16. Številka.
Ljubljana, soboto 19. januarja
XI. leto, 1878.
SLOVEN
Ishaja vsak dati, iivznuiši ponedeHk« In dneve pO praanlcih. tri.-velja po poiti ureien/an M avstro-ogerske detel« za celo leto 16 jrld., zu pol hita H nld.t •* Coirt leta 4 gld. — Za Ljubljano  bioi poiUjauja a* oou za oolo leto 13 tflJ., i,a čotrt lota 8 gld. 30 kr., za en mosee 1 jrld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom h.« računa JU kr. za inosoc, 30 kr. ca eetrt leta. — Za tuje d otele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ioiah in za dijake volja znižana cui.a in sioer: Za Ljnbljauo za četrt lota 2 Kld. 50 hr.. po posti prejeumn za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne potit-vraVa 6 kr., de so oznanilo enkrat tinku, F> ar., ee so dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se      o.e aankirati. — Uckoosti so ne vračajo. — UrodnUtvo je v Ljubljani v Franc Kolnmnovej bifti      g „fdedaliska stolba". Op ra v D i št v o, na katero isj m ~>U<ovoUio ^o*iljati nas-oen-ne, r-kliiuiaoijie, ^tnanila, t. J. administrativno roči, je v „Narodni tinkami" v Kolnmnovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Peterburg 18. januarja. Oficijalno. Pri Šibki so Pusi ujeli 32.000 Turkov, 93 kanonov, 10 zastav.
Turki so zapustili Kotel, Starojeko, Slivno in se združujejo v Janibolji, mej potoma  vse   žive/ne zakladbe pozigajoči.
ltusi marširajo n ez ad ržlj i vo naprej, povsod sovražnike pred soboj goneči.
Itusi so vzeli železničnc šine proč na progi Jambolj-l'ilipopelj, zaseli so želez-nično štacijo Trnovo, od koder je v pravem paničnem strahu zbežalo 300 nizamo v iu 5000 oboroženih turskih prebivalcev, zapustivši 6 kanonov.
Ko so Turke preganjali, dohiteli so Rusi tri transporte in priplenili 20U voz, 1000 glav goveje živine in 300 ovac.
Sulejnian je baje v Filipoplji in je ukazal vse po/igati in uničevati za soboj.
Veliki knez Nikolaj je dobil telegram od Kcout-pase, ki naznanja, da prideta Server-paša in Na m i k-paša v ruski glavni stan kot polnomočnika Turčije. Pričakujeta se 17. ali 18. januarja.
London 18. januarja. V zgorenjej angleškej zbornici je lord Granville gra-j a 1 govor ministra lorda Beaconslielda, ki je bil govorjen 9. novembra, ker je ta govor vzbudil misel, da je prevzela Anglija oboroženo nevtraliteto. Dalje lord CJranville naglasa, da je ltusija izrekla in zagotovila, do katere točke hoče ona iti. — S tem, da se je angleški parlament izredno prej sklical, vzbudil se je čut negotovosti ali nevarnosti. —
Minister Ileaeonstield odgovarja in kaže na izpremenjene vojne razmere in na to, da je porta za mir prosila. Politika angleške vlade nij bila nikoli omahljiva. Ona je zmirom imela nevtralnost za svojo dolžnost, dokler interesi Angleške ne bodo v nevarnosti. Tudi A n-d ras sv je izjavil v ot'ieijalnej noti, da je Avstrija le pogojno nevtralna. Angleška nij osamljena. Vlada bode imela vpliv, da Be doseže trajni mir, vendar za hrambo državnih jiravic bode vedno zopet na parlament sklicevala se.
Vojvoda Argvl reči', da se vlada Ogiblje razjasniti politiko svojo.
Lord S al i s bu r\ protestira, da bi se bilo s tem, ker je parlament pred rasom fiklican, od angleške strani dajalo kako podpihovanje Turčiji, naj se dalje vojskuje, Turčija nema od Anglije nobene pomoči pričakovati, čeravno je mogoče, da bode m orala Anglija svoj e lastne interese braniti. V minister-
stvu nij nobenega različja v mnenjih. Salis-burv ve, da se vojni valovi bližajo prav zaznamovanim interesom Anglije. Zato vlada Vprašanje stavi, ali jej zbornica zaupa ali ne.
Zgorenja zbornica je sprejela adreso, in je odložila svoje sije.
Budapešt 18. jan. M i leti e je bil včeraj zarad' veleizdaje obsojen na pet let ječe.
Praga 18. jan. Mej Skrejsovskim in mej zastopnikom konsorcija „Politike", mestnim svetovalcem T h iirhier-om, se je bil vnel po noči v tiskarni „Politike" prepir zarad članka proti Kiegru; potem je bil Thfuhier z drugega nadstropja vržen (ali padel) in teško ranjen najden. Skrejšovski je pred sodnijsko komisijo izjavil, da je Thiirhier v pijanosti doli padel.
London 17. januarja. Denes se je angleški parlament odprl. Prestolih govor upa, koraki porte in koraki Anglije nasproti Rusiji bodo do mirne rešitve vodili, katero bode Anglija podpirala. Dozdaj nij nobeden vojujočih žalil ali škodoval britanske nevtraliteto. Dokler bode ta neoskrunjena, "ne bode se spremenilo zadržanje Angleške. Prestolih govor pa priznava, da je mogoče, da se bode vojska podaljšala in bode kak nenadejan dogodek previdnosti terjal, v tem slučaji bode parlament sredstev dovolil.
Bel grad 10, januarja. Srbska vojska, ki je bila pod Nisem, maršira v Prizreu, ker
knez želi, da se stara Srbija posede, predno Bto;"jJejain~ i zaHledovanje politike,   ki jo je
Kako ocerruje vnanji list Andrassv-jevo politiko.
Z Dunaja 15. jan. [Izv. dop.] /a novo leto dobil jo letos naš minister vnanjih zadev, grof Andrassv, red zlatega ovna Tako odlikovanje je precej redko in naši raznovrstni ustavoverni listi nijso si mogli tolmačiti dogodek velepomenljiv v tako resnem času. In redko odlikovanje ima vsaknko svoje globoke uzroke, dotikajoče se gotovo vedenja našega ministra vnanjih zadov v vzhodnem vprašanji. Grof Andrassv ima baje mnogo zaslug, da je Avstrija napram vojevitim izjavam in znhtevanju avstrijskih turkoljubov, osobito Magjarov, ostala nevtralna. Magjarov zahte-vanje, oborožiti Avstrijo in postaviti jo na stran Turčije, naj bi se za slednjo bojevala, razbilo se je na „ trdovratnem" Andrassvju iu Avstrija je bila rešena kmoprolitja za idejo mngjarsko- turško.
Slavjanski politikarji seveda drugače sodijo vrednost Andrassvjevega genija v zadevah orijentalne politike. Vsi slavjansko misleči politikarji pisali ho, da je naš cesarski dvor proti težnjam turkoljubov in kolikokrat se je trdilo v slavjanskih listih, da bode Andrassy moral odstopiti od svojega mesta, ako ne vodi avstrijske politike v vzhodnem vprašanji v smislu politike dvorne, Rusiji prijazne stranke. In videlo se je, ka je Andrassv odpovedal se magjarskemu šovinizmu, da mu je dvorna rusoljubna politika bila uzor za ravnanje v orijentaluem vprašanji. Jedina njegova zasluga je torej abdiciranje magjarskih sovini-
pride do sklepanja miru. Polkovnik Oreško-vič je zašel Kumarovo, oddel Horvatovičev operira z (Jurkom prt; i .'.dnjauopolju. Polkov ni k Benitzki je Kuršumljo zopet vzel in 3000 mustchaii/.ov ujel. — Deues se je še tretji m i 1 i ču i razred mobiliziral.
narekovala d v o r n a strauku. Andrassv je vrgel Magjara raz sebe, in raje trpel britko očitanje nekdanjih svojih magjarskih pajdašev, nego biti uerabljiv za avstrijsk interes, ki terja, da je za obstanek Avstrije najnujnejša potreba, da naša država hodi po poti Slovane in ne protivne politike. Iti za to Bpreobrnenje, »{3.. za to rabljivost in podunost dvornej stranki,
Iz denašnjega našega telegrama  peter- dobil j« *ed Natega ovna.  Da bi pak ne bil
burgskega je razvidno, da so Husi pri Šibki veliko večjo turško vojsko ujeli nego se je ua prvi mah sodilo, pa da zdaj neustavljivo prodirajo naprej, pred soboj  podeči turškega vraga.
Iz Soluna se piše v ,,Pr." V Ueskiibu jo zdaj nekaj tisoč baši-biuukov iz Albanije, kateri so namenjeni proti Srbom, ali si uže tu na potu vsakovrstna nasilja dovoljujejo. Na javuej cesti ljudi ropajo in s silo v hiše vdirajo. Premožne hiše so bile oplenjene, žene in device oskrunjene. Oblustuije so n e z ni o-žne proti tem divjakom kaj storiti. Nihče si no upa na trg.
iz lastne inicijative našel pota pravo politike v orijentalnih zadevah, o tem je preverjen vsak misleč politik. Nikdar so Auilrassyju ne bode štelo v zaslugo, da je Avstrija v rusko-turškem boji na korist Kusije držala se novtralno; nikdo ne bode Andrassvju pripisoval, da je on z lastnim svojim uiuoni, z mogočno svojo roko pripomogel, da so obsedeli turkoljubni krićači na kleju, ki so ga Slavjanoin kuhali magjarski kričači in drugo turkoljubuo pri-sadstvo, da je Avstrija bila obvarovana brezkončnih zmešnjav, ki bi bile lehko nastale, ako bi bilo obveljalo turkoljubuo klicanje na pomoč Turčiji.
'Zanimiva je v tem smislu izjava nemške „Augsburger Allgemeine Zeitung", ki jo je
prinosili v članku pod naslovom „Jahresrevue", ki s krepkimi potezami slika Andrassvja, kot politikarja v vzhodnem vprašanji. Tu vam podam imenovani članek v odlomku,  kot sledi : .Nikdo  nij  položenja Btvarij manj nad-vladal, kot minister največje in najbolj intere-sirane Turčiji sosedne države; nikdo nij manj uplival, kot grof Andrassv. Pri vseh pripravah k  preudarjenemu razdrobljenju  Turčijo zelo delaven,  kakor  o trgovinskoj pogodbi z Ru-munsko, (ki je po tem dogodjaju postala de facto neodvisna), pri mediati/.iranji Turčijo po reformnih  protokolih  —   vendar nij nikdar znal za skrivnost, kadar je šlo za pravo delovanje.   Do  tija,  ko je počela so vojska, bila je veduo njegova beseda: rmir jo gotov", mej tem, ko so v Peterburgu hoteli baš na-Bprotno, mej tem, ko 80 v Iteroliuu znali za naopako. Grof Andrassv bil je vedno v zmoti, ker so jo vedno pustil varati, in glavna njegova briga bila je ta, nepričakovano nastalo istinitost spraviti v sklad  s prejšnjim svojim izrekom. Decembra meseca 1870. leta nij hotel prehoda ruskih armad v Dulgarijo, in Dul-garija postala je torišče  naj Iju tej šega boja, ki se bode skoro končal sč popolno njeno neodvisnostjo.   On nij hotel, da bi nastale nove države  na  vshodnej strani njegovega  cesarstva, ki  bodo v bodočnosti pripravljene za vsako koalicijo, za vsako kooperacijo, ki bode dvoje narodnih vprašanj vedno imela rešiti. Mej tem namreč, ko Orna gora in Srbija trobijo v slovansk rog  ter vnemajo slovansk ogenj, vela bode rumunska sapa Bem črez Karpate.   (Jrof Andrassv napravil jo sijajno karijero;  „iu efligie"  na smrt obsojen, po amnestiji vrnil se v domovino, prvi minister ogerske krone, od vladarja ljubljen radi Bvojega prostega, kavalirskega vedenja, v nasprotji  lesenosti  propale  aristo - birokracije, slednjič minister cesarskega dvora in vnanjih zadev dvoj nate države, mej tem,  ko je njegova magjara ka stranka v domovini propala. On, ki jo tako prikrit bil pred cislejtanskim delogacijskim odborom,  ki je, skoro da raz žaljivo, zanikal vsako pozitivno izjavo,  bil je dosti odkritosrčen, da je izjavil Magjarom: „Vojno morete še sedaj početi z Rusijo in sicer pod boljšimi šancami,  nego prej: ali k v oje roke bi ne podal k temu podjetju —" Mesto torej, da bi, izprevidši avstrijsko slabost,  potrebo  naslonitve na obe severni državi izpoznal, skuša baš iz te slabosti Andrassv jakost svojega Bklepa motivirati, izgovarja in prilastuje si kot veliko čast, delovati v smislu ruske politiko. Srečen grof, a nesrečen diplomat, dobil jo  za novo leto 1878 od svojega vladarja rod »zlatega ovna". Avstriji ohranil se je mir,  in da bi bil Andrassv to omogočil,  ne glede na nečloveška zverstva na balkanskam poluotoku in ne glede na avstrijske finance, bilo bi to gotovo samo na sebi vredno največjega od likova nj a. Ali starogrški mvthos nikakor no pripo-veda, da je Jazon „zlatega ovna" dobil sedeč doma za pečjo.  Moral jo pod joti najopasnejši boj s tisoč grozotami, moral je ladije in lastno svojo življenje vedno  izpostaviti, predenj je priboril si cenjeni plen.   V Kolhljo potujejo sedaj drugi rpustolovci", ki so smejo sklica-vati na dejanja, ako slednjič ostrižejo ovna v Datumu ali Trapezuntu,   kakor  je  to ,1. K. Fallmeraver težkim pvthičkim srcem prorokovah Istinitoga Jazona igra Rusija, mej tein, ko se Andrassv zadovoljuje samo s podobo, z dekoracijo."
0 premirji.
Turčija je prosila pri Rusiji premirja. Dva turška dostojanstvenika sta potovala za to v ruski glavni stan. A ruski listi tej zadevi ne pripisuiejo velike važnosti in bi ne obetajo vspeha. Oni tako govoro o reči:
Turčija no želi trajnega miru, temuč le vojnega premirja na šest tednov, to je do marca meseca. Mej tem časom naj bi Rusi ostali, kjer so zdaj, naj bi pustili F.rzerum obskrbeti in Turkom oddahniti in okrepiti se. Za to ceno obetajo le, da bodo, kadar bode premirje skleneno, razgovore znčoli o miru. Ali vpraša se, ali so užo turške nade, obraniti celokupnost svoje državo ali dobiti angleSko pomoč, dovolj razbite? Ali si upajo sultan in njegovi ministri nasproti Hoftam, druhali v Cnrigradu in parlamentu mir sklepati? Ali. sme sploh Rusija besedi turških državnikov kaj zaupati, verjeti, ko vendar ve, da tam eden podere, kar je drug zidal, eden oporeče, kar je drug obljubil? Nihče ne more iskreno reči da, in s tem je položaj jasen.
Politični razpleti. Notranjo «I«'>«'IV.
V Ljubljani 18. januarja. V /#»• i-*t»kraet saboru so govorili dalje Miškatovič, Kotur in Derenčin za proračun in za vlado.   Včeraj je imel poročevalec besedo.
V II ti II tO «lr>klV4'.
tt»fllv.*\i parlament se jo včeraj od pri. To je v vnanjej politiki najvažnejši pii godok. Glej spredaj telegrame.
Iz CVi i'if/»'4ittn brzo javlja j o, da porta nečo slišati, da bi tudi Adrijanopolj novoj Rulgariji odstopila. Turki so še premalo tepeni.
o it/ttntj,tmi novem kralji llum-bertu bo govori, da, kakor jo prijatelj Prusije, tako je neprijatelj Avstrije. To pa so za zdaj še ugibanja. Dogodki bodo istino pokazali.
Jutri bode italijanski kralj Humbort na ustavo priHogal v parlamentu. — Do 16. je prišlo 130000 tujcev vitim, pogreba udeležit se. 400 študentov pride iz T uri na, 200 iz Pise, isto toliko iz Neapolja.
11».9»i» u »L jo bolan, da ne pride nič iz solin in le malo iz postelje.
Dopisi.
1k ftoNtititJtt 15. januarja [Izviren dopis.] Posojilnica naša je imela \2. t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem so zbrani zadružniki potrdili račun za preteklo leto 1877. razdelili čisti dobiček in volili ravnateljstvo in nadzomištvo. Posojilnica je tudi v preteklem 4. letu svojega poslovanja prav uspešno de lala, kar kažejo računi, is katerih posnemamo sledeče številke. Pregled po si ova n j n kaže prihoda: gotovino 81, decembra 187(1 8188 gld. 51 kr., priklada za reservni fond Ji729 gld. 96 kr., vplačani zadružni deleži 200 gld., dividendo '157  gld., vrnena posojila 218.826 gld. 12 kr., obresti 7!)3:t gld. 87 kr., posojila 54.100 gld., vrnene obresti 7 gldM hranilnične vlogo 48.609 gld. 71  kr.,  provizije  II gld. 24 kr., prehodna plačila 117 gld. 81 kr., konto za razna plačila 47 gld. 82 kr., skupaj 826.477 gld. 1 kr.; razhod: izplačani zadružni deleži 200 gld., inventar 2 gld. 50 kr., dividende 842 gld., posojila strankam 2:.'7.707 gld. 28 kr., vrnene obresti 121   gld. 37  kr., vrnena posojila 51.500 gld., obresti za posojila 1..:;B gld. 58 kr., izplačane hranilničnc vlogo 86.791 gld. 75 kr., obresti zanjo 2025 gld. 5 kr., upravni stroški  MH.'l gld.  66 kr., davki in pristojbine 764 gld. 88 kr., gotovina 81. de-
cembra 1877 4305 gld. S kr., Bkupaj 320.477 gld. 4 kr. Tedaj je celi denarni promet leta 1877 znašal 052.1)54 gld. 8 kr. Iz konta za izgubo in dobiček je razvidno, da je posojilnica imela 827 gld. 38 kr. dobička. Bila-nia knže v aktivih: gotovina 31. decembra 1877 4305 gld. 2 kr., posojila 455 strankam 71.979 gld. 59 kr., dolžne obresti 257 gld. 80 kr., naprej plačane obresti 300 gld. 30 kr., kreditna kavcija 000 gld., obresti zanjo 21 gld., inventar 309 gld. 48 kr., skupaj 77 782 gld. 25 kr.; v p as i vi h : zadružni deleži 5500 gld., hranilnične vloge 38.187 gld. 74 kr., 81. decembra 1870 kapitalizovane obresti 970 gld. 21 kr., posojila 21.000 gld., naprej vzdigneno obresti 810 gld. 80 kr., ne-vzilignene dividende 15 gld., 0% obresti za zadružne deleže 318 gld., reservni fond 0393 gld. 21 kr., obrosti znnjga 383 gld. 58 kr., priklada k reservnemu fondu 3371 gld. 80 kr., različno 4 gld. 53 kr., čisti dobiček 827 gld. 38 kr., skupaj 77.782 gld. 25 kr. Občni zbor sklene, da se od čistega dobička daruje 100 gld. šoštnnjskemu trgu za fond, iz katerega se ima studenčna voda v trg napeljati, 50 gld. pa za ubožni fond domače fare sv. Mihaela, 424 gld. se razdeljuje kot superdividenda mej upravne deleže, ostalo pa se reservnemu fondu pripiše. Reservni fond je narastel b tem na lO.:iOl gld. 97 kr., vsled Česar skleno občni zbor, da se visokost obresti za dolžnike zanaprej zdatno zmanjša, ker odpada priklada za reservni fond Občni zbor izreče zahvalo denarničarju g. Francu Vošnjaku, kateremu se ima pred vsem posojilnica zahvaliti za svoj izvrstni prospeh, kakor tudi g. notarju V. Kup ocu, ki jo pri vsaki priliki duševno in materijalno podpiral posojilnico. Pri volitvi je bil izvoljen za ravnatelja g. notar Franjo Hapoc, za denarničarja pa g. Franc Vošnjak. Omenjamo še, da so dolžniki posojilnični skoraj izključivo kmečki posestniki, da je mej temi 147 strank, ki dol-žujejo le do 50 gld., 127 strank od 50 do 100 gld., 140 strank od 100 do 300 gld., U ko, da le malo strank ostane, ki več e zneske dolžujejo. Izgube pri dolžnikih dozdaj Še nobene nij bilo in bo je tudi nij bati, ker se pri IzpoBOJevanji strogo po pravilih ravna. Da si posojilnica lože priskrbi potrebne fonde, sklenilo jo ravnateljstvo, da plača v tekofiom letu za hranilnične vloge v zneskih do 2000 gld. po 6%, za zneske od 2000 gld. in višje iu proti trimesečni odpovedbi pa po H%. Kdor hoče tedaj gotovino tje na varnem mestu naložiti, mu je tukaj prilika dana.
Odi BUVO 14. 11/v. dop.I (O šolskih listih.) „Slovenski učitelj" je torej prenehal izhajati. Po pravici povem, da mi je žal po tem listu, dasiravno nij bil v svojej obliki sko/.i in skozi pravilen, ali srčno jo zastopal slovenska nat odno-šolska načela. Tolaži me pa to, da iimimo Slovenci še prav obilo SaSOpiSOV, kateri (z malo izjemo) tudi šolske interese radi zagovarjajo. Pri tej priliki želim posebno to, da bi ljubljanski „l Ičiteljski Tovariš" krepko in holj moževsko zagovarjal šolsko interese in narodne naše pravico do slovenskih učilnic, da bi se tako prikupil velikoj večini slovenskega uč i te l j s t va.
Ta list bi moral tako  pisati, kakor zahtevajo   učiteljski interesi.    10 ti i n i slovenski
šolski list, moral bi gledati, da so vd omaci pri slovenskem UČiteljstVU, in da izpodrine ono obilno nemške šolske časnike, ki so še slovenskim   učiteljem  vsiljujejo, a se dobro
narodni odgojevalei mladine na nje sicer jako malo ali celo nič ne ozirajo. Zdaj v začetku novega leta svetoval bi vsem značajnim svojim kolegom, da dajo slovo takovim časopisom, kakor so kranjski (BL. Sch."), koroški (.K. Sch."), štajerski („P. Z.u) in razni dunajski nemški šolski listi, kateri znajo le grditi slo venske učitelje. Kranjska „Laib. Sch.4* je sicer uže tako zelo oslabela, kar se sicer godi tudi koroškemu nemškemu šolskemu listu. Takovi listi, kakor je ,,K. Schlbl.", itak no zaslužijo obilno podpore, kajti oni razširjajo principe, dabi šola postala državna naprava in učitelji pa — državni služabniki. Malo boljša jo v obziru kritike graška Z ll, ki si kar besedice ne upa črhniti zoper obile zmešnjave, nekorektnosti, ki so dan denes gode pri šolah, bodisi pri slovenskih bodisi pri nemških. Novi urednik ,,P. Zeitschr." bode imel morda več srčnosti. Ce kateri slovenski domoljubni učitelj uže čita kateri izmej teh listov, ki so vsai deloma domači, ne moremo jih mu sicer jako odgovarjati; ako bi pa razne spekulativno nemške listo iz Beča, iz nemškega „rajha" podpiral, to se mu pa uže mora na vsak način odnvetovati. Itoljše, da, mnogo boljše in patrijotičneje je, da se podpirajo in Čitajo poleg slovenskih (Šolskih in nešolskih) listov tudi hrvatskih časopisi na pr. „Napredak" (zagrebški) ali kateri drugi slovanski Časopis. No, v prvej vrsti naj pa gledajo: urednik in založnik „UČitelj-skega Tovariša," potem ljubljanski učitelji in v obče vsi slovenski učitelji, da bode ta zdaj edini organ slovenskih učiteljev čvrst in mnngo razširjen list postal.
Iz 1* ■*<>■»«" 17. jan. [Izv. dop.J Več ko 30 let je bila sv. maša delavno dneve ob Vi0« uri zjutraj pri nas v Kropi. Te maše so se rokodelci, posebno žeblarji radi udeleževali, ker imajo ravno od 8. do i), uro prosto. Pokojni gospod župnik je točno pazil, dn je opravilo sv. maše uže pred O, minolo, da delavci nijso zastran tega nič zamude imeli, kateri so se udeležili. Zalibog dobili smo dru-zega župnika, z njim tudi vse druge obrede in navade, na pr. v zvonenji. Tudi to bo je predrugačilo in sicer po leti je sv. maša ob 7. in zdaj po zimi ob 8. uri. Ali ob tem času se delavci ravno udeležiti ne morejo. Želeti je, naj bi se starih navad držali in da bi maša bila ob Va'J. uri. Vsi so ne morejo po enem obračati, le vsak, tudi župnik, mora za krajem potegniti, vsi ne bodo za enim; in zopet kmalu bode potloj delovne dni več Ijudij v cerkvi in ne bode tožbo zoper premalo obiskano hišo božjo, kar je res žalostno zdaj, momo časa pod ranjkim župnikom. Bdg mu daj nebesa, on je vsaj opravičenim željam ustregel.
Domačo si vari.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo 20 t. m. so bodo, kakor huio užo omenili, prvikrat predstavljala burka s petjem, plesom i u maske rad o, ,,liohert in Đ er tram," z godbo, ki jo jo goap, kapel nik Stilckl komponira! in ki obseza 10 številk t. j. 1. peterospov, 1 trospev, 1 nastopno pesen (za inožki glas), 1 poson (za ženski glas), "J koupleta in I /bore za možke in žensko glasove. Skrbelo je tudi dramatično društvo za to, da bodejo kostumi elo gantni. Torej so opozorujejo prijatelji veselega predpusta, — da so v obilnem številu te predstave  udeleže. — Po predstavi bode
t Čitalničnej restavraciji prosto razveseljavanje s petjem in godbo.
— (V lile d), kjer je jezero lepo za-mrzneno, namerava iti iz Ljubljane jutri v nedeljo 20. t. m. ob 8. zjutraj z vlakom več drsalcev.
— (C os ar) je daroval občini Ksaver-skej blizu Gornjega grada za zidanje šolskega poslopja 850 gl'.
— (Iz slovenskega S ta je rja) nas prosi naroden učitelj, poročilo v „SI. Nar." št. 13. t. 1. v rubriki „domače atvariu iz Celja dopolniti tako, da tisti J. F. Škofi e k nij bil pravi učitelj v Vitanji, nego le učiteljski pomočnik (suplent), le tako nastavljen,dokler drug, pravi učitelj ne kompetira.
— (Iz Celja) ho poroča 14. t. m. o obravnavi, ki se je vršila pred ondotnim porotnim sodiščem. Obtožen je bil kmetsk gospodar iz Gorenje Gorice, Josip Gojkovič, da jo htel svojej ženi, s katero so je bil pred G leti poročil in Rta v vednem prepiru živela, za vdati. Ž jutra dne 22. avgusta je namreč ob enoj strani sklede natresel žgance s hudim strupom nrzenikom in je ravno oni del postavil pred svojo ženo, katero je sicer opozoril, da je po vrhu jedi arzenik potresen, toda ona najbrž nij slutila in vedela, kaj je to, ter je prav v slast použihi žgance. Ko so se prikazali zli nasledki, je ženo jedino nagla zdravniška pomoč ter bruhanje rešilo smrti. Porotniki so stavljeno jim vprašanje jednoglasno odgovorili z da, in sodišče je na temelju tega izreka obtoženca obsodilo v 10 letno težko ječo.
I*o«latiio.
Za M. Vilharjev spominek
bo daljo darovali (dediči gg.:
Prenos 187 gld. h:i kr.
dr. Jane/, HloAveis i'<6 Ljubljano . . f> „ — „
Franjo Drsnik             „ . . l „ — „
M PakJfi                   . . . y „ — „
dr. J. Zupaneo            „ . . 8 „ —
Krnil GuttUSO                  „ . . 1 n — n
Vojtoh Vab-nta              „ . . 1 „ — „
dr. Karal Bletwelp        n . . i „ —* n
M. K.rec                          „ . . 1 „ — „
Ford. Bouvan              n . . f> „ —
Franjo Ravnih*?          » . . i „ — *
Prano Fortuna             „ . . 8 „ — „
Kurd. SajOVio                  n . . 8 „ — „
VftlO 1'otrieič                 „ . . 2 „ — „
Kr. K«. Houvan ud.         „ . . '2 „ — „
H. L. VVonoel               „ . . 1 „ — B
Janei Vič 6               » . . i „ —
Joaip Lesar                n . . I „ — n
Kranjo Koluian              „ . 8 „ — „
Vkup  . 228 gld. 8a kr Vhimii tem darovateljem izreka ho $ tem gorka
zalivala za dotičnu doneske, a osobito pa š< nabira* niju, g A. Jolodnlku, *a njegov trud pri nabiranji doneskov.
Ob jednom Hi pa tudi nu moremo kaj,   da pa navijajo /.opet van ono gospode, koje biiio platneno naprosili tur pooblastili dotu sko v to svrbo nabirati, a flo nijsuso niti firkloe  niti  kaj  driizcga   od niih prejeli,   uljudno   nujno   prosimo,   naj   nas z malim
obolusora počastiti blsgovolo, kajti ne bilo bi oastno od strani mnogih narodnjakov in rodoljubov, ko i»i tak blag namen iu v to pričeto podvaetje prezirali [me Vnharjevo pati ne sme tako hitro ni v duševnem ni v materialnem oairu po abltl »o; temvefi si
moramo h ponosom   pri/.ndcvati,   da  bodo tndi nafti
potomci vedeli cenili usluge pokojnega Miroslava. Tudi ni usojamo prijaš o slavna drnitva ditalnioo po Slovenskem (ker je baS prodpustnl čss) opotoritl, naj ni blagovolila kakovo besedo sli veselico v ti
namen   napraviti   iu   to   pO Ugledu Loftke ritalnieo.
Tedaj, rodoljubi En drugI cestllol pokojnega Miro slava. Iskalite ho blagodulnel
Zagorja na Notranjskem 16, Januarja 1878,
Za odbor:  fl. Leg al.
Ei gosendet.
Dot   viel bosproohono umi vlel boschrlobonc
Vorfall  gelogonhuitlioll  der  let/.teti   A iill'ubriing der
Operottfl „FlodormausH voranlasat uns donselbon vora objootivon Standpunkto bu bolouohton.
„//"(• jit.stitia jKi.s/iifnt."
Oio.
\\enn ein verdionstvollor rkeatordlroktor, /n gloioh ausgeaelehneter Bobauspioler, von elnom, \venn
auob kleiuem Theile de* Publikom« SttSgeitseht wirJ, solit«' man meinen, thmtt er sioh einor groben Ver-Ictzung des Aiistiindes gegen dasaellio sibublig ge-niaebt babe.
Naebdem jedoeb oin grrisser l'beil del 1'obli-kitms, wel(liem die diese I »einonstratinn bevvirkteii 1'beaterkritiken fremd \varen, »leti Ormul der ersten Zisctilante (_'ati/, unerklarliib t'and, so komite von oiner Verlet/.uu^ des 1'iildikiims \\olil kcim- Rade scin. Don   stiindigeu   Me.smdierti   gt-nanuter OpurottO
moente <lie in die L&ttgs gesogsns Beene der )io-
traelitung russis(ber Automati n - Dieuer de« l*rin-zen Orlovrtkv ■— allertlings l:mg\veilig ersebeinen, \\;ibiend dieselbu bei ileii ersten \ nrstellungen Oei-tall fand und ilbordicH in dir Kolle des Manjins Ke-nard gelegen ist.
Sieherlleh abet war das Beibebalten đerselbeti
keine Beloldignng  des IMibliUiiins   — lnubsteiiH einO
RrSnknng des ntoht unfehibaron X*heaterreoensenteii
durch Niebtlieaebtmi^ i»»ner, in der „Kaibaeber /ei-tttng" \vieib'ibolten Kritik, \velebu lieitudie ull^einein getadelt \vurde.
l»ass llerr Direktor Kritzaclio im Oevvusst.sein suinur Keistuugeii uud seines Strobons, den Wiins(diell des Publikiinis ^ereebt z.u \verdon, tlureli die Aeusau-
rnngen des Missfallens aufgeregt, in solnor Aneprsche an ilasseliie uicbi das Richtige gotroiTen luit — int niebt. zii IŠUgnen, Onter idnvaltetiileii l'iiistiiiideii aber ge\viss   /,u  eiitsebiildigen,  Huw«'is  dessen,  dass die
groase Mehrsanl der Anwosenden dem llertn Dlrek*
tor dundi anbalteiiden A pplaus ilire Simpatliien aus-
druokte.
Kr\viihi!cn iniisson wir mieb, dass oinigu Logen* besit/.er i-s Jilr aiigemesson bielten, anstarulsliallier {'?) sieb z.u eiitferni'ii — dem OntgegOtl niiissen wir ileim
itocb bomerkon, dass derloi Boenen an Btlhnon ersten
liangei VOrkOliimun, uud es desbalh Nieiuandein bei-
tiillt, uan*tandshalberu das Tlieater in verlaseen.
Sebliesslieb nneb ein WoH liber TbeiitiM-kritik. K.s ist bekannt, dass diesolbo liior alljabrlieb Missstini-iiiung Ho\vobl der Difoktlon wie der S«liauspieler ber\orrutt, uud Ubordies gar oft niebt der AutVassung;
des Pubtlkuriis ontsprjoht. pas hieeigo Puiilikum ist intelltgont genug, ura unabhftngig \*>u dor Kritik dio Lelstungen an ueurtbellen, umi mu* dit-Hes urthell ist (tir dio Direktlon massgebond.
Die laser hloslger Blftttor, aafvvoloho slob dio
lvedaktion des „l.aibaeher Tagldiitt" lienill, \viirdeu
siidi llber đon Ausfall   der Thoatorkrltiken uratO
leicditer  tn'isten,   nls   dio  'l'IieatervorHtelliingeit dus
Tagosgesprll b bilden, und wir glaubon domnaob niebt /,u irron, Vfonn wrlr «1 f.* Thoaterktltikon als den Inter-
esseu IlUSOrer Hillinen/.iiHtiiudu abtriiglieli und vidlig libertliissig be/.eiebiien.
(21) ^l«'liror«i I li.-Jit«-. IV. umio.
l/vazanj(i in nizproilaji
na trgu
primerne pridelke in blago vsako vrsto pre-vzemljo v prodaj za dva odstotka opravnine in brez vraćana đruaih trolkov tor daje za-nje izposojila do treh četrLinck vrednosti po 6V!0 letnih obrestij
tržaško tržno društvo,
blafthl razdelek, v '!>.*«<ii.
jja^~ N.i vprašanja, katerim ho prldnjanl primerki, odgovarjamo takoj. [\\))
3jđT* Vsako nodoljo prod pustom WJt"
bodo v
restavraciji Eozlarjeve pivarne
plesna veselica,
pri katerej l>oile sodeloval en del vojaške godbe. \ siupioiui    >» kr.
Začetek vsaUiktat ob S. uri /.večer. tJljudiio vabi
Bartl. Jančigaj,
(28—1) rostauraiit.
Travnik „Prule
so bodo prodajal 24. t. m. — Pogoji se izvedo pri
a7-2)        Dr. Alfonzu Mošc.
se prostovoljno prodajo na trgu lo&eda unbnadatropna
imr I lisa si. To, "M
primerno vsakoj kupfiijl, ■ gospodaretvenlml poslopji, velikim vrtom iu velinkoiu.
Poleg lega jo v đ't'4'inii'trln't'ffu , piseeko i'arO, na prodaj /MMiMfin, ki ima f» oralov \iuo-grada. It) oralov sečnega bukovega go/.da ter liiso /.a stanovanje, s kletjo iu llaeiluieo. — Poštnine prosti dopisi naj se pošiljajo T" :f*\vit 9i #•<'.»«ift"
11 Bfočce. (H— H)
Dunajska borza 18. januarja.
Enotni dri. dolg v bankovcih   . 63 gld. 66
Enotni dri. dolg t »rebru    .   . 66   B 90
Zlata renta........ 74   . 90
1860 tiri. posojilo..... 114    „ —
Akcij« narodno banka .... 810   n —
Kreditno akcijo    ...... 221    „ 50
London......... 118    , 6fl
Napol.......... 9 .47
C. kr. cekini....... 6   . 61
Srebro ......... 108    „ 70
Državno marko...... 58    w r><)
kr.
Notarskega koncipijento,
pa tudi
solicitatorja
sprejmem,  ako  lahko  vsaj  tb>  i.   i «il »i-mii* ju
vstopita. Stalno plačilo bi so so le po kratkem službovanji ustanovilo.
Dr. .1. €-crsak,
(20) c. k. notar v Ormužu tFriedaui.
"Velika razprodaja
ostankov
ter n aj e o n ej s o jo na prodaj dobro izbrana
(10—3)
v.;*l<»i£:i l»l*i<>--i
pri
11 a nniscli tr,
V IJuhljoiii, na nohtnim frVM ittV, 7.
r*" iS' I
HO
35
I
c/3
a £i. 5r M r- a T 2. =2 — B - P I S 9
s s.
c- S 3.
c S
F a
-t »9
c a
il
s? rt
«3.
~- _ Bi
C«
to
IH ?
B B H
E» ti. " cns P
s-1
5
Podpisani uljudno naznanja, daje odprl 15. januarji t. I. svojo
žitno trgovino v Gorici,
11»  Korenju.  |»ri  % o«J n j ;i 1. u .
ter se priporoča /a obilni obisk p. t. občin-Z odličnim spoštovanjem
Ivan Kavčič.
•I vil.
uri—'-')
X
X
X
X
X X X
Znanstvena ocenitev
gospoda lekarnarja VVilhelma snežniškega zeliščnega alopa.
Loko in zdravila, ki jih ponujajo po novinah, dandonos zolo popadajo iu ouietajo, a to pouajseč i/, nevednosti ali predsodkov, ali pak zaradi ucpnznnnja stvari, včasi celo zbog nepri voščljivosti ter zavisti. Kajti prav • Q prav jo trpečemu iu holmunii človeštvu dobrost, ako so mu ponudijo po novinah dobri loki in zdravila, pri čemer si bolniki in trpini vendar mogd izbirati sredstva. Toda vsi loki in zdravila, in tudi oni, ka'ero priporočajo novino, morajo zadostovati opravičenim znanstvenim zahtovom, kateri terjajo, ka Imajo vsi loki in zdravila biti popolnem ncškodni ter imeti v resnici dobra in zdravilna svojstva. Imel sem priliko, gospoda lekarnarju VVilholma snežniški zeliščni alop prav natanko analitično-keinično ter tannako-diiiaiuično-fi/.ijologično preiskati, po katorom otiširnoui znanstvenem načinu preiskovanja so namreč mogo najbolj temeljito najti spocilična svojstva lekov in zdravil ter so ona dado prav broz-pristranski določiti, 'ta preiskava je pokazala, ka jo gospoda lekarnarja Uillielina snežniški zeliščni alop Čisto brez vsob škodnih tratiti, kar ima biti glavno svojstvo lokom in zdravilom, pripore-eaniui po novinah. Uaš nasproti pak sodržujo gospoda lekarnarja VVilhehna snežniški zeliščni alop jedino takove izbrano iu dobro snovi pogorskih zelišč, ki po izrekih velikih in slavnih zdravnikov, kakor je to brati v njihovih spisih, vrlo dobro zdravijo in vpljivajo pri vsakovrstnih boleznih v prsih, grlu iu na pljučih, zatorej zado-voljujo gospoda lekarnarja \Yilheliua snežniški zeliščni alop popolnem vso znanstvene zahtevo, in po pravici zasluži, zaradi svojih izvrstnih svojstev, vedno rastočega razširjenja in priporočila, kar tukaj ocenjujoč, hrezpristranski, samo znanstveno in istinito, potrjujem iu izpričujem, a ob jednom pripominjam, dajo gospod Franjo VVilholui, lekarnar v Neunkirehnu, uže od lota 1«; 5 jedini prircjo-valec temu zeliščnemu alopti.
V Berlina, l«. avgusta 1876.
f>#*. m«\»jr,
(L. S.) kralj. prus. upproli. lekarnar prvega roda, sod-
nijsko zaprisežen komik iu  znanstven preiskovalec tor izvedenec za medicinsko, fariuacovtično, kemične iu zdravstveno preparate vseh vrst.
(.'$84—1)
Originalna steklenica velja  # //#«/.  iM Jfrt«.  nv. v. ter jo
dobiti pri jedinom prirejovalca
Franji Willielmu,
lekarnarju v Neunkirchnu, v Nižjej Avstriji, tor pri teh firmah:
B,.?ni»!Jana : Peter l..iiN«nilt;
Beljak: Fertl. Nelmlz, lekarnar; Hohan: F. \Vahlmiillor, lekarnar; Bo rgo; .los. lieUuniiii, lekarnar; lt r u n o c k : .). U. Mahi; H ri k sen: Lrnuhnnl Stalili, lekarnar ; CelJ a: Ibuinibarlm*a lekarna iu F. Ranachet ; K usek: .1. C. v. Dicnes." lekarnar; t r o h u I o 1-t o n : Viiicene IMumaiier; F rl e s a c b : Anton Ah liinger, lekarnar ; K e 1 d b a e b : ,los. Klinlg, lekarnarj Gradec: Nemi. Tinkmzv, lekarnar ; t; o r i e a : A. 11 anzinii, lekarnar; (i o s |> i e : Valentin \ "iiuek, lekarnar; (i lina: Anion llaullk, lekarnar; llall (Tirolskoj: Leon.
v. AieliingiT. lekarnar; In om o s ti Frane Winkler, lekarnar; In« ni ob en i .1. Stapf, lekarnar; i vani c: Kil. Tollovi«, lekarnar;
.) a a k a : Aloks. Ileržir, U karnar; Colove e i Karel K leiueučir ; K B i lovec: A. K. halkič, lekarnar ; K o |> r i v n i ca : Ma\. Nerh, lekarnar; K r a n j : Karel Šavnik, lekarnar ; K n i t t e I f o i d : Wiili.
\ Isckner , K i n <i b ergt J. s. KarineitS; Line: Franc v. Eirlaoh, lekarnar« M aribori Alojzij Kvandemt; Meram VVUhelniv. Pern
\\eilh, lekarnar; M alat Lini. 1'iill, lekarnar; M u ran : .lan. Mevref; N o v o me« to : Dom. iiizzoli, lekarnar; t*tuj: <'. Uirod, lekarnar; PoBtoJ na:  .1. A. K iijdeiM limiill,  lekarnar ; ' 1'e t e r w a r d e i n :
K. DeodatovJ dodiei; liadgona: Caeear K. Andriou, lekarnar; Ro«
v <• i 0 o o : Lii liani iliales, lekarnar;  « J o v. (Jradee: G, Kmilik,
lekarnar; Trbiž: Bugeu Kberlin, lekarnar; Trst: c. Zanetti, lekarnar; Vu ko v ari A. Kraievovies. lekarnar; Vinko vcei liinleii.il Uerzig, lekarnar; Vara/d m: Dr. A. Halier, lekarnar; Zagreb: Si;,-. Hit I Umrli, lekarnar; Z a 0 e i i N. Anilniv ie, lekarnar.
iimr p. t.
občinstvo naj izvoli vselej izrecno zahtevati Vvibhclmov snezniaki zelibčni ulop, ker toga samo jaz pravega prirejam, ter bo izdelki, katere prodajajo pod imenom Juliju BitDera snežniški zeliščni alop, nevredna ponarejanja, pred katerimi svarim posebno.
x
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
X X X X X X X X
itdatelj m urcuuilc Jo»ip J ur t i t.
o
a
ti tj
a o
o
o
1
O
o o
8
pnivegu
Wilhelmovega
antiartritičncRa antirevmaticnega
kri čistilnega čaja
navajamo tale priznavajoč dopis : Gospodu Franji \V i I h o 1 m u , lekarnarju v Neunkirchnu.
H Bi 'in, 6. maja lH7f>. Prosim, pošljite mi h povzetjem   tudi   letos   svojega \Vilhel-movega antiartritičnega antirevmatičnega kri  čistilnega   čaja; lanskega leta se jo izkazal vrlo dobro.
Zahvaljujoč so Vam prisrčno, beležim so
s poštovanjem J. Ki« <l«l, kavarničar.
(338-i)
Preiskali, uporabili in za zdraviltio priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vseučilisčni profesor dr. E. Fenzl, vodja botaničnemu vrtu na Dunaj i itd. itd., prof. Oppolzor, dr. Van Kloger v Hukarefitti. dr. Rust na Dunaji, <lr. ROder na Dunaji, ilr Ivan MUller, ltieiliiinski svetnik v Herlinu, dr. med. A. Groyon v Novem .loiku, «lr Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leli-mann v Uolonju, dr. VVernor v vratlfllavi. dr. Malic v Gru-hišnem polji j praktični zdravniki: Hilger v Naidningu, Russeger v Abtonavu, Truchholz v Marzalyjii, Janković v Nakutalvi in mnogi drugi zdravniki,
pii revmatičnih boleznih; pri skrtiiui;
pri boleznih v spodnjih dolih telesa, onih, ki mnogo sede; pri povi kšanji iu nagnetli jeter; pri nvialui, osobito pri lišajih; pri Bifilitičuih boleznih;
prodno kdo, ki trpi navedenu bolezni, misli iti v kako rudninsko
kopel ;
namesto uporabe rudninskih kopolij zoper te bidezui.
.ledino |»ia\ i prireja Franjo Wilhelm, lekarnar v Neunkirchenu.
prirejen po zdravnika I gld., za kolek in po-
Jbsip Kupftrschttltđif lekarnar, 1' 1 i b e r g :   Ivatt  A« lUStff le-h karnar;  1'rasHherg: Iran L' o l l e n m a u D : l'i ,<itj,> \, II-
ii Thalea, lekarnar: Samobor:
/■'. Schuiarz, lekarnar; Bobonioo: Veter Ueros, lekarnar^ Hl m. B i s t r i e u : Adam ]>t. Putkoteaki} Slov. gradce: ti. KOrdflc, lekarnar; Još, Kaligaritschf lekarnar; Strassbug: J. V, Corton; S t. Ve it: ./nliau Jiij>ji<>t; S t a i n z ; \ul<nliu TtmOUtchtkf S e ui-1 i n : J>. JuaiiiHiiit^-u t-in ; .Spljet: \iu<iln> j>l. 1'nuiu, lekarnar; S c b I n n il e r m : />'. \f/•,.//, lekarnar; T r h t: Juh. SeravttUo, lekarnar; T r i e n i : . i nt. Hantoni; Trbiž: Etičen Eberlin, lokarnar: Vu« k o v a r : .1. Kraicaovit*, lekarnar; VlnkoVOOi Fried. llucii/, lekarnar; Varaždin: /V. .1. tiatttr, lekarnar; Zagreli: Siff. Mitll-baoht lekarnar; Seuj: Josip Acnnii, lekarnar; Zader: N, An-dfoviif lekarnar; Zlatar: Ima S. Potpitil, Ukariuir.
8
U
8
O
8
O O
/.u%il«-li. ia/«lel jen v H i/.«inloit.
zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih vezavanjo 10 kr.
ŠT7-o.xilo. Varovati se jo nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le .VVilhelmuv antlartritieeu antirevmatieen kri čistilen čaj, ker so priredki, ki sinjo samo pod imenom autiiirtritieuib nntirevmat iiuili kri čistilnih čajev, ji-dino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred iiakiipavanjem tneih.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi \% illiel-iiiov uiilutili ilie«-u iiiitiro% mul U'fii kri ti*iil«>ii «<»j tudi
I Jnl»lj«»iia: l*eickr I^ummiiiIl;
lleljak: Mat. Ftirti ; It o rgo: Jofip ihitanini, lekarnar; Itruek na Muri: Albert J.ttni/fr, lekarnar; 0 o I e a n : Franjo MaUlmiiller, lekarnar; Itruneck: J. J'. Muhi; iSolovtir: Jtttti. Stfiobodtl, lekarnar : 1» r i k s e n : /,cun/turd Stuub, lekarnar; t'eljo: Jt«ninh(tr/i-u\n lekarna iu Igranju Jtauicher} Gor in one: Hsrttttb Codolini, lekarnar; Celovec: Kuri htinniičič ; C o r t i n a : A. L\tmbruzzi ; D e u t s e h-11 a u d s h i: r gf : Miil/fr-jv\\ itnliri; K s e. k : ,/. C. roti l>iini.st lekarnar; Josip I'olnl;/,;/, lekarnar | F il r s t o n t e 1 d : .1. SchrOkenflfo, lo-karnar ; F r o li n I e i t t: u : F. hltimauer ; F r i e s a e h : 0, RtUthtkH, lekarnar; .1. Aichitlffer, lekarnar; FelUbaeh: .l<>*i]t Kuni<j, lekarnar; Gorio F : A, kantoni, lekarnar; (Jradee: .1. /ittrt/ltitnrr, lekarnar; (! u 11 a r r i n g : .s', litttvil ; t J r u b i h ii o p o 1 j e : Josip Malich ; <l p s p i c: Valentin Vouckt lekarnar; Gratondorf: Josip Kaiser; Ueruagor: Jos. M. tiichter, lekarnar; llall (Tirolsko : Linji. von AichingST/ lekarnar: Judenburg: F. StHSkovitseh} I u-n 1 oh en •/• Stapf, lekarnar; I m s t: Vi{f, Uetttsch, lekarnar; Ivani č : /•-'(/. '1'ulloiič, lekarnar; K a r I O v o c : ./. Jiniič, lekarnar; A, /'.'. Katkid, lekarnar; Kindlierg: J. Kanin u, lekarnar; Kup tonite rg: Tumer", lekarnar; K u i t t e n t o I d : 17//. Vischner, lekarnar; Kranj: Kari Sdvnik, lekarnar; Line: Franjo /,/. i.,lm h, lekarnar; Looben: Ivan Peferschj/, lekarnar; Maribor: Alois Quandest; Metlika: Alfred Matter, lekarnar; M ii r z /. u s a h 1 b g : Inm Da-njer, lekarnar; Al u r a u : Ivan Steyrer} Bi* i t r o v i o a: .1. Kersteno-ru/i; M al s: l.mitiij l vil, u karnar; Novo mesto: J>om. BitMolli, lekarnar ; N e u iu a r k t 1 iMajersko/ : Km I Moli/, lekarnar; 111 0 0 ae Kilo 'Jointii/, lekarnar; 1'ostojua: l1 e t e r \\ a r d e i n : /.. C, Juttffinger karnar: Požega: Ani. j>l. Htgedtts IVibud i F t u j : Girod, apoteker; linij, lekarnar; K o v o r e d o : Hichai
g
Q
Q
O
O
8
Q
8
ocooccoocooooooooooooopg
Lustuma m tisk BNaroduu tiskarne'
35