... mestni ihi-kat ljubljanski s zdravstvenega stališča z ozi-
rom na boje pretečo opasnost epidemij ali kužnih boleznij mestnemu magistratu predlagal. Da bi se bolje razumelo, kar mislim pozneje povedati, treba da naj prej — se ve da kolikor moči na kratko — posnamem omenjene nasvete. Mestnemu fidkatu se sledeče naredbe potrebne dozdevajo: 1. O poletnem Časi n j se vsaj dvakrat na teden stranišča, kanali in gnojišča po mestu desiuficirajo ali razkužijo;
2. Sestavi naj se več zdravstvenih komisij
3. Izvažanje straniščevine naj bode dovoljeno le mej 11. in 1. uro ponoči in tudi tedaj le v dobro zaprtih posodah ; 4. Mrliče v rijakar-skih vozovih na pokopališča voziti, naj bode prepovedano; 5. Stanovanja naj se preiskujejo ali nijso nezdrava niti prenapolnjena; G. Živež ki se prodaje, zlasti meso, naj se strogo nadzira; 7. Na kladeze ali štirne naj se posebno pazi; 8. Naj se išče prostor ki je pripraven za bolnico, če bi je treba bilo za kužne bol* nike; !). Za prenašanje bolnikov naj se omislijo nove nofilnice; 10. klanje drobnice v nekej hiši na Poljanah naj se ustavi. — Te predloge — tako sta dalje poročala omenjena lista — je magistrat v seji pretresal in s tem rešil, da jih je šest — zavrgel; le glede štirih (6, 7, 8, 9) je obveljalo, da treba nekaj storiti.
Prav videlo se je časniškemu poročilu mej vrstami, kako g. mestnega fizika in njegove privrženike leta „rešitev" peče! Zato sem veduo čakal, da bodo v kake novine žolč razlili, pa vse je tiho ostalo, le necega dunajskega dnevnika dopis je stvar v misel vzel. Sicer pa nij težko ugeniti, zakaj gospodo nij mikalo stvar razpravljati: če bi bil magistratski gremij vsaj po večini naroden, holio, potem bi ne bili pesti v žep tiščali nego zelo glasno ragljali
Zasedenje Bosne
je po vseh poročilih uže več dnij potrjena gotovost, in vsak Čas pričakujemo vesti, da se je vršiti začelo. Dozdaj pa še te vesti nij. Najbrž Avstrija, katera je dobila na kongresu d Evrope nalog, da zasede Bosno in naredi t m red in mir, čaka zdaj odgovora tur škega. Kakor namreč zadnji telegram iz Berlina še 2. julija pravi, turški zastopniki na kongresu še nemajo nobenega poduka, kaj naj odgovore na evropsk mandat Avstrije, zasesti Bosno in Hercegovino. Znano je, da bo Turki dozdaj protestirali zoper zasedenje Bosne. Kaj bode če pri tem ostanejo? Kaj če se našej malej vojski, kolikor je je mobilizirane ne umaknejo radovoljno, pa da bi tudi le iz principa branili Be, na pr. zakopavši se na netili krajih kakor v Plevni? Mi bi mora1' novo vojsko s Turčijo začeti, in to bi bila velikanska zadrega za našo monarhijo.
Vse upanje je, da se bodo te težave odklonile, da se Turčija ne bodo upala protiviti se. Pa gotovega vendar še nič nij. Sultan ima muhe. poleg tega pa je ves odvisen, in celo le od denes do jutri gotov. Isto tako je bo-sensko muselmanstvo fanatizirano, mnogo je nerednih razbojniških čet v Bosni. Vse to so stvari, ki dajo razmišljati in neveselo možnost .odpirajo, da avstrijsko delo ne obteče tako gladko in hitro, kakor si želimo. To se ve, da bi potem vsega tega krivi bili oni, ki bo stvar, katero je vse dobro avstrijsko novinarstvo uže dve leti kot potrebno izpoznalo in priporočalo, do zdaj, do zadnjega hipa od kladah in 2avlačevali, namesto da bi bili uže da v naj Busiji na strani v akcijo stopili.
Listek«
Zagreb.
Zagreb je glavni grad kraljevine Hrvatske in Slavonije ter bivše vojničke krajine, zajedno tudi duševno središče za omenjene pokrajine. Tej okolnosti se ima po največ pripisati, da sedaj, ko po družili mestih naše monarhije vlada večja ali manja stagnacija, Zagreb očividuo napreduje, raste in se raz piostira na vse strani.
Dolgo časa je imel Zagreb manje stauov-ničtva nego Ljubljana, še prigodom zadnjega številjenja leta 1869/70 nij ga bilo popolnem 20.000, v zadnjem času pa se je začelo tako rapidno množiti, da ga sedaj broj t 25 tisoč. — Neposredni uzrok temu je prednost, katero ima Zagreb izniej ostalimi provincijalnim! mesti, in sicer, da je središče dveh vlad, civilne Hrvatske in Slavonije, katerej stoji na čelu ban, in civilizirane vojničke kra-
jine, katerej predstoji zapovedujoči general. Vsled tega ima Zagreb napram ostalem prebivalstvu toliko činovnikov, kakor nobeuo drugo mesto v avstre-ogerskej monarhiji, ter se prav nazivlje: „Činovnički grad".
Do leta 1850 se nij Zagreb odlikoval pred druzimi mesti hrvatskimi niti glede čistoče niti glede lepote sploh; še le pod absolutizmom se je počelo delovati na polepšanje in ured-jenje ulic, šetališo in stavb, ter se je ustanovil plau za daljuo razvijanje in razprostlranje.
Vendar so Zagreb doigo časa uij mogel povzdiguiti do višjo stopinje radi pomanjkanja mdustnjamik podvzetij, ter radi preneznatne trgovine, v katerej so ga nadknlila sosedna mesta Sisek in Karlovec. — Tako se j« grad polagoma sicer razvijal in lepšal uže do lota 1870, ali nij bilo opaziti večjega napredku, čeravno je dobil 1. 1802 železnico iz Zidanega mosta v Sisek in nekaj pozneje iz Zagreba v Karlovec. — Novih hiš se je le malo zidalo, in te nijso imele cene, stanovi so bili prazni,
prodavale so se nepokretnosti često po ekse-kutivnih dražbah in pod procentno vrednost, in nikdo nij mislil niti ne 3anjal, da bi kedaj ali tako hitro se toliko spremeniti moglo. Na izdelani, in po kr. dvorskoj kancelariji odo-breui plan ob razširjenju Zagreba se je bilo čisto pozabilo in radi tega je celo gradsko zastopstvo dovolilo, da se je leta 18G4 zidala plinari:ca na gradskem zemljišči, ki se bode v kratkem ravno v sredini mesta nahajala.
Uvedenjem dualizma 1. 18G7 je zadobila kraljevina Hrvatska in Slavonija svojo avtonomijo v poslovili notranjih, bogoslovja in uka ter pravosodja, pa je vsled tega ustrojena bila kr. zemaljska vlada v Zagrebu z vsemi polnočnimi uradi 1. 18G(J. — Skoro potem je bila provincijalizirana vojnička krajina in ustrojila Be je pri c. kr. glavnem zapovedništvu vladna upravna oblast, [c. kr. stol sedmorice in c. kr. banski stol za vojno krajino. — Tim načinom je zadobil Zagreb dve civilni vladi in razen obstoječega uže najvišjega in višjega
Id nekoliko bi bil smel gosp. fizik po vsej pravici olajšati si srce. Mogoče, da pohvaljeno njegovo „neumorno trudoljubje" sem ter tja kaj predaleč sega, vsaj nekateri njegovi nasveti pa so izvestno popolnem opravičeni in res preudarka vredni. Vrhu tega naj bi bil magistrat pomislil, da se s potrebnim taktom najsitnejša naredba da izvesti tako, da nikdo njene osti preveč ne čuti.
Če se splošna desinfekeija v Bmislu 1. predloga za zdaj nij odobrila, si to tolmačim tako, ker je magistrat mislil, da v to svrho lehko vsak meščan sam stori svojo dolžnost, kar je tudi istina. Ne umejeiu pak apatije gospodov glede druzib toček. Zakaj na plim. Be tako trdovratno ustavljajo, da bi se stra niščevina prevažala le v tistih ponočnih urah, kedar so ulice prazne? Da je tistim ljudem, ki imajo baš b tem neprijetnim delom posel, vse jedno, kedaj uživajo neizogibno — vonjavo, in da jim je tem ljubše čim preje je muka pri kraji, to verujemo, a tu pač sme večina zahtevati nekoliko ozira. Saj nijsmo vsi ljudje poljedelci, ki so morda uže raznih dišav bolj vajeni. Pa ko bi se še držali usta novljene ure p. n. eksporterji snovne promene ! Kolikokrat obiskovalci gledaliških predstav, katerim je vedno konec pred 10. uro, srečujejo počasi in bobneče premikajoče so kola z velicimi trebušnimi posodami, kojih ropot uže vsak — nos v beg spravi. Po letu pa človek odhajajoč na večerni sprehod odpre okna, da bi se stanovanje shladilo, in s čistim vzduhom napolnilo; oživljen povrnivši se domii stopi v sobo veseleč se mirnega spanja — toda, kaj je to? kakšen parfen?! Na zaželeni počitek niti misliti nij! Jedva se ne vabi j eni gost malo izkadi iz sobe — čuj, zopet nekaj gromi tam z daleka, ojoj, druga, morda, pomnožena izdaja! Ali si. magistrata očanci nič ne udu-liajo? Komu bi bilo na kvar, če bi take ne dostatke odpravili? Zakaj je druge to mogoče V Naj omenim tu mimogrede, da so v Beču ravnokar sklenili, na čolnih izvažati stranišče-vino; stroški za to so proračunjeni na 25.000 goldinarjev.
Preidimo na drugo staro pritožbo, za katero ima naš magistrat kosmata ušesa. Nij ga skoro dne brez otroškega mrliča; večina otrok umira nekaj let sem za nalezljivimi boleznimi. Navada je, da otroke k pogreba vozijo — v fijakarjih! Gospoda magistratski predsedniki, kaj menite, ali je res posebno
prijetno sesti v voz, v katerem je pol ure prej mrlič drdral k sv. Krištofu? Ali Vi brez vsega strahu svojega sinčka, svojo hčerko posadite v tak voz na mesto — mrliča, katerega nežno žival so vplenile lote ošpice ali difteritis? No, čestitam Vam o debelej Vašej koži! Glede rijakarskih voz ste res neizmerno liberalni, še več, Vi ste kar komunardi! Ne samo za vožnjo mrličev, nego tudi za transport mnogovrstnih bolnikov in še bolj mnogovrstnih, neprostovoljnih popotnikov Vam ugajajo ti vo zovi. Menda ga nij tako raztrganega berača, da bi se magistratni organi obotavljali pomašiti ga v prvi konfertabel, ki jim v pest pride, in kako za zlo vzemo vozniku, ki Be brani tacega pasažerja boječ se, da bi mu onesnažil lični voz ali pa še celo kako naselbino malih živalic vanj zatrosil. In kako sim-pcl je tii pomoč! Magistrat naj za vse take potrebe napravi svojo voze, kakor jih imajo drugod, pa bode vse dobro! Kaj je to taka reč? To Ljubljana uže še zamore, pa — kje drugod prištedite! Komunalne kočije bi Še kako drugače tudi prav prišle, zlasti bi dobro bIu-žile magistratskej gospo ii za njene — komisi-jone. Pa jim saj ne bodo smrdele, ker so taki „ritter ohne furcht", ki se ne boje niti kuge niti — ušij! Nikakor pa bi ne pritrdil tistej nagodbi ki se neki snuje zaradi vožaje mrličev z jednim samim podjetnikom, če bi bil vsak potem nepogojno na tega navezan. Zakaj bi se strigel zaslužek fijakerjem, ko jih je itak menda pol preveč. Za posodo mestnega mrtvaškega voza naj bi bila pa ustanovljena zmerna taksa.
Toliko za denes! Skušal sem samo na teh konkretnih slučajih dokazati, da bi sanitarna uredba našega mesta zaslužila več resne pozornosti. Ormuzd.
Učiteljem v razsodbo.
(Iz učiteljskih krogov.)
R—i. Nij še minulo mnogo let, odkar se je pričelo po novem delovati na šolskem polji. Resno je bilo to delovanje početkom, in navdušeni pedagogi v Avstriji so pozdravili oni čas z veselim pozdravom za dobo, v katerej bode pričela cvesti omika narodov, iz katere bode prihajal zlati vek splošnega blagostanja. Ako je tedaj ineligentni svet radostno nazdravil šolskim reformam, kdo bi se potem čudil, ako so šli učitelji pedagogi, katerih stanje bilo je do onega časa v razmeri k njihovemu poklicu
nedostojno, ako so šli ti, pravim, Se dalje, ter so bi zlate gradove v zraku zidali, ne do-miBlijoč si, ka nemajo trdnega temelja. Vsaj so v državnem zakoniku čitali črno na belem nove, njim in narodnej šoli boljšo bodočnost kazoče jim postave od 18G8 in 69. leta, — prve cvetke po dolgej zimi. In človeško srce v bedi, kako rado, prerado upa! In prostost in neodvisnost, kako sti vsemu človeštvu priljubljeni, kako je vse v to nevdušano! In pedagogi, so tudi ljudje !
Z reformiranjem šolskih vnanjib razmer, učiteljskih plač, njihovega novega stališča ˇ oziru na druge stanove, storil se je velik korak v prospehu narodnega šolstva. Ako bi se bilo s to reformacijo nepristransko, ozirajoft se jedino le na povzdigo naših šol in s tem na omiko naroda, nadaljevalo, dosegla bi se bila nedvomno tudi ta svrha, in naša šolske postave morali bi hvaliti in poznejši rodovi, hvaležen bi jim bil tudi zdanji n a rod.
Ali se je pa kedaj na to oziralo? Ne! in jaz si upam trditi, da je bila reformatorjem, kakor ob vsakem časi drugim, tako tudi zdaj tem, blagoatanje na"roda in učitelj stva deveta briga, ter so jim pri izvrševanji Šolskih postav pot kazali le osobni oziru, kar je bil tudi povod, da so sebe in druge za nje navduševali. Naše šolske postave bile bi v rokah požrtvovalnih in pravičnih mož plodonosne; ker so pak prišle takoj po svojem rojstvu takovim ljudem izvrševalcem v oblast, kojim je bila svoja draga osoba glavni motor, zato so izgubile svojo prvotno vrednost, in dan denes stoje te tolikanj slavljene postave v takej podobi moža, ki ne ve, ali bi pritrdil ali zanikal.
Pričetek reformiranja šole bil je resen ; iz resnosti prošlo se je v šalo, ter se je cela reformacija na tak način zasukala, da se je vse na slabše reformovalo! Ozrimo se le v prvo zdanje desetletje naših šolskih poštar in ogledimo si njihov sad, ali more biti Se tolikanj skromen človek z vspehom zadovoljen? Jaz mislim da ne nobeden, saj bi se drugače ne slišale vedno pritožbe najboljših učiteljev o slabem, neumnim ustroju notranjskih delov naše Šole. No pa vnanje razmere šolske učiteljev so se gotovo po naših novih šolskih postavah, tem kvintesencem pedagogovanja, na najboljšo, vse učiteljske kroge zadovoljivo stran zasukale? No, rad, prav rad bi poznal učitelja, ki bi dejal: zadovoljen sem sč svojim stanjem in novo šolo. Prvo desetletje na-
sodišča, to je, kr. stola sedmorice in kr. ban-skega stola še ravno ta soda za vojno krajino.
Pri tej priložnosti pomnožilo se je stanovništvo Zagreba tekom kratkega časa za preko 200 obitelji, kar je dalo povod, da je nastopilo počem od 1. 1*70 veliko pomankanje Bta-nov, ter vsled tega so se naglo počele zidati nove hiše, otvarati nove ulice in vrednost starih hiš se je pomnožila za celo tretjino. — Špekulacija se je počela gibati, kredit precej rasti in v treh letih so Be ustrojili novi denarni zavodi, kakor eskomptna banka, komercijalna banka, obča štedionica i zalagav-nica in zagrebačka štedionica, dočim je do otovrej delovala jedina „prva hrvatska štedionica", ustrojena leta 184G.
Ako se pomisli, da centralna uprava samo civilne hrvatske vlade, pri katerej je nameščeno razen bana in treh oddelnih predstojnikov 10 sovjetnikov, 13 tajnikov, 12 koncipi-stov, 20 poinočnih uradnikov, stane na leto okroglih 2G2.000 gold.; — računarski urad,
gradjevni urad, zemaljska blagajna, archiv in statistički urad skupaj GO.000 gold., zatim kr. stol sedmorice 51.000 gold., a kr. banski stol 123.000 gold., — se vidi, koliko dobička ima Zagreb samo od teh oblastnij. Razen autonomnih hrvatskih in vojničkih oblastnij nahajajo se v Zagrebu uradi, spadajoči pod mini-sterstvo ogersko, in sicer kr. zemalj. finančno ravnateljstvo sč svojim računarskim odsekom, z državno blagajnico, z uradom za odmerjenje pristojb, poreznim uradom, poreznim nadzorui-štvom, carinskim uradom in uradom katastral-nim, zatim brzojavno in poštno ravnateljstvo, zapovedništvo domobranstva, in končno uprava železniške postaje ogerske, kakor južno železniške družbe.
Politično upravnih činovnikov je v Zagrebu 143, sodbenih !)8, financijalnih 14G, brzojavnih 50, poštnih 45, upravnih in sodbenih za krajino 138, vojničkih blizo 100, ne-računši diurniste in podvorničko osobje.
Vseučilišče Franjo Josipa I. v Zagrebu,
otvoreno leta 1874, stane na leto 111.248 gold., in ima na treh fakultetah 34 profesorjev, višja gimnazija 21, velika realka 17, preparandija, moška in ženska, 9 učiteljev, — gradskih ljudskih šol ima Zagreb 4 za dečke, mej temi jedna paralelka, 2 za deklice, ođ kojih je jedna višja z 8 razredi. Druga preparandija za ženske obstoji v samostanu milosrčnih sester s pravom javnosti, in se naha-ajo tam posebne šole za žensko mladež. — Lani se je ustrojila v bolnici milosrčnih sester šola za babice, trgovska komora nastoji usta-uoviti posebno šolo za trgovino in obrtnost, a tukajšnja gospodarska podružnica šolo za pod-kovanje konj.
Prvostolni kapitol zagrebški broji razen nadbiskupa 20 kanonikov in 10 prebendarjev, kateri, kakor je nekdo pred nekaterimi leti v bečkem državnem zboru trdil, namesto kanonikov Doga molijo.
Župnih uradov ima Zagreb 4 kntoliške, in to: pri bv. Marku, sv. Mariji, sv. Ivanu in
V
?ih šolskih postav niinolo je, a zadovoljile nijso tudi malo ne pedagogov, niti ljudstva, niti oni jih ne morejo hvaliti, ki so jih sami ustvarili, ker ti uvidijo (?) zdaj, da oni, ki stvari, mora dobro premisliti, kaj hoče ustvariti, in stvarjeuje to kakove posledice bode imelo.
(Dalje pri h >
Politični razgled.
IVotrtanJe tteisele.
V Ljubljani 3. julija
Kedaj bomo marširali v Rnsnn * Nekateri pravijo, da denes, jutri, pojutranjem; drugi pa trdijo, da še le sredi tega meseca. Najbrž tačas, kedar bode Andrassy od vseh Televlastij imel dovoljenje v žepu. — če se bode Turčija vstavljala, bode še jeden del avstrijske vojske mobiliziran.
itehi so zadnja leta zidali na narodne stroške velikanflko gledališče v Pragi. Stroški za to so se pokrili z nabirami in doneski posameznih rodoljubov. Poleg tega pa je bila razpisana velika narodna loterija. Bilo je sto tiBOČ lozov po 3 gold. oddati. Prodano je bilo lozov nekaj menj, namreč za 240.000 gold. Zadnjega pretečenega meseca je bilo žrebanje. Češki listi, ki so nam včeraj prišli, priobčujejo izvlečene številke.
Mši'vntski sabor se snide 8. julija. Imamo li od njega kako politično važneje dejanje pričakovati? Čas je pač važen.
V oge»**kr»
NapoL ...... G. kr. oekini .... ... 9
... 5 » 4r»
it 7.r»
Državno markn , . . . . ft7 «• IS
Tujci.
8. juliju:
Pri Moini: Kraigher la Postojne. — Puhi Is Maribora, — WoUtđ Is Gradca. — pl, Ruanov li Zagreba. — Batagliari i/. Trsta. — Trevlaan, Suber
iv. Monlah-otiu. - Mruvat i/. 1'ulj.i.
r"n HavlIOll L»r. K liho it, Dunaja. — Ki ker Is TtSta, Tavellos iS Dunaja. — Pahor i* Kočevju.
— VVober Is Gradca, — VValheim, Klein, vVortkolmer i/. Dunaja.
i'u Ssumoreii Donovlek i* Gorenjskega. — Juvauoo i/. LJubljano.
Dunajska berza 8, julija,
(livirno telegrafiAne porodilo.)
¦notni dri. dolg v bankovcih . l4 gld. D6
Enotni dri. dolg v srebrn . . fct> „ 60
Zlata renta..... 75 10
IbltO dri. posojilo 1M " _
i\»u II« narodno baiiko . , t , m:i l —
Kreditno »kcije . . , aoo i>5
l.tulcri ,,ir arečUt'.
V Trstu 28. junija: 85. 55. 8. 85, 10.
V L i uci 28. junija: 07. 7. 68. 10. <;.
»»rta \\ ir mnpfnhlnn fueMt**,
,-Ub H»;st»»H umi Preiavviirdiflstes
Dio Ropmiiiiintol, j \\ figortdecken (Ptachen), lelttinlsgcn, Mlstofo
• I I I i* . k . |H" l''jl I 'I I k
von M. J. Elsinger & Soline
in VVion, Neiib.ni, Zollerftasao 2,
¦ InrMiilfn (Irs. k. mul k. KriecnmiiiiKtc-i iums, -Si M.ij. I- r 11.¦ imai inr. virlrr 11 iimnnit litsiin .t ¦ h < rii rt,
]
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" so dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjigo:
1. Doktor Zober*', originalen ylo~ vensk roman od J. Jurčiča. Cona oo kr.
2. KulijorusJce jtorettti** od Hrot llarte-a. Cena .r>0 kr.
3. p,3?uaomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr.
4. ,,.An Zcrht jalt1*, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik W<*kefteld&ki". Spisa! OUver (ioldsmith. iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
C. ,,Mt'J dvemU stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. t,Vt*vt lit Sad**, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.
Slovenske
lopoznanskc knjige.
v aalolbl .Narodna tiskarne* v ijuhijani so lalle in ho morojo dobiti slsdeoe slovenska knjige i
-A.. :E3©xacxa,n.l lia. povesti:
1. I ii./ein I nI. ultuli. Izvirna povest, SOisal
J. Jurčič* volja ...... r»o kr.
8. l»l«*ln llol«l«>niN. Komun, francoHki n|mhuI Viktor Chrrbuliez, poslovenil Davorin llc.stnik BO kr.
.'i. liitiiior.-i.-it. Roman » pogonkogn /.iikoij%
Coiki H])iHJila liarliim Svitlti; poulovonil t'ru^jo Tom.sH, volj«.........Su i«-.
4. Prvi pol j n l>. Novela, Hpisal ./. Skutre — Nu <»rul /.inljl. Novela, spis. J. Mulec, volja 2f> kr.
f>. B4hk«'ii. Novela, liamioaki Spisal U. Iiirirrry
posloveni] Davorin Bottnik. — Orkcv in «ii-/.h«w
w Anu liki. FranoOSkl lUiaa] B, Latnmlmje, poslovenil Davorin Uontnik, velja . . . 96 kr.
IB. ILiistlri v zvezkih:
I. zvozok, ki olmi-tfii: SUMiograllja, Hp. dr. /»'//>/.';
— ZivntopiNje, Hp. /.' ttož. — Piesom, PreNcriu hO PrsSireB, »p. Fr. l*r«tik. — 'IVInja peronku, novela,
Hp. J. Jurčič, •— N, Maeldavelli, Hp. dr. Bibič, — Pismu
it UiiNijc, Hp. dr. i\ i ml in. — TihIvo t gror.iljt>m in,
ituNkciu, Hp. dr, J. \'t>*njtik. — Osgava bsue? Novollco,
Hp. J, (hjrintf. Vrlja .... *2.r> kr. IV. zvezok, ki oliHi-^a: lic|ii dnevi. Sp. I\tulu.~t
— PlaM. Novela. Ruski spisal A'. K. Oogol; poslovenil l. f.oj i///«<•. - Nekoliko opasek o IsdaJI sloveiiskili uaruiiiiih pesnij. Bpisal prof. dr. Krik, Volja 85 u¦-.
Kdor UOĆ0 katero koli teli kujdohiti", naj i»iŠ4»
pKarodneJ tiskarni" In Jih dobi po poftttiom povzetji; Vso skup ho dajo sa aniiano cono 9 gold«
v „Narodnoj Uskarni" v [Jubljanl Jo lalto in
bu dobiva:
VIII. zvesek „Llatki":
Pomladanski valovi.
Kounin, spisal I. TurjfOnJov, poslovonil dr, M. Bameo. su iv pol. Oona <>u kr.
1'olein
Trije javni govori.
Govorili DTOf. l'r. S u lil j o, Iv. Tavčar in prot. I r. VVioHthalor v LiuMjaimki či
čitalnici.
H" i» pul. Cenil :»0 kr.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič,
Lastnina in tisk „Nuroduo tiskarne". ...