Božji stolec pripeljajo
Nam oblaki na nebo.
.0 zato le naj raduje
V žalosti srce se vam? Ona vselaj oznanuje Srečo in veselje nam!
192
(Okolica prvoga dojanja. Prcd mcnisko hisico jo ix zelonih vej podvojo sploteno, in h cvetHcami lopo ovcnčano. Vrata v kapclico in v stanovališčo z ro-žami oven Sana, in vsa drevesoa okoli z venci uvita. Solnco ravno za goro zahaja, in od vesiorno strani sc so H svojim rurnonim Xarom po okolici ozira.)
1. nastop.
Jošt.   Ivan, JoSt.
(Oljcsa so tu pa tarn Ivak vener:, oglcdnjo napiuvo in «cm tor tja iv)žico j>oprav]ja.)
Ivan.
(Sfcoji K plotarjom zraven njo^a, inn podajavonco in cvctHcc, tci" o.sipano cvot.jo in rožno o.stanko na pot do stanišča tro.si.)
(Mcd torn opravilom pojota o"ba.)
Da poln ljubezni si moj Bog, Me vsaka stvar uci;
193
Uči mo to nebö okrög, Neštete nja luci.
Vesela tička to uci,                     <^   <•.-
Ker Ti ji živež das; V zelenem gaji žvrgoli,
Da Ti nas rad imaš.
Učijo rožice nas to,
Ker Ti jili lepotiS, One nam zmirom pravijo,
Da tnd' za nas skrbiš.
Uci nas zlato solnce tam,
Da ljubiš coli svet; Dobroto tvoje proti nam
Najlepši jo izgled.
Še lepSo Benko, žlalmi mož
Uei nas vsaki 5as, Da Ti mogocni Bog ne boS
Nikol' zapustil nas! —
Jošt.
To pesen lioöejo danes kmeGki ljudje Benku zapeti. Da, gotovo! ta pesen ga bo
13
194
razveselila. Mož pa tudi zasluži, da ga tako castijo; ker veliko dobrega jirn stori. Kar je mogoee, skrbi za njih casno in večno sreco; ž njimi se veseli, kadar so veseli, in v žalostnih časih jih prijazno tolaži; po-sebno pa za njihove otroke lepo slcrbi, leer ' jih v krščanskem nauku podučiije. Da, Benko je njih oča, njih dobrotnik in pri-jatel. Pa kaj more to biti, da tako dolgo izostaja ? Pojdiva še enkrat gledat, če žo gre! — Pojdi Ivan!
Ivan. Da, da, žlahni gospod. (odidota.)
2  nastop. Benko.
(Tiho prido, drži prst na ustih in so pazno ozira rckoc) Nij  ga tllkaj !   (Za^loda liišico in vsc okoli
lepo ovonsiano.) O, ho! Kaj j)a to ponieni ? To je , se mi zdi, za mo napravljeno? Moji ravninski sosedi nijso pozabili, da je ravno 25 let,  kar tukaj  na tern hribu stanujem.
ls>5
Zato so me hotel! razveseliti, in so mi sta-nišče lepo ovenčali. Oj ljubeznjivi sosedi! Bog vam povrni, kar meni želite! Ali pre-lepo so ti venci spleteni; kmecki ljudje jili ne umejo tako spletati. To so Joštove roke naredile. Da, Jošt, ti si pomagal kmojemu veselju, — pa tebe čaka še veče veselje! Te rožlce in ti venci so kaj prilično pri-pravljeni; zalvaj danes bomo najlepgi dan tvojega živ]jenja praznovali. — Kde je pa vondar zdaj Jošt ? — A tarn le stoji na pe-čini in glcda v dolino, da li že pridem od kod.
3. nastop.
Beuko.   Zalika.
Benko.
(So ozira na straii, od liatero jo jiriisc] in s prstom vabi.)
Zalika.
(Priclo s kitaro  pod ramoj.)
B e n k o.
(Jo prime  m  roko,  rokoč.) No, mala Ijllbka,
13*
106
hitro se skrij taj v tisto utico, in kadar ti bom z glavo pokimal, začneš koj ocl vijo-lice peti. Si zastopila, kar sem ti spotoma razlagal ?
Z a 1 i k a. 0 da, prav dobro, ljubi oue Benko!
Benko. Zdaj pa lo ]iitro stopi v utico.
Zalika.
(Odido v uto, katcro uhod so vidi.)
4. nastop.
Benko.   Joät.
Benko.
(Glasno zakliSc.) He! Jošt! Balite! balite! Ha! kako liiti, kakor da bi imel peruti.
Jo Št.   (jm.stopi.)
Je — saj sto tukaj Benko! Jaz sem pa gledal v dolino, da bi bil skoraj oči izgubil, od kod da bodete prisli. Kako je to, da ste po drugem potu .se vrnili, pa no po onem, po katerem sto odisli?
197
Benko.
Opravila so me, kakor ste morebiti že slišali, na drugo pot zvabila.
Jost.
(Smcliljajc.) Vi ste ouden hisni gospodar. Ko ste z doma sli, ste djali, da bodete v dveh kratkih urali že zopet tu, — a pustili ste me ves ljubi dan samega. Hoteli ste morda naj bi že kmalu v začetku najnega znanja sladkosti samotnega življenja okusil ?
Benko.
Samota je sladka — temu, kdor jo pozna. Kdor jo pozna, kmalu se mu dopada. Jaz sem tukaj v tern kraji že marsikatero uro veselo in sreono preživel. Poprejsnje življe-nje po gradovih in mestih mi je bilo pi-janost in prazne sanje.
Jost.
Oli! Benko! Nicojšni večer tukaj med skalovjom in drevjem me je, bi skoraj rekel, še bolj razžalostil. Milo se mi je storilo, ko
108
je vse okoli mene tako tiho in mirno bilo; le kak listek po drevji se je še včasi zmajal, in tu pa tarn se kaka tica oglasila večerno pesen pevaje. Vse nekdajne case in pri-godbe svojega življenja sem v duhu videl pred seboj. Oh solnce moje sreöe se mi je prehitro skrilo za erne gore! Moja mlada leta so preliitro minula, in prenaglo je na-stopila za me temna noe življenja: Zapušeen, kakor puščavnik, na svetu tukaj sam «tojim. Vsi ljubeji mojega srea so u veönosti. — Prijatele zveste posekal mi je sovražni mec, — drago Bogomilo odivzela mi je nemila osoda v evetju njenega življenja — izgubil sem tudi edino deto svoje. — (So vsede, glavo
z roko porlpro in inolci.)
Benko. No, no!  Znabiti pa mi bo  mogočo vašo
Žalost potolažiti. (So obrno proti utici in z glavoj pokima.)
Zalika.
(Začne struno prebirati.)
109
JoSt.
(Pofficcla navzgor.) Kaj sliaim? Kako mili glasovi!
Benko.
(Položi  prst na usta.)   Pst!  tillO, tillO! Z a 1 i k a.
(Pojo v txtici.)
Vijolica lopa poniižno cveti
In hika iz trave zelene, Mod rožami ona najlepse cliSi,
Zato ni žlahnejo nobene; Podoba ponižnosti njeni je cvet,
Dobrotnega srca najlepši izgled.
Jošt.
(Vstanc.) Vsemogouni Bog, kaj je to! Bogo-milina pcsen. — Bogomilin napev — colo njeno potjo; lo so bolj milo in Ijubeznivo! Vsaka beseda, kakor iz njenili list! 0 ali iz večnosti pride, mojo solze brisat? Ali morebiti angelci vašo utico obiskujejo, po-božni mož ? Ali sto Večnega prosili, naj poSlJG angela, da me potolaži? — 0 pnstite
200
mi, da vidim in slisim to čudno bitje, kije razvnelo vsako žilico  mojega  srca!   (hočok
utici.)
Benko.
Postojte! — in pripravite se na cudež Vsegamogoonega, Id vas bo bolj potolažil, kakor da bi vam bil poslal angela iz nebe«. (S prsfcom pomigno — in Zalika pride s kitaro iz ute.)
5. nastop.
Zalika.   JoSt.   Benko,
Benk o.
Glejte! to milo dete a|«jf)danes našel. PriSlo je iz daljne gorate^lanine, kamor človeška noga le malokdaj zaide.
Benko.
Kaj vidim ? celo njena podoba! Da! ravno taka je morala Bogomila biti v svojili otro-Skih letih. (Hitro k Zaiiki stopi.) Ne boj se, mala ljubka! Povej mi, kdo te je te pesni naučil, in cigava .si ti?
201
Zalika.
Moja mati so me naučili, preljubi oce; in jaz sem vaša hcer,
Jost.
Je mogoce! Benko, tega ne morcm ver-jeti! Kaj delate z menoj, preoudni starček? Me vendar ne bodete slej^ili ? — Povej mi ljuba deklica, kako je tebi, in kako tvoji materi ime.
Zalika.
Jaz sem Angelina, in moja mati so Bo-gomila.
JoSt.
Bog v ncbesili! Angelina, to je bilo ime mojega ljubega otroka ; Bogomila, ime moje drage, predrago žene! Benko, Benko! meni se po glavi vrti, razum me zapušča! Oh, to nij mogoče.   Nij ne!   umrli ne ustajajo!
Zalika. (Pokažo kitaro.)  To poglejte, ljubi oče!
JoiH. (Vzamo kitaro.) Da! to je prava tista kitara
202
— dobro jo poznam. Vcsoli me, da te zopet vidim predraga stvar! veseli me, kakor da bi bil nenadoma zagledal ljubljenega pri-jatela svojih mladostnih dnij ! To je tista kitara, ki sem jo v onik srečnih dnevih. svoji ljubeznivi Bogomili daroval, ko sva bila še zaročenca. Tukaj ste še udobljeni najni imeni: „Jost svoji Bogomili." — 0 Angelina! Da, da, ti si, ti si moja hčerka. Pojdi, o pojdi v moje riaro&je! — Zapustil sem. te kot majlieno jokajočo dete na prsih matrnih; zdaj si pa tako zala izrastla. 0 veselje nedopovedljivo za očeta! — Pa kde so tvqja mati? šo živijo? 0 reci da! (Proti nebcsom gledajc.) Izpolni mero srečo in bla-zenoBti moje, milostljivi Bog, in doj, da rece: da!
Zalika. Da, mati živijo.
Jost,
Živijo! — Kde? — 0 kde so? — 0 le k njej, le k njej------ona šo živi — o Bog,
203
hvala Tebi! — 0 Angelina, povoj mi ven-dar, kde jo najdem?
Z a 1 i k a. Gospod Benko vedo.
JoSt.
Govorite, predobri starcek! Kde jg ona? Pojdite — oil pojdimo k njej!
Benk o.
Potrpito žlahiii vitez! — Vi morda nii-slite, da bodete našli Bogomilo lepo in cve-teeo, kakoršno sto zapustili — ljubeznivo ženo svoje mladosti? Ali njenoga lica rože posusila jo žalost. Ker zvestobe vam pri-sežene nij hotela prelomiti, morala je po-begniti v planinske goščave in iz ljubezni do vas je radovoljno v pomanjkanje in revo se podala. Nij Se dolgo, kar je iz liude bo-lezni vstala; zatoraj jo morebiti komaj da še poznali bodete.
Jo St.
Ej,  kaj jo  zvunanja lepota,  kaj rudeca
204
lica! Vse prazno in minljivo! Njo, njo, Bo-gomilo samo hocem zopet videti.
Benko.
Le ne prenaglo! — Burno ji srce bije, kor ve, da vas bodo skoraj videla. Varite njeno rahlo življenje! Dostojno so nosite v tej sveti uri vajinega snitka. Mislila jo, da ste mrfcvi, in danes naj vas zopet vidi, kakor da bi se ji iz onega svota prikazali. Ve-selje in žalost jo premagujeta!
Jo St.
0 povejte mi vondar, kde da jo! No mu-dite mo tako dolgo! Brž — brž — starcelv! Pojdite — ali mi pa vsaj povejte, na katero Ktran, da naj liitim?
B o n k o.
Za božjo voljo! dajte si vendar dopove-dati. Starega znanca, zanesljivoga moža, seni poslal s konjem po njo. Ne vem prav go-tovo, katero pot si bo kot za konja najbolj pripravno izvolil in na katero stran bi mu imeli nasproti ifci, da bi ju no zgrešili.
205
Z a 1 i k a.
Ljubi oce! Ali meno pa nijmate nio veČ ratli, da mo še pogledati več nocete?
Joät.
Angelina! Ljubo , drago, mileno dete, dolgo že sem si te vnebesili mislil, in zdaj te tukaj na zemlji lehko objamem ~ o rad te imam, neizrečeno rad! Ljubim to, kakor tvojo mater ljubim. Pa vaji obo vkupaj bi imel!
Zalika.
Le majheno potrpite, ljubi očo! Kmalii bodo tukaj. Vsak trenotek lehko.
JoiH.
Vsak trenotek? 0 ti ljuba dobra žena, ti žlalina zvesta tovarSiea! Tebo — tebo — ki sem te tako dolgo že med mrtvimi ob-jokoval, ki si zavoljo mene tolilvo pretr-pela, tebo bom zdaj zopet vidol, zdaj — v kratkom? 0 Bog, kako cudno mi prihaja! Tresem se na vsem životu, jaz ki se pred sovražnikom nikoli trescl nijsem! Kako mora
206
Se le njej pri srci biti! — Cuj, to je godba?
Kaj pomeni to? (Iz daljave so sliši zbrano svi-ranjo pastirjcv na piščalkc in stranšicc, ki vcduo bližo prihaja.)
6.  nastop. Ivan.   Poprojšnji.
I v a n.
(Naglo nastopivši pripovodujo.) Veliko kmeckih ljudij pride izzad Onega skalovja. Imenitna gospa v črni opravi ravno raz konja stopa; kmetica jo vodi po stezi sim gor.
JoSt.
Ona je! Ona pride! 0 Bogomila, Bogo-mila! (z razpotimi rokami hiti njoj iias]>i'oti. Ivan gro za njim. Godba proncha.)
7.  nastop.
Benko.   Zalika. Z a 1 i k a.
(Hočc za oSctom oditi.)
Be ii k o.
Ostani, ljiiba deklica! Ti bi znala na «trmem potu v kako globocino pasti. Tvoja
207
( ljuba mati in tvoj dobri oča bodeta kmalu
tukaj.   (Drzü   Zaliko  za  roko   glcda  za  .Toštom in
pravi.) Moj Bog, oe je že tukaj na zeinlji toliko veselje, kadar se dva izgubljena pri-jatela, ki sta že dolgo en druga med mrtve Stela zopet najdcta; kolika bode še le bla-ženost tarn v nebesih, ko bodemo vse svoje drage znance in prijatele lepe in častit-Ijivo zopet videli. Že ta misel sama zaceli v.sako rano lei nam jo smrfc in ločitev tukaj sekate.
8. nastop.
Kmet, kmetica, njuni otroci. Pastir.   Pastarica. Poprejšnji.
(Piskanjc ko z(>2)ot zasiujo in colo blizo. Kmotki Jjudjo i>ridojo vsi ^jraznicno oblcsicni. Ofcroci in inla-dina v belili oblačilili ovončani. Xastopijo edon za (Irngim v naslednom rcdu. Naj])rva pride Cilika nosi vclilv tsop evetlic, ovoznn x loj)iin trakom. Bari ca prinoso poln ]>lotarec pisanili rožic; Miško iuia vonec iz lipnvoga porinja, na dolgi palici x bolim in rudečiin ti'akom privczau ; jmstarica •/. ovonoanim ja^njetom ; j)ast.ir v ticniku dva bola goloba. Jvino-tica nose na glavi volik in zvrhan jrbas zbeloruto
208
pokrit; kmet z bršljcm ovenčan sodec na rami. Na-posled vc(S drugih kmcčkih ljudij. Nazadnjc nastopita Joat in Matilda.)
Kmet.
(So odkrijc in glasno reco.) Tiho zdaj piskavci! (Potcm so dostojno in ginjencga srca k Bcnku obrno rcko£.) Ljubeznjivi, eastivredni gospod oče Benko! Mi priprosti gorjanci smo danes prišli Vam čestitat. Zahvalimo se vam za vse dobrote, kar ste jih teh pet in dvajset let nam in našim otrokom storili, kar mi to srečo imamo, da vi tukaj med nami pro-bivate. Sprejmite blagovoljno kot izraz nase hvaležnosti te male darove, katere vam naSa ubožnost podati zamoro. Besed ne vemo lepih delati; zatoraj ne glejte na to, kar naša usta govorijo, ampak na to, kar naša srca čutijo, in zadovoljni bodite z nami! Bog, nas ljubeznivi Oča pa, ki želje naših src pozna, On naj izpolni to, ]<ar mi danes za vas in blagor vaš želimo.
Benko. 0 ljubeznivi  dobri  ljudjc!   Vi otroci  in
2Ö9
«tarisi! vse dobro, kar vi meni želite, naj Bog ludi vam desetero podeli. On naj vas blagodari, naj pomnoži vašo srečo, naj ohrani vase mirno in veselo živ]jenje. Vse darove, ki sto mi jih tukaj prinesli, naj vam Stokrat povrne. (Kinctu roko poriarekoč:) Nate , ljubi Juri! podajte mi roko v imenu vseb zbranih. Ostati si hocemo stari, dobri pivijateli, in ta lcratek Čas 7 ki ga se bom morebiti med vami preživeti ime], bodi nasa posebna skrb, drug druga pogosto razveseljevati.
K m e t.
0 naj bi šo prav dolgo živcli nas dobri oca Benko!
V S i   (glanno :)
0 dolgo — prav dolgo naj še živijo naš dobri oča Benko!
Kmet Tako mi dopade! Da Hto let riaj So živijo!
14
210
(
9. nastop.
Jošt. Matilda. Ivan. Poprejšnji.
Z a 1 i k a. (Z razpetirni  rokami jirna nasproti.)     Oce!    —
mati!
Matilda.
(JoSfc jo poljc. Primo Zaliko za roko.)    0  ljllba
ličerka, glej, koliko neizreoeno veselje nam je dobrotljivi Bog pripravil!
Jošt.
(Prime Zaliko  za  drufto roko.)     0   kako   Sl'e-
cen scm,  da mi je Bog,  tebe, ljubo dete, in s teboj tvojo ljubo mater zopet podaril!
Zalika.
(V sredi med očctom in matorijo.) Preljubi Ooe! rrijsem v stanu izgovoriti, kako me v srei veseli, da vas zopet imave. — 0 mati, tako veselih vas Se svoje žive diii uijsom videla, kakor zdaj, ko so naš oča zopet tukaj. Ivaj nij, ljuba mati! Ijubeznivi Bog je vašo britke .solze v solze vesclja in radosti spre-menil.
211
Benko.
Oče nebeski, zahvalim se Ti, da si da-nasnji dan — pot in dvajsetletnico mojega bivanja v tej samoti — s toliko srečo, s tolikim veseljem poslavil. Poglej milo iz nobes na ta dva blaga zakonska, ki si ju danes tako čudno zopet zedinil. Blagoslovi na novo njuni zakon in daj jima sreono doživeti ne samo srebrno, ampak tudi zlato gostovanje. Dodeli jima nad tern otrokom, po Icaterom si ju danos združil vselaj ranogo vesclja doživeti, kakor si jima ravno po tern detetu današnjo radost pripravil. — Tudi našega Ijubega očcta Jurja, njegovo ženo in tc njune ofcroke, in vse tukaj zbrane blagoslovi obilno Ti, o Bog! Daj srečo, mir in lepo zastopnost vsem zakonskim, in daj vscm starišem dosti veselja nad svojimi otroci dočakati!
Kmet.
(Odkrii no. ^loboko jiriklnni.)    Žlalmi    gOSpod
vitez, milostljiva gospa in milagospodicina! Da bi mi. ne zamerili, izrekel bi vam tudi
14*
212
jaz v imenu nas vseh prisrčno čestitanje in voščilo! Vse, kar so oča Benko izgovo-rili, naj se izide, in ljubi Oča nebeski naj k vsemu reče: Amen!
.Tost.
Ljubi prijatel! Hvala vam, da ße nase sreče toliko veselite! Bog naj vaše želje in vošcila tudi nad vami, nad vašo ženo, nad vasimi otroci in nad vami vsemi izpolni!
K m e t i c a.
(S povzdignjcnimi rokami.) Da, On naj iz-polni vse vaše želje nad nami vsemi, naS ljubi, dobrotljivi Očo nebešlci! — Pa jaz imam se eno majheno proSnjo, katero si skoraj izreči no upam. — (So k Matildi obrno.) Tarn na tratici pod uno jelko sem nekaj malega pripravila, in rada bi? ko bi nas tudi žlahna gospöda počastiti blagovolila. Se ve, da so le priprosfce kmecko jedi, j)a zdravo je vse in mislim, tudi dobro kuhano.
Kmet. In kar  bo  morebiti pri jedilih pomanj-
21 n
kovalo, naj pa to vino tuknj v tern sodci nadomesti. Dolgo že ga liranim za današ-njo vGselo obletnico. Zatoraj upam, da pre-žlalini gospod vitez ne bodo zavrgli naše prošnje.
Matilda.
Z veseljem sprejmemo vase povabilo. Pa Marjetka, Id je mojo hčerko po vseh potili toliko slvrbno spremljala, mora tudi z nami jesti, in vsi vaši otroci, tudi ta malkica tarn, ki šopek v roliali drži.
JoSt.
Posebno veselje nam bo s tako poste-nim možem in tako dobrotljivo ženo, z do-brotnico mojega otroka vkupno se radovati. Tudi oni pastirski fantek tarn le, moj ve-seli spremljevalec in kažipot, mora biti nag gost.
Kniet.           --yr
Vsi kar jili je tukaj, mora jo z nami jesti. (s prsti i>npo]inc.)   Zdaj je še le moje veselje
214
popolno! Ker smo pa ravno tako veseli vkupaj, hočemo še poprej zapeti pesen, ki je zložena našemu ljubemu očetu Benku na cast. (K Bonku.) Kaj nij, blagi gospod?
B e n k o.
Hvalimo in častimo rajši večno usmilje-nje božje! Zapojte rajši pesen: „ocl milosti božje," katero sem vas nedavno naučil. Zakaj vsa cast in livala gro edino le več-nemu Bogu!
(Pojojo:)
Eden. Temna noč mine —
Zopet lepo Sije nam solnce,
Solnce zlato!
Zbor.
Kar je zemlji zlato solnce, Milost bo/ja je za nas: Bod'mo mili vsaki čas!
215
Eden.
Rosa cvotlice
Vele hladi, Novo življenje
Jim podeli.
Zbor.
Kar je rožam liladna rosa, Milost božja je za nas: Bod'ino mili vsaki čas!
Eden.
Kadar po letu
Solnce pekli, Lipice senca
Nas ohladi.
Zbor.
Kar v vrocini hladna senca, Milost božja je »a nas: Bod'mo mili vsaki čas!
216
Eden.
Kadar od žeje Zemlja reži,
Dežek se vlije, Vse napoji.
Zbor.
Kar jo suhi zemlji dežek, Milo.st božja je za nas: Bod'mo mili vsaki čas!
217
III. del:

210
21ato tele.
(Iz rokopiaov.)
Ko jo Mozes na gori Sinaj bival in postave Gospodove prejemal, je ljudstvo pod goroj v aboti svoji se zedinilo v tern, da si napravi malika, in ga moli. Ali nc-edini so bili v izbiru njegove podobe, in zarad tega kavsali so jako med seboj. Sedaj stopijo trije možjo izraed ljudstva: Kore, Datan in Abiron, ter zav^)ijo s polnim grlom: „Posluh! — Pustito, naj sc zacnjojo glasovi ljudstva in nja volja. Moreda se zedinimo, da iz mnogovrstnega co postati colota! — Todaj vsaki naj stopi k onemu, kojoga iz-rok zastopat bodo mu drago."
In Koro stopi prvi pred ljudstvo re-koč: „Božanska so meni vidi slobodna Moc in Oblast!" Zdaj so vsujejo li Ivorc-tu vsi, ki Mozesu zavidajo vladarsko  oblast,  hie-
220
peči lastne svoje časti. In vsi oni zavpili so: Slobodna Moč in Oblast, naj bode naš Bog! -      "
Za njim stopi Datan naprej rekoe: „Bo-žanska se raeni dozdova slobodna Rada in Živa. * Kaj je ovo življenje v pušcavi? — Nije li slepa postava in prazno zdržanje?" — Na to zagrmijo k Datanu vsi, kojo baš mikajo mesenati in negodni lonci Egipta. In zadrli so se: Rada in Živa naj bode naš Bog!
Nato stopi tudi Abiron pred ljudstvo r.ekoö: „Jako božanska se meni vidi Dika zlata in bogaytva, ker ž njo dobiva se Mou in Oblast, Eada in Živa!" Koj jo vderö k Abironu vsi grabljivi žoliari in služabniki zavida, in zakričijo enim glasom: Zlato in srebro bodi naš Bog!
A vse ljudstvo zajucka, klicaje Arona in sili ga rekoc: Vpodobi nam našega Boga! In Kore zapovedajoč Aronu reče: „Vpodo-biti moraš moč in oblast vladarsko j)O uzoru
* Lust und Genuss.
221
Egipta!" In Aron poprime klinec in nariše glavo —■ glavo bikovo s silovitimi rogovi! A Koro in njegova druhal to videti zavpije: Dobro jo! da, tako je dobro! —
Nato se oglasi Datan rekoß: Cemu sain a glava? — Vpodobi k glavi trebuli tudi, znamenje Hade in Živo! — In Aron rise in nariše k glavi mesenati vrat in de-beli vamp. — Po tern takom se pokaže eela podoba, — podoba bika.
Scdaj zajucka ljudstvo in klico: Evo! našoga Boga! Abiron pa govori k ljud-stvu: „Mo/je in starafiiniljudstva! potrgajte zlate uliane gospoin in ženam svojim, vi sinovi in hcere, krasotico mile, donesite simkaj zlatine in dragotine svoje, da zlatno postane božanstvo našo!" Nemudoma na-nosi ljudstvo Aronu obilen Iviip dragoce-nostij svojih. — Lije in izlije se zlato tele. — A ljudstvo mu /go kadilo, in raja okoli malika.
Nenadoma pa stopi Mozes. med ljudstvo, noseč tabli zapovedij Božjili, in ko zagleda
222
malika, razžalosti se v duhu rekoo: „Po svo-jej Radi in Zivi napravili ste si malika, na] bi no branil vašemu mosenemu požolenju." — Mozes zaneti kuri.šče — sežgo zlato tele, pepel potrosi v vodo, in da jim piti rekoč: „Pijte, — pijte! — in napijte se slad-čice svojega malika!"
223
Ubožen premožen.
(Drobt. 1851.)
Lansko spoinlad prido k JevSinskemu graščaku na Slovenskem nek mladi in vrlo jaki možun milošoiiio prosit. Graščak ga gori in doli gleda in upraša: „Ali se nič ne sramujeto beraeiti, ker vendar tako lepo istino (kapital) posedujete?" Prošnik žlali-nega gospoda debelo pogleda in pocne za-gotavljati in prisegati se, da razun cap in cunj na sebi ni peneza ne glešta.
„Že vidim, veli graščak, da me ulcaniti želito. Znate, mož, kos krulia vani dam in čašo vina! potein pa, ako vam jo ljubo, naceyüte mi seženj drv, in dobro vas bodem plačal. Ako mi to storite, vam potem po-kažem istmo, katera je vaša, in vi §e menda za njo no vesto, in zagotovim vas, da v priliodno od samih obrestij lehko ži-
224
vite,  brez miloščine  in nadležnega   poto-vanja."
Cudne se zdijo beracu te besede; nada skoraj posesti istino lepo, daja mu ve-sclo srce. Urno popade drvenico (sekiro) in srčno so dela poprime. Blaga misel, da sedaj morda zadnje težko delo opravlja, in da mu bode obljubljena istina skoraj v žepu, deli novo moo od lenobe gnjilim kostem. Delo gre dobro od rok, in hitreje, kakor pri navajenem drvarju, je seženj drv nase-kanih.
Po storjenem delu se brani ptnjec pla-ci]a, ter samo to proßi, naj žlahni gospod ran pove, kde da je istina njegova. — „Kar «em obljubil, veli graSčak, hočem izpolniti; iiafce tukaj za opravljeno delo dve srebrni dvajsetici; mislim, da ni premalo. Vojak ima na dan po 5, po 6 krajcarjev in pol lileba, pa zadovoljnoživi; bodete toraj vendar tudi vi s 40 krajcari lehko živeli." — »«Res da lehko živim, ali kde pa je za vsaki dan delo?uu — „Oj delazadosti, kdor ga le hoce.
225
Glejte, tlake sedaj ni vee! Namesti tlača-nov moram jaz dan na dan po dvajset de-lavcev najeti, in vsi živijo od dela in svo-jega zaslužka, ali nobenemu Se doscdaj ni bilo potreba, razcapanemu hoditi, lope od-pirati in krulia prositi."
„„Ali nikarto žlalmi gospod, veli proš-nik, me tako dolgo pekliti; povejte za božjo voljo mi raj^i, kdo je istina moja?"" „Nate tukaj le jo! reče graščak primši možuna za roko; tote zdrave močne roke le so vasa lepa istina."
„Ž njimi stevidanesdvedvajsetici (40 kr.) zaslužili, in ob času košnjo, žetve in mlatve vam bodo šo vcče obresti prinašale. Glejte! ako vam one vsaki delavnik dve dvajsetici zaslnžijo, zneso to v enem letu, ako nedelje in praziiike odvzamemo, dobrili 295 delav-nih dni, to jo 500 dvajsetic, ali pa 118 gol-dinarjov. Glejto, to jo najmanje, kar si lehko v enem letu s svojimi rokami zashižite."
„Tisoč goldinarjov mora biti istine, da ne.so petdesot goldinarjev obrestij."
15
22G
„Vaše roke vam pa, kakor som rekel, prav lcliko prislužijo vsako leto 11.8 goldi-narjev, one so toraj toliko vredne kakor 2300 gold, istino, ali po 5 odstotkov vlo-ženega kapitala."
„Spoznate zdaj, kde da je vaša istina? Vase zdrave krepke roke so tista istina, za katero dosehmal niste vedeli. Delajte tedaj s svojimi zdravimi rokami prav pridno, in po hisah kruhaprositivampotreba no bo!"
Tako je modri grasčak s tern dela bo-ječim mo/em govoril, in ta pogovor je vsaj to dobro uöinil, da so se enaki postopaci in lenuhi za naprej JevSinskega grada skrbno ogibali.
Cesarski deželni stražaiji so jeli sedaj take lene berace in potepuhe preganjati, naj se vsaki v svoj rojstni Icraj zavrne, da ga tarn domača okolica živi.
Hvala za to napravo našemu presvit-lemu cesarju! ali da bode ta naprava res-iiična, izvirek blagodara po dezelali, sto-pite na noge  vi  izvoljeni srenjski župani,
227
svotovalci in kmetje po okolicali, in ne da-vajte takim lenuhom, ako v vase srenje pridejo in so drugac zdravi in zmožni za delo, niti jesti, niti piti popred, dokler va-šemu delu svojo jim od Boga dano istino ne posodijo, in videli bodete, kako liitro se bode zmanjšalo stevilo prihajalcev in postopaoev.
Vi očetje pa in matere, vadite neutrud-ljivo svoje otroke iz mladili nog mnogo-vrstnega dela, da se gnjila lenoba njiliovili udov ne prime. Kažite jim v mladili letih lepo istino, od katere zamorejo leliko do smrti pošteno iživeti. In ravno to je, v pri-liodno, ako želimo boljšili časov doživeti, jako jako potrebno. Samo na ta način se bode našili starih pradedov zlati slavjansld pregovor med nami uresničil: „Ubožen premožen."
15*
228
Kdo hoče sirupati ? *
(Droht. 1851.)
Oprostite, dm go Drobtinice, da se pri-prosta učiteljica predrzne vam svoje otožno in nomirno srco razkriti, in se vam poto-žiti o reči, katera je za njo ravno tako ža-lostna, kakor ostudna.
Žo je pet let minolo, kar sem s K-— skim uciteljem, svojim možem, zaročena in nikdar bi ne bila verjela, da so bode moj mož v tako krafckem času tako daleč spo-üabü, druge reöi vise obrajtati, kakor mene. Oj, kdo prenese, kar jaz uboga prenasati moram! Moj mož sriupa tobak —! In so v najnili zarolcali jo on šnupavcem jako nasproten bil, mnogo smošnega o njih po-
* Odgovor: Kdor Snupati ho£o, naj tit.a poproj list mlado utitcljico D. J. pisan nemKldm Drohtini-cain v Pragi, katori tu poslovcnjcn slcdi.         Pjh.
229
vedal, in meni, ki snupavce po nobeni ceni trpeti ne morem, ob]jubil, da se tega nesrečnega praha nikdar lotil ne bo. Ali sošel se je nekolikrat s tovarši, ki so mu šnupke ponujali, in prej, kakor sem se si-rota zavedla, /e je tobacnica tu bila; od zauetka Se skrivaj nied pisarijami, potem ocitna na mizi. — Kaj sem od te dobe za-voljo tega šrnentanoga Snupanja že prestala, liočem vam od mnogovrstnih gospodov či-tanim Drobtinicam sporočiti; zna vendar biti, da bode moja beseda pri mladenčili, ki se za učiteljstvo pripravljajo, toliko pre-mogla, da se te gnjusobe ne lotijo, in tako sebi in svojim bodocim ženam življenje polajšajo.
No vzemite mi za zlo, ako bodem od tega ostudnega in negnjusnega šnupanja nekolilvo govorila. Zato poslulmito snupavci pazljivo, kaj tisti od Snupanja mislijo, ki v tej smrdljivi štupi svojega čuta se nijso umorili. rJ1obakajcem usta smrdijo, vendar temu se še leliko pomaga, ako se usta več-
230
krat izperejo in izmijejo. Res, tucli toba-kaja je prazna pija, in čudovitni vžitek ve-selja; vendar je le bolj zvunajno in dim-nato, za telesno zdravjo ne tako škodljivo razkošje, kakor šnupanje.
Ako se dva tobakajca snideta, no pade nobenemu v misel, med seboj tobaeek si "zmenjavati, in se tako soznanjati. Ali pa-zimo dva šnupavca; ako se snideta, mahoma, kakor bi trenil, sta si po nosu in tobačnici znanca. Šnupke si ponndita in že sta si prijatla; sedaj tega priljudnega — prelic-nega — prekrasnega noslanja nij konca ne kraja, —da! ono zateglo srkanje in hargo-tanje po nosnicah je za nje, oj! presrecna in edina slast in veselje. —
Najprvo hocem popisati nadlogo, katere Snnpavci sami sebi delajo, potem pa tudi pokazati, kolike nadloge dmgi ljudje poleg takili nesrečnili grdežev imajo; zakaj to, da je vsak Snupavec xnilovanja vreden, to pravi šnupavci sami spoznajo.
Šnupavci,  ki so tako rekoö,   bratje v
2ttl
bratovšČini smrdljive tobačnice, imajo eno dačo veß od drugili ljudi, in to ni malo re-ceno v sedanjih slabili casih. Moj mož vsaki dan toliko zasnupa, kolikor moj naj-mlajši otrok za živež potrebnje, to je pet krajcarjev; a.ko bo tedaj moj za drugo dobri mož sedemdeset let doživel, bode, ker je sedaj v tridesetem letn, svojim otrokom 720 gold, broz obrestij s svojim uniazanim nosom posrkal. Koliko denarja se pa Se vrli tega pomete za tobačnice in rute! — Oj nesrecna kuga!
Šnnpavec ne more ničesa delati brez tobačnega praha med prsti. Zjutra, komaj zbudivsi se, mislite, da se spomni svojega Boga, svoje žene, svojih ljubih otročičev? — Oj ne! Hitro in naglo prime za tobač-nico, in prva misel in molitva jutrna je šnnpka, ki jo svojemu nosu daruje. Gorje mcni in otrokom, ako zveeer pri zadnji šnupki tobacnico založi, da zfutraj liitro pri rokah nij! Po nobeni ceni ne more ne moliti,   ne v učiliSče iti, ne za orglje pri-
2;i2
jeti, dokler začarane tobačriice ne najdo; le-ta mu edina, kakor sam veli, dobre misli obudi, ravno kakor da bi nešnupavci vsi bili brez glave in bi pred znajdbo vražjoga tobaka možje v.si bili slamo v glavali nosili. In kadar v časih v tobaonici tobaka zmankuje, kaka nevolja in sitnost se takrat prodaja! Nobeden še tako prijazen pogled od mene, nobeno milovanjo od strani nje-govih Ijubih otrooicov, ne zamoro njegovega zgrbaneenega lica pogladiti in njegovemu temnemu obrazu navadne prijetnosti in le-pote podeliti.
Oj, kolikokrat okušamo to mi domači, in otroci v soli! Kolikokrat se o taki pri-liki uboga tobacnica mora odpreti, kako se s vsakovrstnim orodjem po njej predragi prah postrguje in pometa, dokler se ne sveti, kakor cisto zrcalo, ravno kakor da bi kakov imenitni in castiti praznik za njo prihajal! Sedaj morajo vse suknje, vse lilače na svetlo, vsaki žepek se na robe obrne, in skrbno preisee, dokler se zadnji
2*3
krajcar ne iztakne — in zdaj le hitro, hitro, da nos ne odpade, po tobaka! — In glej, kakor hitfo nosnico zopet prvo šnupko posrkajo, kakošna nagla spremeinba! — Nje-gov obraz se očividno razjasni, dobra volja in ljubi mir doma, kakor v šoli, se zopet povrne, ves je živ in vesel, kakor zemlja, kadar jo po grdem vremenu prijazno solnce posije.
Ako gre po svojih opravilih od doma, in pripeti se, da je tobacnico seboj vzeti pozabil, oj kolika nesreca in kakošno izdi-liovanje! Vendar, če ugleda soseda, se tako grdega umazanca, tobačnico iz žepa pote-govati, rahlo na njo potrkovati, in pocasi odpirati, — oj kako požmrkuje z očmi in nosom, kako inu krč prste natezuje, in oh, kako srečen je, če vso tobaček njemu ponudi in snupka obilna vlovi!
Čo jaz svojega sicer snažnega in zdra-vega moiža premišljujem, oj, kako je vendar nesreceii! Vockrat pravi. da nijma več ni voha, ni okusa, in dolži tega neko pre-
234
hlajenje, in 6e mu velim, da jo teniii krivo edino le njegovo ostudno šnupanje, ga to razkači in razpali, in očita mi, da ran ničesa ne privošeim. Da bi on denar, ki ga z'a tobak izdaja, za kako drugo prijetniše raz-koHJe obrnil, nio bi ne rekla; pa zavoljo tega negnjusnega pralia svoje zdrave po-ciitke v nevarnost postavljati, in scasoma so vsem oslabiti, to je gola nespamet! Merii so čini, kakor da bi snupavec no imel voc svoje volje in svojega lastnega duha v sebi, ker pri njem mora vse šentani tobačni dull storiti. Če ne imupa, no more delati, no učiti, ne orgljati, tudi celo ne govoriti; ker gotovo je, da na vsako imenitnejo praSanje odgovora poprej dati nij v stanu, dokler prav obilne snupke posrkal nij. To večno draženje telesnih žilic človeSke počutko umori, in Snupavca prerano v krtovo de-želo spelja.
Sedaj hocem pa tudi dokazati, kolika sitna nadlega da je šnupavec drugim lju-dem, posebno pa moj snupavec meni. Kako
235
sladko je za šnupavce, katlar s svojimi rios-'nicami srkajo tobak, in oh! kako nadležnb in britko za druge! —
Šnupavcu lukajo, kakor Čmi črviči, iz-pod nosa mokro drobtine tobaka, ki prile-zojo veukrat brez njcgove volje na ustnice, na brado in belo srajco pod vratom, in so gotovo za vsakega nesnnpavca stud in gab. Mene vselaj srco zaboli, ko vidim, kako Srmpavci pri vsal^i snupld britko in grenkb zapotognejo in zgrban&ijo svoj sicor lopo-krasni/žlalmi in moževni obraz! Oj kakošna muka Se le za me, kadar me moj preljubi mož s poljubom razveseliti želi! Sraejati se moram, j>a tudi razjokala bi so, kadar vidim prijatele, katere moj mož poljubo- , vati zaSenja, kako so zvijajo in odtegujcjo, da se tej nevamosti izmnznejo, in ako jim nij mogoče, kako so z grenkim obrazom in mežočimi očmi njegovej silni volji udajo. Oj kaj so le bode, ce moj Snnpavec veliko starost docaka, oj preuboga- sirota jaz!! —
In  ce  si   tndi  vsako  drugo uro novo
23ü
oprano ruto vzame, vendar vidim, kako čudno se ljudem gabi, kadar on smrdljivo in črno onesnaženo bandero svojega noaa razgrne. —
Kako hudo vse to ženo žaliti mora, vsak nešnupavec lehko spoznade, in gotovo bode omiloval mene ubogo muoenico.
Cudno nelično in nedostojno je Snupa-njo za ženske, to se ploh priznava; ali ni za pikico lepše tudi pri možkih nij. Le navada izgovaija to nerodnost pri ljudeh, ki te nesreče nijmajo, s takim neugodnim šnupavcem v bližnej zavezi živeti. Sedaj še le vidim, kako preljubezniv je mož, lei ima snažen nos, snažna usta in snažno brado.
Gospe in žene, ki iniajo može šnupavce in pijance, njih nebesa morajo biti tamkaj dvakrat lepša mimo drugih, kcr trjiijo tu-kaj dvaki-at veči oj in joj!
Branite me, vas prosim! drage Drob-tinice! zakaj zašnupanabratovsčina, katero moj mož kot vojvoda vodi, me bode zavolj
287
tega lista smrtno preganjala;  vzemite me slabo ženstvo v brambo in varstvo.
Oöitno povem, da nijso moje želje, naj bi stari možje zavoljo mojih besed morali svojo ostudno šnupanje popustiti; oni so nepoboljšljivi, in ne zamorejo veo te na-vade opustiti, ker moo njiliovih pochitkov je že preslaba., in glava od tobaka že strena; tudi kriva biti no želim, da bi oni oslepeli, oglusali, pamet izgubili, mrtvondni postali, ali prenagle smrti umrli, kar bi se znalo zgoditi, ker tako vsi gospodi šnupavci s besedo in dušo trdijo, ako bi naglo in za zmirom morali šnupanje pnstiti; le sanio mlade go.spode, bodočo niože in iičitelje, bi rada prijazno in matrno posvarila, naj se te negudene privajajo, katcra priliodlve manjša, slabi in mori telesne moči, lcrasne može ostudne in drugim ljudem zoprne dela, zad-njiu pa tudi veckrat lepo zastopnost pri liisi kali in ljubi mir razdira.

Kazalo*
Prvi del: Pesni.
A. Kazliene:                                                                               Stran
Mojo žoljo     ......                5
Vso mino......                7
Lastavici slovo      .....                0
Jutrnica          ......              12
Očctova roka.....             11
Dcoko s pianino   .        .        .        .        .              16
Spomlad......             18
Spomlad in mladost     ....             l2l
fcjkrjančok......              22
Mqja ovc'ka   ......              23
Pri zibcli......             24
Grob zaročnici      .....             20
Oblakoru......             28
Prijatclstvo......              30
Vcsoljo Stajorca    .....             S3
Na})itnioa       ......              35
Zdravjo.......             37
Prij atcl u Jakobu           .....             37
Novomcšniku.....             38
Žolcimškim planinam   ....             BrJ
Stran
VqjaSki očenaš      .....              40
Angelina        ......              42
Lavorik......              44
13. Ci rkveno:
Unmiljcnjo......              53
,   Božična poscn       .....              54
Jczus Nacarcnski           ....              58
Na'jslajse sree Jezusovo        .        .        .              01
Marija Svoeniea    .....              04 Peson,  peta pri žalostni Matci'i božji
na stari svoti gori         ...              06
Pesen, pri novi sv. moši     ...              70
Novi altarji    ......              75
God flv. Mihaela.....              77
»Sv. trijo ]<ralji.....              80
Pcson na vcrnih diiš dan.    .        .        .              Sii
Slavospcv tvfh babilonski]) iriladonificv           87
Drugi del: Mala pevka.
I^rnkaz v 5 dojanjih       .        .        ...        .           91
Trelji del: Različni spJei.
Zlato tolß........   210
TJbožcn prcrno/.cn    .        .        .        ...        .         223
Kdo hooo šmijiati ?          .....         228