343. številka.
Ljubljana, v torek 22. oktobra.
XI. leto, 1878
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan. isvanotat e><mmieflk« t« dneve po y %*ric i h, ter velja po poŠti proieman sa a vatro-ogerake deiele ta oelo leto lt> gld., ta p >i luta H gl., ta četrt teta 4 gld. — Za  L) abljato  bres pošiljanja na dom u oelo leto 18 rI.I., as oetrt leta 8 gld. 80 kr., ta en mesoo 1 gld 10 kr.   Za pošiljanje ra dom so račun* 10 kr. ia tneseo.      kr. ga eetrt leta. — Za tuje deiele toliko ve*, kolikor poštnina isnaia. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijako v«'lja mliasa cena insieor   Za r.Jnbljano sa četrt leta S §ML 50 kr., po polti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oanauila ao plačuje od čettrtatopne petit-vrate 6 kr., Se se 0 marilo enkrat tiska, 6 kr., ee so dvakrat in 4 kr. čo au tri- ali večkrat ti-' a. Dopisi naj ».« izvolo franki rat i.      Rokopisi ao ne vraoajo. — Uredništvo jo v Linbl;ani v Frano Kolmanovoj bisi |% 3 »gledališka stolba". Opr a v n iš t vo , na katero naj M blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. ad niniitrativno roči. ie v „Narodni ritkami" v Koluianovoj hiši.
Tabor v Dolini.
Bratje Jugoslovani 1
Uže 10 let je minolo, odkar Be je nas narod zbiral v tabore, da javno proglasa svoje željo in težnje, svoj narodni program, od katerega nj odstopit nikoli in ne bode. Nastopila je potem tiha doba; delali smo na narodnem polji dolgih 10 let: nad narod pa Se zmirom Caka Bvojib najsvetejših pravic. — Prišli »o resni (asi: važno slovansko pradanje na jutro-veni rešuje se prav zdaj, in pretresa vso Evropo. Tudi nase cesarstvo je močno prešinila ta nova doba, katerej morajo slediti osodepolne prenaredbe. Teb prenaredeb pa se ni j imuno Jbati mi avstrijski Slovani, ki so vedno zaupljivo obračamo na mogočnega našega vladarja, katerega želja je, da kraljuje mir in pravica mej narodi pod njegovim žezlom živečimi.
K temu sili nas čo posebuo polit, težnja bližnjega kraljestva, da raztegne svoje gospodarstvo tudi (rez primorske pokrajine, v kato rib bivamo mi Jugoslovani v ogromnoj večini. — Ta težnja pa je nadla odmev tudi na 1'rimo-ekeni; osnovala se je nuj Italijani v Trstu, (Gorici in nekaterih isterskih mestih ueka fltrauka, ki drzno proglasu primorske pokrajine kot del italijanskega kraljestva, in te nakane javi po veleizdajskih činih. — Mi Jugo Slovani, ki smo naravni gospodarji jadranskega primorja, ne moremo VBega tega mirno gledati, ampak slovesno nam jo protestovati proti Onim činom. Glede na to, in pa tudi z ozirom na druge silne potrebe nadega naroda, kliče vas Jugoslovane odbor političnega društvu Edinosti v tabor v Dolino pri Trstu. Ta tabor bode 27. t. ni. na velikem prostoru blizo cerkve v Dolini, in se začne ob 2»/i nri popoludne. — Obravnavale ia sklepale bo bodo Bledeče točke:
1. Adresa uilanosti na cesarja, in protest proti rogoviljenju one italijanske strunke, ki dela na spojenjo primorskih slovanskih pokrajin z Italijo.
2. Nasveti in sklepi, kako bi se d do po spi sevati guiotuo in duševno blugostanje na roda sploh, in  primorskih Slovanov posebej.
3. Nasveti in sklepi, kako bi se dalo povzdigniti šolstvo na Primorskem, posebno pa V Istri.
4. Nasveti in sklepi, kako bi se dalo po-gozditi mnoge golicave na Krasu in v Istri.
Jugoslovani!
Vse te točke so preimenitne, in svota dolžnost nam je, potezati se za narodnost našo, za omiko, za svobodo in jedinost, kajti drugače ne moremo rediti nad narod velike nevarnosti.
Dojdite torej iz Istre, Goridkega, Kranjskega, sploh iz vseh jugoslovanskih pokrajin, in izročite javno ia pred vsem svetom, da niti
pedi slovanske zemlje nema zgubiti nad narod, nada Avstrija! Kontno prosi podpisani odbor vse rodoljube vsacega stanu, da mej narodom širijo vest o taboru, in da odbor podpirajo na vso moč, da bode tabor lep, reden in živ dokaz zrelosti našega naroda. Živila vzajemnost Slovanstva!
V Trstu, 20. oktobra 1878.
Odbor političnega druStva „ Edinost".
Gnjilost ustavoverne stranke.
Denes se pnide državni zbor. Nemška ustavoverna stranka, ki ima na njeni veČino, ne more veseliti se tega dneva. Britko sodbo je o njej izrekel sam dozdanji minister knoz Auesperg. Uredaiku graške „Tagesposte" je namreč, kakor znano, ondan v pričo predsednika Levkamove akcijske družbe Sy/a rekel dozdanji ministerski načelnik Auersperg :
rtVoditelj ustavoverne stranke nema nikakor A ne stranke za soboj, in stranka nikakord nega voditelja. Slebern poslanec hoče imeti svoje mnenje. Poslanci si mej soboj očitajo naj suro vej de besede, tako, da bi se kmalu pretepanje vnelo. Njegovo Veli čaustvo me je vprašalo, — je rekel knez Auersperg — katerega moža mu iz parlamenta priporočani za ministerskega naslednika. Nikogar nijsem mogel priporočati, ker ne poznam nikogar, ki bi imel večino v državnem zboru. Poluradno časopisje nas skoro nič ne stane — jo rekel minister, — a toliko več opozicijo nalno (t. j. nem S k o-liberalno« ki le včasi oponira na videz,) časopisje, katero prejemlje d en ar zato, da molči. To trebovali smo. ko jo Slo za dognanje lOletue poravnave z Ogerskim, v državnem zboru de nekoliko glasov, in to je veliko de n a r j a v e I j a I o. Knez, miuisterski predsednik, tako sklepa „Tagespost", ima popolnem prav, ako zus ra mu j e državne poslance, ki so pod k ti p 1 j i v i, ki svoj vestni glas prodajejo za srebrnjake!"
Urednik grafike nTagesposte" dr. Svoboda in Byi so ponujata priseči, da jo Auersperg res tako sodbo o državnem zboru in ustavovernej stranki izrekel. Torej kaj so bode zgodilo V Kaj bode uitavoverua stranka državnega zbora te dni storila za rešitev svoje čusti V Kaj more Storiti? Zadostujejo li tu siuno besede V
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja, 12. oktobra)
(Daljo.)
PoBlanec K lu n je na dalje govoril proti novej dolskej postavi:
Naj povem zdaj drug slučaj. V nekej občini na Kranjskem je učitelj, ki s tem, da pretepava svojo ženo in jo od hide podi, dela javno pohujšanje. Poleg tega nema niti izpita zrelosti; občina zahteva, da bi bo ga znebila
in naj se služba razpiše. Ali ker je učitelj privrženik nam nasprotne stranke, opradča Be od dotične oblasti zrelostne skušnje, in občina ga ima de denes proti svojej odločnej volji za učitelja. Tako gospoda razumevate, ali vsaj proti svojemu prepričanju izvrdavate pravico, in podpirate javno moralo. V dolskem odseku so narodni poslanci nasvetovali, naj se sprejme določilo, da imajo občine ali krajni šolski sveti pravico, vsaj deželuemu šolskemu svetu na-svetovati tri učitelje, i/mej katerih se potem jeden imenuje. To se je sprejelo. Ali kaj pomaga? Precej v naslednje paragrafe se je postavilo določilo, da se dež. dolskemu svetu na predlog kraj nega dolskega sveta popolnem nič nij treba ozirati. Vi nagladate, da hočete vzeti krajnim dolskim svetom zato pravico imenovanja učiteljev, ker občine ne vzdržavajo ali več ne plačujejo učiteljev, nego dežela. No, če hočete biti dosledni, potem ne pripada pravica imenovanja učiteljev c. kr. deželnemu dolskemu svetu, nego deželnemu odboru, kot reprezentantu dežele, ki nosi vse stroške za šolstvo. Tega pa vi, bo ve d«, nečete, kajti vi dobro veste, da nemate zavetja pri ljudstvu, nego buiuo pri vladi dena-nje sisteme. Saj nam je baron Abfaltrern v svojem govoru povodal, da bomo mi veseli, kadar pridemo zopet do večine, da Bte nam deželne pravice do Šolstva tako „dobro" zavarovali. To se vse tako glasi, kakor da bi vi sami dobro vedeli, da ne boste dolgo imeli neopravičene svojo večine v tem deželnem zboru, in da zatorej hočete kakor hitro mogoče, za* praviti vse pravice, kolikor jih dežela naša de ima. Vi ravnate ravno Uko, kakor posadka, ki mora tvrdnjavo zapustiti, in prodno otide, rajši vse v njej z njo vred zažge. Na to boste, to se ve, pripravljeni s trd tvijo, da vi postave jako natanko in vestno izpolnjujete* Ali dokaz o tem smo mi dobili najbolje pri zadnjih volitvah za ta deželni zbor. Krivico so se pod vašim zaščitom vršile na tak nučin, kakor smo ga tu pojasnili, in ki de premalo osvitljuje,  če se več kot škandal imenuje.
Kdo pa, mislite, bode po vašej postavi to eksok učijo — drugače so ne more imenovati — za to vašo postavo prevzel V Kdo pa bode hotel biti de pod tako postavo župan, ali načelnik kraj nega šolskega sveta V Ljudstvo se bode odtegovalo sodelovanja pri šolstvu, in kakor bodejo vadi c. kr. mogočnlki tudi neprenehoma pisali in ukazovali sumo kazni, vendar ne boste ljudstva pripravili do tega, da bi po vašem načinu ustvarjeno dolstvo podpiralo, ali pri njegovem izvršenji sodelovalo.
Poslanec dr. pl. Sekrev je proti meni govoril, in ko smo zapustili bojo šolskega odseka, opazil: „jako smo ostrigli pravice ljubljanskega mesta", a jaz sem mu odgovoril: „ue samo ljubljanskega mesta, nego vseh ob-
čin na Kranjskem". Jako radoveden sem, kako bode g. podžupan ljubljanski v mestnem zboru ljubljanskem stojo del ovan jo proti drugim svojim volilcem opravičeval.
Da bi bila zdanja vlada mnenja naše narodne manjšine, in bi predložila jednako postavo, kot so gospodje denašnje večine predložili, koliko bi bilo od vas groženja ia zabavljanja preti vladi? Koliko neizmerno mnogo bi se od vaše strani tožilo, da vlada gazi postavo in pravico, če bi gospodom ustavover-cem ali nemškutarjem morebiti ne prišlo na um kakor nekdaj, akoravno je mnogo c. kr. uradnikov mej njimi, — zapustiti to zbornico z niče vi mi izgovori, da je deželni zbor nepo-Btaven.
Kako pa se bodo izvrševale kazenske določbe predloženega postavnega načrta? Postavil bode c. kr. okrajni glavar šolskega administratorja za krajni Šolski svet, razpustil se bode ta desetkrat ali dvajsetkrat, administrator pa bode vlekel od ljudstva plačo, in vrb tega bodo uže vladni možje skrbeli, da mu ne otide jako mastna remuneracija, katero bode se ve da plačati morala sama oškodovana občina, ali krajni šolski svet.
Zmirom se sklicuje nam nasprotna stranka, da je to ali ono določilo vpeljano na Koroškem, v Istri, ali v katerej sosednjih dežel; kar je pa najbolj važno, namreč, ali je pa tudi za našo deželo praktično, to ni j povedano, še menj pa dokazano. Jaz se le Čudim, da se g. Vesteneck za kako svojo naredbo, ki jo hoče po vsej sili vpeljati, nij skliceval tudi še na Turško.
Ako pogledamo paragraf, ki govori o sestavi deželnega šolskega sveta, vidimo, da ta paragraf krati tudi pravice škofijstva. — Meni je prav žal, da velecenjeni g. knezoškof nij navzočen v zboru, da bi sam branil svoje pravice. Jaz sicer nemam nobednega mandata od njega, (veselost!), ali vendar smatram za potrebno, da stvar razbistrim. V dozdanjej postavi stoji, da se imenujeta dva uda duhoven Bkega stanu na nasvet (Uber vorschlag) kne-zoškofa. V denašnjem postavnem načrtu pa bo pravi po zaslišanji, (nach anhorung des filrstbischofs). Gospoda, to je velikansk razloček. Le spominjajte se, koliko je bilo debat ob svojem času v deželnem zboru zarad imenovanja g. Mrhala v deželni šolski svet zarad podobnih besedij.
Dokler bode mej vlado in cerkvijo prijazno stanje, ne bode to določilo motilo nič; a vse drugače nastane, če prideta vladu in škof v nasprotje.
Naši učitelji se mi zde s svojim ravnanjem ravno taki, kakor žabe katere so od Jupiterja zahtevale, naj jim da druzega kralja,  in ta jim je postavil štorkljo, katera jih je eno za drugo požrla. Pa tudi učiteljem bo bode taka godila.   Prej, ko so bili pod konsistoiijem, vpili so; prišli so pod upravo dežele, in zdaj so  počeli zopet kričati; dobili so druzega kralja v vsemogočnej c. kr. vladi in z njo z vezanoj nemškutarskej stranki. Zdaj jim ne bode prilike več klicati po novem kralji, ali pa prositi se nazaj,  kajti  velika in močna štorklja bo žabe pojedla. Učitelji na Kranjskem so bili po sedanjej postavi bolj svobodni in neodvisni možje, nego sodnijski uradniki.   Zdaj po novem načrtu bode vse drugače. Zdaj bode deželni šolski svet dekretiral iz Blužbenih ozirov. Kaj pa to pomeni, imamo na Kranjskem uže nekoliko prilik.   Spominjamo se dobro, kako so bili c. kr. poštni in telegrami uradniki od
vlade samo zaradi tega prestavljeni v Bukovino, avstrijsko Sibirijo, ker so bili narodnjaki, in pred kratkim se je hotel Se le ,iz službenih ozirov" prestaviti zasluženi dr. Razpet n Postojne v Litijo, a pretepafnik dr. Eržen pa na dobro mesto v Postojno. Tako se bode v prihodnje godilo tudi učiteljem. Vsaka ovtfdba bode zadostila *za službene ozire", pri nas bode tudi zadostilo to, če se učitelj ne bode dovelj globoko klanjal c. kr. okrajnemu gla varju, njegovim biričem ali žandariem. Se ve da se v postavi pravi, da se učitelju, ako je ravno prestavljen, plača pusti, vedeti Be pa mora, da v takem slučaji izgubi učitelj funkcijsko pri klad o, in v največ slučajih tndr prosto stanovanje.
Po tem postavnem načrtu, verjemite mi gospoda, bo učitelji popolnem v rokah c. kr. okrajnih glavarjev, in to je tenor cele postave, in najgorkejša želja nje stvarnika.
A prišlo bode tako, da, kakor so se učitelji selili zavoljo slabih plač v druge dežele, tako bodo i značajni učitelji, kateri ne bodo hoteli pred vsako c. kr. kapico klečeplaziti se, zapustili domovino, in prišli bomo zopet do tega, da nam bode pomanjkovalo učiteljev, in bodo šolske palače prazne stale. Kakšno spoštovanje bodo uživali zaostali učitelji, kateri se bodo plazili pred c. kr. okrajnim glavarjem, pri ljudstvu, in koliko se bodo poštenja in značajnosti učiti mogli od njih otroci, nij teško uganiti. Okrajni glavarji bodo tem pokornim učiteljem delili milostljivo raznovrstne dobrote, ki jih nič ne veljajo, skušali jih bodo povsod vriniti kot občinske tajnike, da bodo potem pri volitvah delali za namene vladne.
Prej bo učitelje zmerjali, da so mežnarji, farSki hlapci itd. A kaj bo zdaj? Še slabši kot hlapci c. kr. okrajnih glavarjev, oni so postali hlapci zadnjega b i r i č a. Kaj pa bode mladina k takemu početju rekla? Kar je boljših elementov mej mladino, ki imajo značaj, in bo ne bodo hoteli po trebuhu plaziti v lepem in slabem vremenu pred o. kr. okrajnim glavarjem, tisti bodo obrnili učiteljskemu stanu hrbet, in le slabejši bodo šli k učiteljstvu, tako da bode učiteljska pripravnica zopet to postala, kar je uže bila, namreč pravi nrem-gium peceatorura". Ko, pa saj bodo to dena-šnjemu vladnemu sistemu najljubši elementi, kajti ti se bodo dali prav dobro odgojiti v brezznačajnosti, katero bodo potem lehko praktično izvrševali.
(Vladni zastopnik Hočevar zdajci, akoravno nema besede, skoči naglo po konci, in pravi, da z odločnostjo odbija besede g. Kluna. Narodni in nemškutarski poslanci se zasmejejo. Čuje se klic: „ Kakšen red je tol" Hočevar bo pa zopet vsede.)
Poslanec K lun nadaljujoč: V okrajnem šolskem svetu bode dakle ukazoval c. kr. okrajni glavar, v deželnem šolskem svetu pa c. kr. deželni predsednik. Gospoda, kam bo prišla naša kranjska dežela? Ona bo postala velik pašalik, in v vsacera okraji bode c. kr. okrajni glavar veliki mufti, pa tudi veliki ulema. Le predložite še jeden par takih postav, potem boste izgubili še pri tistej malej peščici prebivalcev, ki vam slepo zaupa, vse zaupanje. Jaz mislim, da če hočete, da Be ta postava Bprejme, in Če ste izročili vse pravice vladi, naprosite jo, da prevzame tudi vse dolžnosti in Btroške."
Poslanec dr. Vošnjak: „Jako čudno se sliši od gospodov one strani rek, da je velika večina opravičenih „berechtigten" zahtevala, naj
bo Šolska postava prenaredi. Saj vendar vemo,
da je jedino le kranjska učiteljska konferenca zahtevala tako premembo postave, po katerej se findstvu vzemo vse pravice. Uže čestiti gospod deželni predsednik se je izjavil v tem smislu, da je treba postavo bolj nvrno trn natanko pregledati, som g. baron ApfaHhrera je priznal, da jer v nntrsikaterih potezah Ser pomanjkljiva, in vendar se tako stra&no- sili, da postavo uže denes sklenemo. NaglaŠalo se jo tudi, da gre pri tej prenaredbi postave le sa principe, ali jaz mislim, nam nij treba principov nastavljati, kajti principi bo v državnoj postavi za ljulske šole.
Tudi se nam pravi, da smo dosti Časa imeli to postavo premišljevati, morali bi biti pa zares špiritisti, da bi vedeli, da bode vite« Vesteneck 22. septembra prinesel predlog r zbor, naj se postava prenaredi, in da bode postavni načrt uže v žepu imel. Osem sej, in to ne kratkih je imel odbor, ko se je posvetoval o postavi: koliko sej več bi morala zbornica imeti, če se hoče postava natanko posvetovati, a ne kar na mah skleniti. Naglaševali bo uže gospodje predgovorniki, kako se kratijo pravice dežele posebno v § 35, ko jemlje deželnemu odboru pravico nasvetovatl dva učitelja za deželni šolski svet, katero pravico je deželni zbor, ko bo je imenoval dr. Mrhal za uda deželnega šolskega sveta odločno branil v adresi na Nj. Veličanstvo cesarja. Jaz zoper to odločno protestiram v imenu dežele, da bi se tako lahkomiselno zapravljale deželne pravice.
Vi gospodje one strani imate navado prorokovati, kaka „škoda" bode deželi nastal«, Če se ne sprejme ali ne potrdi to, kar vi Želite. Tako ste tudi 1. 1873, ko se je v tem zboru posvetovala postava o šolskem nadzorstvu, in se je predlagalo in sklenilo, da imajo otroci hoditi le 3<st let v šolo, prorokovali, kako bode to velika nesreča za našo deželo, je hi bode, če se ne sklene, da je dolžnost hoditi osem let v šolo, kakor so to sklenili drugi deželni zbori. Ali gospoda, kaj vidimo denes? Da vsi tisti drugi deželni zbori, kateri so sklenili osemletno šolsko dolžnost, uže so jo ali zmanjšali na šest let, ali se o zmanjšanji posvetujejo. Tako napačno je bilo vaše prerokovanje, in ravno tako napačno bode sedanje.
Čudno je tudi to, da se tako važna postava prinese le po enej osobi v zbor; prej so se tako postave predlagale le po c. k. vladi ali po deS. odboru Obravnavali Brno letos postavo o rabi plemenskih bikov.   To postavo je kmetijska družba v svojem odboru in v občnem zboru jako natanko pretresla, potem jo oddala deželnemu odboru, ki je sklical enketo, pri katerej je bila zastopana tudi vlada.   Potem se je postava poslala kmetijskemu ministerstvu na Dunaj v pregled, in ministerstvo jo je odobrilo ; mi v zboru smo jo zopet izročili gospodarskemu sodu, in še le po njegovem poročilu v zboru smo obravnavali o njej in sklepali. Toliko pozornosti tedaj pri postavi, ki nij tolike važnosti kot predstojeća. Tukaj je predložil vitez Vesteneck tako važno postavo, pri katerej ima pred očmi samo sebi neprijetne is-kušnje, katere je pri svojem paševanji našel. No, se ve da, tak c. kr.  okrajni glavar kot vitez Vesteneck, ki hoče vse pohlapčiti, ki hoče da bi bo mu vse klanjalo, pri takem človeku se nij čuditi, če ljudstvo, katero ima še kaj  uma za svobodo,  proti njegovemu paševanju uporno poBtaje.   To je tedaj edini faktor, kateri sili k prenaredbi postave. Vprašali se nijso ne deželni, ne okrajni, ne krajni
Bolski svoti, ne mesto ljubljansko, ne đeželni odbor. Vzeli se bodo krajnim Šolskim svetom vse pravice, in pustila se jim bode 1e bremena, kajti to se ne more pravice imenovati, če en paragraf določuje, da imajo krajni Šolski sveti pravico nasvetovati tri učitelje deželnemu šolskemu Bveta, če pa precej drugi paragraf ustanovlja, da se deželnemu šolskemu svetu kar Cisto nič nij treba ozirati na predlog krajnik Šolskih svetov. Če mislite, da boste s takimi naređbami Šolstvo zboljšali, ali morda ljudstvu ljubezen do šole vcepili, potem se jako motite.
Kar se tičo sestave deželnega šolskega sveta, so pri nas tudi politični in narodni uzroki kt nas silijo, da se jim moramo protiviti. Ko bi živeli v državi, kier bi bila merjena vsem narodom enaka pravica, potem bi se jaz ne protivi! takej sestavi dež. šolskega sveta; a pri nas, kjer se vlada neopravičeno in neustavno v volitve vmešava, in tako pritiska, da dobi 20.000 Nemcev nad 430.000 Slovencev večino, pri nas se mora z vso pravico reči, da stoji paragraf 19 državnih osnovnih postav le na papirji, da nij nobene ravnopravnosti.
Peticija deželne učiteljske konference, katera se je tu pročitala in terja vpeljavo take postave, je pač pisana v takem stilu, da bi tistemu gospodu, ki jo je spisal, pač še priporočati smeli „Knigges umgang mit den menschen," da bi ne pisal v tako arogantnem tonu peticij deželnemu zboru. V peticiji je mej drugim rečeno, da krajni šolski sveti ne-majo razumljenja za šolo, „kein verstiindniss fttr die schule". V krajnih šolskih svetih pa sedi inteligencija našega naroda, in jaz protestiram proti tako prevzetnemu, arogantnemu razžaljen ju in zahtevam, da se moj protest zabilježi v protokol.
Gospod dr. pl. Schrev je denes tudi rekel, da mi nočemo miru, da nečemo sloge. Mi hočemo slogo, ali le na podlogi popolne ravnopravnosti. Z vami pa bode to teško šlo. Komaj ste v večini, uže prvo leto Bte skratili podporo za slovensko gledališče na več kot polovico, ko je naša večina leta in leta dovoljevala podporo za nemško gledališče, in jo še zdatno povišala. Mi ne moremo imeti in nečemo sloge s stranko, katera v svojem ljubljanskem organu „Tagblattu" prinaša članke, ki psuje naš celi narod, rekoč, da imajo Slovani, kateri so v ogromnej večini v deželi in državi, neko živinsko bolezen, in se tedaj morajo zabosti, mi nečemo sloge z ljudmi, ki nas in-famno insultirajo.
Sicer pa le Bklenite to postavo, videli bo-dete uže, kake koristi vam bode donašala. Ne le apatija, nego antipatija zoper šolo bode pri ljudstvu nastala. Jaz podpiram nasvot gosp. Svetca.
(Dalje prih.^
Politični razgled.
\elranle dežele.
V Ljubljani 21. oktobra.
MMešelni xbo»*i so bili v Boboto kon čani. Prej so Be pa nekateri še prav odločno oglasili za izpremembo vlade.
Tirolski zbor je sprejel adreso na ce-Barja, ki ostro naglasa trjatve državopravne opozicije glede deželne avtonomije, in izraža nezaupanje do zdanje vlade. — Šolski odsek je nasvetoval tudi resolucijo, naj se državne šol ske postave izpremene. Adresna debata je bila ostra in burna.
Tudi solnograški deželni zbor je skle nil enako adreso, zoper katero je govoril vla dni zari topnik. Ravno tako je voralsberg-
ski deželni zbor izrekel se ostro zoper vlado. —
Ceilei listi v svojih člankih konstatira jo, da je nemška ustavoverna stranka, odbivši češko adreso do cesarja, zopet pokazala, da neče sprave s češkim narodom. Mi o tem ni j -smo nikoli dvomili.
0>if0*r.wki državni zbor se je 20. oktobra odprl. Prestolni govor obrača pozornost zbo-rovo glede na zdanji položaj vlade in dežele le na dve reči, ki se morati hitro rešiti: na naredbe, ki so bile storjene, kar se tiče vojne ali brambene moči, in pa na finančno nagodbo, ki se ima s Hrvatsko in Slavonijo skleniti, ker je veljavnost dotičnih postav s koncem tega leta zvršena. Vsled prevzetega evropskega mandata na berlinskem kongresu glede oku paciie in uprave Bosne in Hercegovine, more se, hvala hrabremu držanju armade, prvi del naloga kot dovršen smatrati; dobro porazum-lienje, v katerem živimo z vsemi velevlastmi, dovoljuje upanje, da se bode ostali del našega naloga zvršil tako, da se bode kolikor moči malo požrtvovalnosti od narodov terialo.
Iz nasšfc. se poroča v „D. Z.u, da so Mohamedanci v turškej Hrvatskej po malih mestih še vedno sovražni. Orožja zmožni možje kar po noči zgineio, in menda gredo v gore. — Vojaški poveliniki so previdni. Naši vojaki se ne smeio drugači sprehajati, kot 10 in 10 oboroženih vkupe.
Virtiii 1 o države.
Iz Vftrittvnilt* se piše v „Times": Gibanja Rusov okolo Carigrada so skrivnostna. Gotovo je. da drže Rusi še Čataldžo. Če bode ta situvaciia ostala, nij nemogoče, da se bode angleška flota zopet k Carigradu približala.
CtrMka zbornica je z 00 glasi proti 03 odobrila politiko vlade. — 19. okt. se je razdelila plava knjiga, ki poroča o poskušajih s porto sporazumeti se.
Fmaco«!?* listi, zlasti Gambettova „Republique frarMjaise" nadalje izražuiejo svoje mnenje v tem smislu, da je evropsko stanje negotovo, in da berlinski kongres nij ni če s a storil, kar bi bilo traien mir zagotovilo. Velika občna vojska da pride kmalu.
IVanški državni zbor je sprejel 19. okt. celo postavo proti socijalistom z 221 proti 149 glasovi. Za to od vseh svobodoljubnih tujih narodov obsojevano policajsko in reak-cijonarsko postavo so glasovali takozvani konservativci in narodno liberalci. Bismark je izrekel svoje zadovoljstvo mamelukom, potem pa zbor zaprl.
Dopisi.
lm Krope; 15. oktobra [Izv. dopis.] Tukajšnja čitalnica nam je napravila v nedeljo 13. t. m. veselico. Če ravno je deževalo, vendar se je vršilo vse po naznanjenem programu. Ob 4. uri popćludne sprejel je odbor in večje število udov s predsednikom na čelu novo društvu darovano zastavo zunaj trga pred Jal-mom. Mlada deklica Z-ova ovenčala je za stavo s lepim vencem in nagovorom. V navdušenih živio klicih našel je ta nagovor odmev, potem je razvil zastavonosec zastavo, godci so zagodli „Naprej zastava Slave!" in od obilne množice ljudstva spremljena, nesla se je skozi trg; po potih posebno pa sredi trga zbrano je bilo na stotine gledalcev.
Zvečer ko se je bližal čas za ivršitev II. oddelka programa zbralo se nas je toliko, da so bile sobe prenapolnene tako, da se jih je moralo veliko število s prostori zunaj sob na pravljenimi zadovoljiti. Zičela se je zabava s petjem. Potem se je zahvalil g. Ig. Z. ml. v imenu odbora darovateljicam zastave. Rekel je, da koder bode vihrala zastava čitalnice kropni-ško kamnogoriške, povsod se bomo hvaležno spominjali blagodu^nih darovateljic, ki so tako sijajno dokazale, da so prave zveste Slovenke ne samo po rojstvu ampak tudi po
plemenitem mišljenji in žrtvoljubnem delovanji, Živile kamnogoriške gospice pl. K-ovft in Š-ove f
Mej časom ko se je potrebno za tombolo uredilo, zagodli so nam godci in mladina se je zasukala. Tombola se je vršila v lepem redu s prav primernimi dobitki. Naj čitalnica kmalu zopet da priložnost bo tako veselo in mirno zabavati, in voščimo jej vedni obstanek v izobraženje in buditev narodne zaveti našega domačega, posebno mlađega ljudstva.
I k C*orlre 1$. okt. [Izviren dopis.] „Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpadal" Da ga nij večjega sovražnika napram svojemu narodu, nego je odpadnik, je občno znana stvar. A ne mislite, da menim tu omenjati znanega renegata slovenskega naroda vašega Vragutina, pač pa imam malo označiti dvanajsterico goriških „italijanisimov'*, ki zdaj sanjajo „o beatej Italiji" — pod ključem. Izdajico svojega naroda, „renegata", ne sovraži samo lastni, nego lisičjim očesom gledajo i drugi narodi, ter rabijo ga le za sredstvo v dosego svojih hudobnih namenov. Slednjič se pa osoda maščuje.
Prvi, ki ga je zgrabila osode roka — ne policijska — zaradi lahonskih rogoviljenj, bil je sin slovenskih roditeljev Jamšek, ta renegat izdal je baje i druge renegate kot deležnike, izdajalce svojega lastnega naroda.
Mej dvanajstimi poznam le tri Italijane, dva sta iz onkraj meje, vse drugo je renegat-stvo, to je : ljudje, katere so njih roditelji očenaS moliti učili. Zadnji, katerega je te dni policija po izdajstvu sokrivcev zasačila, je neki Cesciutti (Češčut) iz Sovodnje. Kaj ne kako lepo čast dela ta „figlio irredente!" goriškim lahonom. Na tem renegatu leži sum, da je on pisalec onega izdajskega plakata, kateri je bil prilepljen k „tricolore" na stolpu stolne cerkve. Do* tični spis je bil baje denes od priseženih ka-ligrafov spoznan kot pisava Cešcutova.
Tedaj „dualizem" bomo tudi imeli na go-riško-kmetijskej šoli. Prav tako. Do zdaj je bila laško-slovenska kmetijska šola, oziroma njeno polje itd. le pohujšanje našemu kmetu. Upamo, da se bode zdaj ločena slovenska kmetijska Šola pod vodstvom g. prof. Povšeta povzdignila vendar do izgledne za naše ljudstvo. Rog daj srečo! vsaj imamo v Gorici jedini ta zavod, kjer je dano slovenskemu kmetu se do višje omike v svojej stroki v domačem jeziku podučiti. —
Čudno a vendar resnično je, da se dovoljuje gimnazijskim in realskim dijakom svobodno obiskavati gledališča (teater) a — čujte! — prepovedano jim je — ostro — obiskavati slovenske čitalnice in njih nedolžne predstave in besede.
Moj ranjki oče je pa drugače mislil, ko me je dal v mesto. Ostro in prav po domače mi je prepovedal: „Bog te vari kedaj v „te-ater" iti, tam je pravi peklenšček, tam so tudi „babe tiste Blabe" itd. No neki gospodje so uže pametnejši, nego je bil moj oče — priprost slovensk kmet! —
Nodelja, desetletnica Šempaskega tabora bode, kakor se čuje, slovesno praznovanav Sem-pasu. Mnogo rodoljubov se tja napravlja, posebno pa solkanski „Slavci" se pridno v petji urijo.
Vesel i tužen kraj, kjer so se vse želje ter vroče nade Slovencev ob skalovju sivega Čavna razbile! —
Goriška čitalnica napravi po dolgo trajajočem počitku 3. novembra veliko besedo, in ta dohodek je namenjen domačim ranjencem.
„Vsi sveti" se bližajo.   Mnogo navduše-
mli mož in pravih narodnjakov krije uže davno črna zemlja, in teh izgubo čutimo baš sedaj bridko posebno mi goriški Slovenci.
Spominjajino se dragih za narod naš zasluženih mož, ter položimo jim na gomile, če druzega ne vsaj — kar so v življeuju zaslužili. Vlani je bil našega ncumrlega Dr. Lav-riča grob lepo ozalšan. (ioričanje! ne pozabite i letos očeta goriških čitalnic — poiiesega rodoljuba do zadnjega izdihleja! —
Jutri črez en mesec — obhaja slovenski narod 70 letnico svojega Btarega očeta, prezasluženega dr. Bleivveisa. Gotov sem, da bode ta dan eden naj lepših 70 letnega na-rodnega moža, in iz tisočero src mu bode donelo:
„Bog ga ohrani še mnogaja leta."
T.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima 22. oktobra ob o. popoludne sejo.
— (Umrl) je notar Roth na lirdu.
— (P r e s k u š n j a.) Piše se nam : Dne 30. t. m. zjutraj bode na deželnej vinograd-nej in sadjerejskej šoli na Slapu letošnja letna preskušnja. Vse p. t. prijatelje kmetijskega napredka, vabi k obilnej udeleži tvi vodstvo šole.
— (Slovenski delavci v Bosni.) Iz Kobarida se piše v nSočow 14. oktobra: Bosensko zasedanje ima svoje ugodne nasledku tudi za naše kraje. Na vabilo podjetnikov Bucher & Comp. so uže pred mesecem dnij trije bratje Kranjci od tu peljali 300 delavcev v Bosno, kder izdelujejo cestno črto od turškega Broda skozi Dervent do Sarajeva; prejeli so takrat 4000 gold. potnine. Ti delavci 80 poročali, da bo jim v obče dobro godi; delo nij težavno, navadni delavci dobe po 2 gold. in črez na dan, živež je v Derventu po ceni: meso po 40 novcev oka (2 1U funta), vino po 36 novcev liter; s prenočiščem bo preskrbljeni. To ugodno poročilo je izbudilo vse tukajšnje moško prebivalstvo, in ko je te dni došlo zopet 6000 gold. potnine od iste firme Bucher & Comp., vzdignilo se je zopet nad 500 mož iz Kobarida, Livka, Kota, bližnjih bovških vasij in celo iz slovenske Benečije; še preteklo noč je odpotovalo 135 mož na vozovih od tod skozi Tolmin, Cerkno do Škofjeloške postaje, od koder se po železnici peljejo do Siska, potem pa na parobrodu po Savi do Broda in naprej, kamor so namenjeni. Iu ne da bi mislili, da so nas zapustili sami navadni delavci, katere bi prava Bila v svet gonila s trebuhom za kruhom; kaj šel tudi sinovi najboljših kmetskih bil, in gospodarji sami bo jo pobrisali z upanjem, da si, bodi si kot delavski nadzorniki, ali z manjšimi podjetji, ali s kupčijo v zdanjih izrednih razmerah nabero lepih novcev, ter jih potem sem prineso v podporo svojim oslabelim posestvom. Nekateri bi celo nič ne marali v Bosni ostati, ako bi jim opravila dobro kazala. Dobro srečo vsem! Ko pišem te vrstice, pelje se zopet kakih dvajset krepkih možakov mimo hiše; ti gredo, kakor uže več drugih, na svoje stroške v Bosno. Tudi iz Volč, Rofcinja iu iz drugih krajev jih je uže mnogo z istim namenom zapustilo svoj dom. Kakor slišimo, so zdravstvene razmero mej delavci še z&dosta ugodne, — vendar bo se od onih, ki bo prvi odrinili, uže štirje z mrzlico domov vrnili, in jeden iz Starega Sela je tudi uže umrl. Zato bi se morali po našem mnenji le krepki, zdravi
možaki na delo v Bosno odpravljati, in bo tam ne prevarčno, ampak dobro hraniti, da v pod nebju, kateremu še niJBO privajeni, vstrajejo. Nekoliko pogumnih žensk je tudi uže pri naših delavcih v Derventu; te perejo, pečejo kruh itd.
Tisjel.
20. oktobra:
Evropa t Skateli iz Man bora. — Fietller iz Trsta. — llorn iz Dunaja. — Lurd iz Roke.
Pri Klonu:   U lasi k iz Notranjskega. — ll<>i holzer iz Kočevja. — Kovat i/. Dunaja.  — Žagar iz Otočca.  —  Kaitharuk iz Tržiča. — Killar iz Li tije.  — ZiirBchaleg iz Dunaja. — Tomas iz Prage.
— 1'i'ihik iz Gradca.
Pri .11 hI i<-ii t Brauclibar iz Dunaja. — Novak iz Klana. — Jarec iz Grrad ca. — Supanz iz Celja.
— Gb*b«X iz Dunaja. — Kleinlerchor iz Domžal. — Scbvveitzer iz Dunaja.
Irtn« cene
v Ljubljani 19. oktobra t, 1. Pšenica hektoliter 6 gld. 83 kr.; — rož 4 gld. 55 kr.; — jefimon 4 gld. 06 kr.; — oves 8 gld. 60 kr.; — ajda 4 gld. 40 kr.; — proaO 4 gld. 70 k«-.,
— koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 10O kilogramov 3 gld. 03 kr.; — fižol haktuliter 8 gl. — kr.; maala kilogram — gl. 90 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — apen triseu — gl. 64 kr.; — špeh povojen — gl. 75 k.,
— jajce po'2'/t kr.; — mleka liter 7 ar.; — gu ve dnine kilogram 54 ar.; — telotnme 58 m., — avinjsko modo G4 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slame 1 gold. 42 kr.; — drva trda 4 ftv. metrov 6 goid. 50 ar.; — mehka 4 gld. 60 kr.
Dunajska borza 21. oktobra.
(livirno teiegraučno porodilo.)
Akcije narodne banko
.  61 gld.	—	kr.
.   62 „	60	n
.   71 •	60	tt
. 111 „	50	n
. 789 „	—	a
. 227 „	tO	ft
• 117 .	35	n
.    9 ■	40»/,	n
.   g ,	61	n
. 100 „	—	a
•  58 „	—	m
Loteriji*« arečke.
V Trstu 19. oktobra:  75. 77. 21.   1. 88.
V L i nci 19. oktobra:  33. 38. 71. 49. 10.
Štev. G553.
Razglas
(355—1)
za pet deželnih ustanov, in za več plačujočih učencev na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na Slapa poleg Vipave.
Na deželnej viuo- in sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipave z dveletnim podukom, izpraznjenih je za prihodnje šolsko leto, ki se prične dne 1. novembra, pet deželnih ustanov v letnem znesku po 120 gold.
Pravico do teh ustanov imajo ubogi sinovi kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj IG let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja, in ki so z dobrim VBpehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Ustanove se ne izplačujejo na roko, ampak dotični dobivajo za to hrano, stanovanje in poduk v šoli.
Dalje je izpraznjenih več mest za plaču-joče učence, kateri plačujejo po 120 gold. na leto za hrano in stanovanje, in po 20 gold. šolnine na leto.
Sprejmo se tudi redni zvunanji učenci, ki plačujejo po 20 gold. šoluiue na leto, in sicer na pol leta naprej.
Prošujiki naj lastnoročno slovensko pisane prošnje do
konca oktobra l s? s če mogoče osobno izroče vodstvu deželne vino-in sadjerejske sole na Slapu.
Prošnjam je dodati rojstveni list, ter spričevala o Čvrstem zdravji, lepem vedeuji, ter o dovršenej ljudskej šoli. Prošnjiki za ustanove predložiti morajo tudi ubožue liste, prošujiki za plačujoča mesta pa primeren protopis vzdržavanja (unterhaltsrevers).
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1878.
Praktični inženir
France Tomšič,
v Ljubljani, v Šeleuburgovih ulicah, nad go^ stilnico „pri starej zaponi" (Sclinalle)
prevzema vse v njegov delokrog spadajoče opravke iu sicer: izvršitev planov, i»roj<*kt«»v inprorn« imun za stavite vo«ln«», < in pozeineljNlce
poslopja) ; dalje vsakovrstno cenitve Imenovanih stavb, ravno tako tudi ruziuerjevuiije in delitve zcinljlNč itd.
Imenovane stavbe prevzema tndi  v popolno izvršitev. (356—1)
C. kr. okrajni uradnik v pokoju, satnec, trden in zdrav, išče službo kot
občinski tajnik,
katero službo je nžo judno leto pri nekej volikej občini opravljal. Naslov: F. K. v sv. llorijami Klicah, h. it, 10 v Ljuhljnni. (36»)
Štev. 4029.
Hazpis.
(3iy—'2)
Razpisuje se služba asistenta —
učitelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici z letno plačo 7O0 gold., in 100 gold. doklade za stanovanje, dokler se mu ne odloči v zavodu primerno stanovanje.
Po jednoletnem dobrem službovanji ima pravico do stalnega nainescenja, ter mu gredo tudi petletnice po 10 %, kakor tudi ima pravico do Bistemizovane pokojnine.
Prošnje, v katerih naj se dokaže sposobnost za  to  službo, kakor   tudi popolno znanje slovenščine, se imajo vložiti do 31. oktobra t. 1. pri deželnem odboru v Gorici.
Deželni odbor v Gorici,
dne 11. oktobra 1878.
Deželni glavar: Pajer.
Štev. 4029.
Hazpis.
(348—2)
Razpisuje se služba pristavilIka (niajerja), na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici z letno plačo 4O0 gold., prostim stanovanjem in 5 arov vrta.
Pristavnik ima vsa opravila na pristavi oskrbovati, in voditi učence pri delu na pristavi.
Prošnje za to službo sprejema «1« 31. oktobra t. 1. deželni odbor v Gorici.
Deželni odbor v Gorici,
dne 11. oktobra 1878.
Deželni glavar: Pajev,
Karel S. Till
trgovatvo a knjigami in papirjem, pod Trančo H. 2, zaloga vseh potrebnostij za uradu in kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za merjevco (inženirje), slikarju in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. J/.deljujejo bo tudi monogrumi na pisemski papir, visitnu karte in pisemsko zavitke. (158—9V)
Za prodajo
prav veljavnega blaga, brez stroškov, i Sčojo se gospodi vseli stanov. Pismena vprašanja sprejemljo z naslovom: II. li.. ."><»<», llaii-seiiNf <-in *V Vogler na I Mm »j i. (825—10)
I
I
\Vir empfehlon
al8 Bestes und Prei8wiirdinstps
Die Regenmiiiitel, Wagendeoken (Placlioo), Bclleinlagen, Zclisioffc
cier k. k. jh\ I? A brile
von M„ J. Elsinger & Soline
in Wicn, Neubau, Zollorgasse 2,  V- i
Lieferanten dea k. und k. Kriegnministeriums, Sr. Maj. Kriegimarine, vieler HumanitUtsanstalten etc. etc.
(195—93)
Izda te J j iu urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".