11. številka.
Ljubljana, nedeljo 13. januarja
XI. leto, 1878.
lin«ju vsak dan, izvzemši poaedoljk« in dneve po pramoicih, tor velja po poiti preieman aa »vitr a-oeoroke deiele u celo leto 16 g1d., tu pol luta 8 f ld., km četrt luta 4 ghl. — Za  i.i ibtjano  broa pošiljanja na doun xa eelo leto 13 ■■M., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesu« 1  jrld. 10 lir.   Za poSiljnnje na dom se računa 10 kr. za mesec, DO kr. ta oeirt lota. — Za tuje deiele toliko već, kolikor poetnina iznada. —Za goapode nčitelje tih ljudskih ioiali in /a dijak o velja znižana cena in sicer i Za Ljubljano :.a četrt leta 2 gld, 50 kr., po pofiti prejeunui za ćotrt leta 3 gld. — Za ezuanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 0 kr., io se oznanilo enkrat tiska, C> kr., Se se dvairat in 4 kr. če se tri- aii večkrat tiska. Dopisi naj se   ►vok) v*nkir»ti. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredni« t v« jo v Ljubljani v Frane Kolinanovej hiši |», 8 „gledali&kii »tolba*. Opravništvo, na katero Maj «e 4;Sa#r>voK)o pošiljati na»o4nmo, roklaoiaoije, osumila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskAnii" r Koluianovej hiši.
Telegrami „Slov. Narodu ".
It e Igr a d 11. januarja. Srbi so s šl urinom vzeli nekatere I orle pred Nisem, poleni sej« n <l a I a turska i v ranjava \iš de nos na milost in nemilost.
Carigrad 11. januarja. Rusi so prišli uže v Tatar-B asardžik! Železnica Jambolj je v nevarnosti. Prebivalstvo turško beži iz Adrijanopolja. -— Dozdanji minister notranjega, llaindi-paša, je imenovan za velicega vezirja namesto Edheuia, in dozdanji tajnik sultanov, Said-paša, je imenovan za ministra notranjih zadev. Še druge izpremembe v ministerstvu se bodo zgodile.
Carigrad 12. januarja. Turški cesar motivira izpremembo v ministerstvu s težavnim položajem stvarij in pozivlje nove ministre, naj poslušajo svete in migljaje prijateljskih velevlastij, da se obvaruje celokupnost (!) in neodvisnost Turčije. — Rusija je princi p i jal 110 sprejela premirje, vendar je zahtevala, da se prej naredi podloga, na katerej bi se imel mir sklepati; na to je porta prosila, naj Kusi j a naznani uvete (pogoje) miru.
Vojska.
Slava Bogu, zdaj dobivamo dan na dan vesela poročila s slovanskega bojišča. Pred včeranjem smo zvedeli, da so Rasi eno celo turško vojsko 28.000 mož ujeli pri'Šibki včeraj, da so Crnogorci osvojili turško tvrdnjuyo in luko Bar, denes pa nam je došla tudi s ttetjega  kraja slovanskih svo
bodoborcev, od hrabrili S r b o v, zmagovita velika novica, da so Srbi s št urinom vzeli velevažno turško tvrd njavoin mesto
TvrdDjava N i Š je eno glavnih mest evropske Turčije, ima kaeik 15.000 večjidel srbskih prebivalcev in jako živo trgovino. Mesto ima veliko prihodnjost, ker je mrežna točka cestam v Hercegovino, Macedonijo, Bul garijo in Rumelijo. Ilar je bil Nikšič za Črnogorce, to je Niš za Srba bil. Tukaj je bil vedni vojaški tabor zoper Srbijo, in na Niš naslonjeni so lani Turki vodili svojo vojsko proti Srbiji. — Srbi so to mesto uže 1. 1801) hoteli oboriti. Slavni srbski junak Sin d žel ič je tačas branil tam šanco Vojnik se svojo hrabro srbsko Četo in, ko se nij mogel nasko-kujoSim Tuikom več ubranjevati, umrl je rajši z vso svojo vojsko nego da bi se bil udal: pustil je Turke v Sance in zažgal ves smodnik, da je on se svojimi in s sovražniki vred v zrak zletel. Iz kostij in črepiuj teb srbskih junakov so ljuti in kruti Turki barbari naredili mogilo „Kele- kalassiu imenovano. Zdaj črez 70 let so Srbi svoje brate od leta 1809 maščevali in bodo mogli njih barbarsko sra motene kosti pokopati! Vsaka sila do vre mena!
Katastrofa turške vojske pri Šibki je našim Nemcem ves pogum vzela, strah jim Bedi v vseh udih. „N. Fr. Pr.u, katera je Ruse in vso Slovane kar v Bunav metala in na kislem želji zajutrkovula, ki nij mogla dovolj prezirati ruskih „nevednih in nesposobnih generalov" — pišče zdaj na čisto drugo pi ščalko in pravi o svojih ljubljencih Turkih: „ Vojsko vodstvo, ki taka pobitja dobiva, da se more cela armada v malo dneh ujeti, mora uaravnost močno zauifcevanje vzbujati." In to svoje zauiievanje do bratcev Turkov „N
Fr. Pr.u že bolj''b tem nemškim komplimentom potrjuje, da o turškej vojski pravi „četa levov, katero komandirujo osli", a turško stvar imenuje isti list, ki je še skoro včeraj poln bil hvale o turškej žilavosti, životnosti in kulture-zmožnosti „eino verlorene Bache, eine in vervvesung und auiiosung begritlene hier-archie." — To je spokorjenje!
Opazke.
lin ..jo za nesrečen položaj naroda, v katerem mladi rod nema sUboati svoj h let. A. lioiMn: Le utonilerusse.
Ne morem si kaj, da bi tudi jaz ne omenil kratko more, ki je nas vse tlačila cele mesece, čeravno presojanje ruskih zmag nij namen sledečih vrst. Da, ruski neuspehi so bili težka mora, hudo izkušavanje Slovanstva, pa sedaj so prešli, in mi zopet dišemo laglje ter z veseljem opazujemo, kako globoko je v slovenski narod prodrla zavest sedanjih dogodkov: kresovi, ki bo jih zažigale kmetske roke po lastnem nagonu, jasno pričajo čilost našega narodaj ter nam dajo nado, da je njihov svit posvetil tudi marsikje tam, kjer bi sicer komaj dolga leta bila storila toliko. Tako praznovanje, izvirajoče gotovo iz srca naroda, je torej prav srečna misel, srečna še za to, ker bi njeno izpeljavo tudi oni težko zatrl, ki bi jo hotel. Fa drugo veselje po mestih, trgih in vaseh je bilo — se ve ravno tako izraz čistih, plemenitih Čutil.
Kmalu potem izpolnila se je de ena, dolgo gojena želja: Srbija je zopet stopila v akcijo. Slovenski narod je ta dogodek pozdravil tiho, pa gotovo z iskrenim, toplim sočutjem in čvrsto nado, da srbska kri bode tekla za svobodo naroda — ne zastonj.
*) Gloj 1877 štev. 281, 241, 271; 288.
Črna gora.
(Spisal Gludstoiie, poslovenil A. K.)
(Daljo.)
Naj bolj pretresljivi prizori iz zgodovine vseh druzih krajev, se lehko reče, obledijo v primeri h črtami življenja črnogorskega naroda, seveda ne ob navadnem času, temuč v kritičnih dobah ; a take kritične dobo se vedno ponavljajo. Zanimivo je poznati prostor in število prebivalcev te občine pod upravo škofov v tej dobi, ko je ona stala, kakor oaza kristijanstva in svobode sredi suhe, splošne, brezmejue puščave otonianskega vladanja. Najbolj natančna poročila o tem predmetu se nahajajo, kolikor jih je mogoče najti, v spisih Trilley-a in 'NVlahoviti. Sedanje očrtanje črnogorske zemlje, če se po vrhu vzame, je po-
dobno nekoliko dvema enakostranskima triko-toma z nekoliko zapogneoima vrhovoma, če se te dve vršini spravite skupaj, tako, da se oba glavna dela zvežeta mej soboj z zetnelj-Bko ožino ali ozko liso zemlje. Največja je daljava kneževino od meje nad Kotorom na zapadu do gore Kom na izhodu od lird — okolo 70 milj, največja širjava od severa k jugu je mnogo manjša, a črta črez omenjeni prostor od Spuža na jugu, do Nikšiča na severu — nema črez 20 milj. Čitatelj razume sedaj to uporstvo, s katerim so se vedli razgovori o lastninah, na videz neznatnih, v Carigradu mej poslaniki kneza Nikolaja in Porto na deeemberskej in januarskoj konferenci in potem ob času protokola.
V zgoraj omenjenih dveh točkah sega dolina, kakor nevaren klin, v gore in po tem klinu so Turki navadno priveli svoje vojne čete proti Črnej gori.  Turska država b 40.
milijoni, in vojna dolžnost zadene, če se ne motim, vse prebivalce, razun okrog pet milijonov svobodnejih Srbov in llumunov. To je moč napada. Poglejmo pa zdaj, kaka je nasprotna moč na drugej strani. Okrog 1. 100O je Črna gora štela 3.5O0 hiš in 8.000 vojšča-kov. Dolžni so služiti od 12. do 50. leta. Po teh številkah bi se tedanje splošno nase ljenje ne cenilo mnogo nad 30.000. ObljudenOBt je pa znala oslabeti po odpadništvu, posebno zadnji čas, in po vednej vojski. Z druge strani pa je svoboda privabila svobodnih ljudij, in mej sosednimi prebivalci iz turških podložnih okolo Črne gore je bil vedno vlak k njej; prehajali so po samem in v celili krdelih. Bo poslednjega Časa Črna gora sploh nij imela določene meje; še le nedavno je bil ž njo zje-diujen izhodni trikot okrog Brd.
Okolo leta 1800 je prebivalstvo narastlo do 55.000; v 1825. letu bo je štelo 75.000,
Tudi hrvatski narod prešinile so ruske zmage z radostjo, in sicer ne samo iz obzira na posebne hrvatske težnje in nade pri reša-vanji izhodnega vprašanja.   Kako pa je sprejel  noto  borbo  Srbije?  Da   bode odgovor na to temeljiteje in t obče odnošaj naroda k sedanjim dogodkom jasneji, ozrimo se prav na kratko na nekatere naj bolj značajne kulturnozgodovinske črtice hrvatskega razvitja v no-vejem in najnovejem času — in sicer posebno s obzirom na civilno  Hrvatsko in Slavonijo, kjer se je gotovo najbolj ozuičil tip dosedanjega narodnega razvitja.
Pred dobo ilirizma bil jo hrvatski svi-ralni stroj — to se pac sme reči — celo glede vrednega (latinskega) jezika popolnem ogerskemu enak. Tlemstvo in duhovščina sta bila gospodujoča faktorja; za narod pa so se menili manj ko drugodi, kjer so bile podobne razmere, kakor na pr. na Češkem, kjer so ger manizatorske težnje prostirale se uže tedaj nekoliko tudi na nižje razrede ter jim vendar dajale nekaj znanja in olike. To silno staro odtujenje od naroda jelo Be je manjšati za ilirizma, ki pa na Bocijalno stanje nij imel veliko upliva: široka plemska samouprava je trajala dalje in ker nij bila ravno draga, potrebe narodove pa male io eksploatacija še malo razvita; narodno stanje vsaj v tem smislu nij bilo preslabo, da je narod imel vendar za svoje najneobhodne vskdanje potrebe.
Absolutizem petdesetih let pa je skušal po znanem centralističnem nemškem kopitu VBe zaviti ter je v upravi in šolstvu uvel red, ki nekaterim krajnostim vkljub nij ostal brez dobrih nasledkov, tudi na pr. glede discipliniranja  narodne   inteligencije   in dovajanja
— nehote — naprednih, blagih idej. Vse to pa je pri uvedenju ustave 18G1 leta bilo vendar še preslabo ter je v Hrvatskoj tudi zato nastal upravni in drugi nered. Končala pa ee je ta zmešnjava — kakor je znano — večjidel «6 zmago sedaj vladujoče narodne stranke.
Ta Btranka Be je rodila, je rasla in dorasla pod blagodejnim uplivom idej našega občega prerojenja, v ime teh idej bo borila in
— zmagala. Očituje pa se jej rado, da je z nagodbo se jim izneverila. Vendar tedanje težavno stanje narodno stranko in njeno nagodbo dela razumljivo, če tudi je dovolj ne opravičuje. Ona namreč mkakor nij bila tako jaka, da bi bila uspeha svesta si na vsak na čin. Nasprotna, magjaronHka stranka, ituajoča mo6 v rokah, nij brez uspeha nabirala si privr žencev celo iz narodne stranke, in rastoča
politična demoralizacija, združena z lastno neizkušenostjo, neko malo-srfinoBtjo, razumljivo in precej o d-pustljivo, in gotovo tudi se željo teh blag, ki jih ima vsaka vladajoča stranka: vaetojeprivelokna godbi, gotovo ▼ nadi, da se bode da se bode dalo ž njo doseči s časoma tudi to, česar nij dala takoj.
Pravijo, da bi bila Hrvatska po drugej poti skupaj ■ avstrijskim slovanstvorn dosegla večjo samostalnost, večjo korist. In ne Hine se tajiti, da je to bilo mogoče, Če tudi morda ne tako gotovo, kakor se Časi trdi. Gotovo pa je, da mora tudi vladajoča stranka sedaj uže priznati, da so nasledki njene politike Irugačni nego jih je pričakovati smela: kaže se, da nij prav videla ogromnih težav in dolžnostij, katere je prevzela, ter tako precenila svojo sile. S tem nikakor ne mislim, da bi stranka vlade ne bila smela prevzeti, — tega ne, — poudaril bilo, da jasneje seznavanjo Bvojih nalog in močij, bilo bi ohranjalo staro in izbujalo novo energijo in ne dalo jej padati, kakor brez dvoma pada sedaj.
Neko oslabljenjo po silnem naporu je bilo sicer čisto naravno neizogibno, vendar je imela stranka znnti, da je pot zvitih kompromisov z budnim neprijateljem za slabo, komaj na pol prebujene narode ziniraj zelo nevaren ter jih najraje vodi k pogubnej udarnosti ali samo pridnemu početju nekaterih, ki se pa še iz daje za politično modrost.. Mladi narodi imajo se sicer bati vsled svoje neizkušenosti prevelike gorečnosti, pa tudi one starikave bojoč-nosti in opreznosti, ki iz samih strahov ne more početi ničesa odločnega. Inteligencija ta kega naroda ga ne sme preveč prehiteti, da jo more dohajati. Najmenj pa bi se smela po dajati na polzki led zvitega umovanja, prikrivanja in hrambe lastnih zmot samo za to, ker se njene. Tako strankino ravnanje celo pri odnosno zrel.h narodih, kakor n. pr. ravno se daj pri Angležih, nij brez velike nevarnosti in škode. Stariji narodi imajo nakopičen duhovni kapital, s katerim ho krepe, posebno če jim žuga nevarnost, mlaji ga uetnajo.
Težko je, pa vendar se mora priznati, da je narodna stranka se svojim prevelikim laviranjem in popustljivostjo mnogo svojega pomena izgubila v očeh Magjarov, slovanstva in lastnega naroda. Nij mogoče, da bi tega ne čutila sama in ne vedela za uzrok. Ali popraviti vse to nij lehko sedaj, ko je stranki najbrž skoraj enako težaven odločilen korak
naprej kakor nazaj. V njeno opravtfenje bi
se moglo isto navesti, kar jo je pač pripravilo k nagodbi, namreč premalo opravičen© zaupanje v lastne sile. Saj so pa tudi žalibože vidi, da so razne službe absorbirale skoraj v-=o inteligencijo, jo v obče le prekmalu in prelahko umirile ter prešnje težnje spremenile T činovniško ozkosrčnost, da se pribori višji dietni rezred in več udobnosti, In tako je inteligencija srečno postala uže svet za se, katerem se človek ceni le preveč po dietnem razredu.
Ta služeči svet je torej z drugimi razredi naroda komaj v zvezi, njih in njihovo stanje malo pozna — in narobe. Tako je s trgovci, obrtniki in nižjimi razredi sploh. Žalostno resnico piše Hrvat sam (Obzor 28. dec. 1877): „Stara je rak rana hrvatskog naroda, da su mu niži slojevi posve zapušteni-in malo dalje: WTT najnovijih političkih naliu borbah jedva da je tko i pomislio na hrvatski puk." V tem obziru ima narodno razvitje skoraj vsoh drugih slovanskih plemen nižjim razredom bolj prijazen in koristen smer.
Zdi se mi, da si hrvatska inteligencija te nesrečne oddelitve od nižjih narodovih slojev v obče niti nij sveata. Sledov takega zavedanja bi Človek  vsaj  kaj malo zasledil v njej, v njenem političnem, upravnem in literarnem delovanju, in sicer morda sedaj menj, nego pred leti.   Laglje pa bi se nabrali protivni dokazi iz najnovejšega socialno-političnega življenja,  in sicer v vseh oddelih narodnega življenja.   Je-H to, kar je vlada so saborom vred storila,  n. pr. za kmeta  izšlo iz zadaft na tem polju,  v občinstvu izučcnih in jasno seznanili?   Tega gotovo nikdo trdil ne bode: tu je občinstvo kaj nedolžno. Naredbe in preustrojstva se sprejemi jo in izvršujejo kolikor m kakor se dajo. O nasledkih si malo širje občinstvo glav ne beli in redki glasovi: „uprava je draga, davki tako veliki, da bi (po izjavi ▼ proračunskem odboru gosp. načelnika uprave Živkovića) cela zemlja  v petih letih morala priti na nič, ko bi tako ostalo, narod pada t roke oderuhov, boža in se kvari, kupčija in obrtnija je večjidel v tujih rokah*,  taki glasovi le malo izbujajo energično spoznanje težkega stanja.   Takih svarilnih spominov se najraje ogibljejo, ne samo v literaturi, a tudi v razgovoru, aH  pa v kritiki padajo v ekstreme.
Vendar pa bi bilo krivično za to in drugo nalagati polno odgovornost na narodno stranko. Ako pomislimo, da je vsaka stranka produkt
v 1835. letu pa po oficijalnein Cetinjskem koledarju 100.000, a 1805. letu 198.000 ljudij, in tukaj so všteti uže okraji Grabovski, lludin ski in Županski, keje jo privojeval knez Danilo : mala pest Črnogorcev nij imela samo moči ob držati, marveč pomnožiti svojo deželo. Ko se je UBtanovila svobodna Srbija, se je javil naravni nagon k izselitvi, z nerodovitnih skal na lepše kraj" nove zemlje.   Dva bataljona sinov Črno gore sta se pridružila armadi generala Černja-jeva: edino na ta mali oddelek svoje armade so je mogel on popolnem zaneati v poslednjej Bvbskej vojni.
Ko se je vršil v teku treh stoletij ta počasni narast.ek vsega črnogorskega našel jenja z ženskami in otroci — od 30 do 50 tisoč, je zanimivo vedeti, v kakih razmerah jo Porta zbirala svojo vojno silo, da jo je podila nad Črno goro. Dasi je to čudno, vendar je zgodovinsko gotovo, da je Torta vedno začenjala
vojsko s Črno goro z večjo armado, vsaj po številu ; včasih pa tudi z dvakrat, trikrat večjo vojsko, kakor je vsega prebivalstva v Črnej gori, z ženami in otroci vred. Leta 1712 pri vladiki Danili je 50.000 vojakov prešlo črez ("eto mej Spužem in Podgorico; druge vesti celo pravijo da 100.000. Danilo je napadel turški ostrog predno se je dan zaznal 29. ju nija Be svojim krdelom, koji v treh oddelkih nikakor nij imel nad 12.000. Izgubivši 818 svojih,   je  pobil on najmanj 20.000 Turkov.
Kolikor je meni znano, mej vsemi vojskami r\o vej šega časa se samo v črnogorskih vojskah nahaja vselej taka nenaravna raz mera ubitih Turkov v primeri s padlimi Črnogorci. Velika je slava Švicarjev v bojih za svobodo s Burgonskimi četami, a jo ju mar mogoče postaviti vštric z junaškimi deli lira brih družin črnogorskih, koje so vodili v boj njihovi škofje?  PoBlušajmo, kako pripoveduje
narod v starej pesni. „Seroakir piše Danili: Pošlji mi borni davek in tri svojo najboljše vojake v zastavo. Če ne pošlješ, uničim z ognjem in mečem vso zemljo od Morejo do Slanega morja, ujamem te živega in začnem mučiti se strašnimi mukami." Vladika pročita pismo in britko zaplaka. On zbere starešine iz vsake občino v Getinje. Eni pravijo: plačaj jim davek; a drugi govore: pošlji jim našega
kamenja mesto diivka..... In sklenejo vsi
biti se do poslednje kaplje. Zaroto" se enodušno, da ne dajo Turkom druzega davka, kot kro-tzol i/, Črnogorskih puaek. ,,In tako dalje. Trije Črnogorci so ukradejo po noči v turško taborišče in prehodijo ves tabor mej gručami spečih, čisto tako, kakor v desetem spevu lliade Odisej z Diodimom gresta po taboru mej spečimi Trojanskimi zavezniki. Kuko, eden iz trojice, pravi tovarišema: pojdita nazaj, a jaz ostanem tukaj, da služim našemu delu. Ona
V fiON^Omi je novica o ujetji turške vojske pri Šibki vladne kroge silno prestrašila, kakor se od tam telegrafi™. — Anglija namerava baie Dardanele zasesti, da bi jih Rusi ne dobili.
Popisi.
¥« 1*tnjfa\ K), jan. [Izv. dop.j Konec meseca grudna preteklega leti je minolo uže deveto leto, knr ima Ptujdco učiteljsko društvo svoj obstanek. Glavni zbor v novem društve nem letu je imelo društvo Bi t. m., v tem se je poročalo o Rtanji in delovanji društva. V odbor za društveno leto 1878 so bili izvoljeni: g. TI ob i f, za predsednika; g. Horvat, za podpredsednika; gg. K o cm u t in 7, i h e r, za tajnika; g. K o s, za blagajnikn ; p. Krajne, za knjižničarja; gg. Možina, Weingerl in Vobič za odbornike.— Novo-voljeni g. predsednik Robio, zahvaljujoč se za zaupanje, ki mu ga zbor kaže s to volitvijo, je rekel, da prevzame častno mesto društvenega načelništva, oprt na prijazno podporo odbornikov ; poudarjajo dalje potrebo složnega delovanja pravi, da v delovanji za društvo gre v prvej vrsti za vzaiemno duševno izobraževanje in da bo po svojej moči pošteno skrbel in delal na korist in slavo „učiteljskepa društva Ptujskega". Naposled je poživljal družbenike na marljivo delovanje.
Po predsednikovem govoru je naznanil navzočni c.kr. okrajni šolski nadzornik g. Runner da ga je volja, društvo duševno podpirati in mu po moči služiti, in da hoče pri vsakem prihodnjem zboru za celo loto eno pedago-gično prednašanje prevzeti. To se je vzelo na znanje.
Po vsem tem končal se je zbor ob Val-nri popoludne. — Želimo tedaj, da bi se pri vsakem prihodnjem shodu v popolnem številu zbrali; kajti društvo nam jo vez, ki nas veže na duševnem polji. Ne zabitno nikdar, da v združbi je moč in v slogi je napredek!
Tjb lliinthi 10. jan. [Izv. dopis.') (I z osr e dn j e ko m is i je za ohran.jenje starinskih spomenikov.) Varuh kranjskega deželnpga muzeja, g. Desehmann. je prosil pri naučnom ministerstvu nove novčne podpore, da bi mogel nadaljevati izkopavanje stav b n a kol ('h na ljubljanskem barji. Osrednja komisija za ohr. starinskih spomenikov je sklenila, to prošnjo pri ministerstvu na vso moč podpirati. — Profesor Arnold Lovšin v Gradci je pisal ravno tej komisiji, da jej lahko predloži obširno poročilo o kranjskih arhivih. Komisija ga jo poprosila, da naj
to stori. — Višji stavbeni svetovalec g. Bau-bella poroča komisiji o izkopavanji rimskih starin v Oglej i. — Konservator g. advokat pl. BD.zaro v Gorici naznanja, da bi grof Ca-bi"s v Monasteru blizo Ogleja bil pri volji prodati svojo bogato zbirko, obsezajočo starine, izkopano v Ogleju. Komisija sklene prositi vlado, da bi pomagala v Ogleju osnovati muzej, v katerem bi se hranile oglejske starine ter kupiti dragoceno zbirka grofa Casisa za ta muzej.
stvari.
„Sokola") je denes
Domače
— (Občni zbor 19. januarja v telovadnici ob 11. uri dopoludne. Na dnevnem redu so volitve in poročila ter posamezni nasveti.
— (Slovensko gledališče.) V torek 15. t. m. se bode predstavljala francoska igra v 5, dojaniih in 7. podobah „Roman ubozoga moža" ali „Uhožani plemenita S" za slovensko glodali š č e nova, kor pride prvikrat na oder. Da pak se ustrežo zahtevam pustnega čas«, se pripravlja za predstavo izvrstna burka v 4. Oddtalfh s petjem in plesom „Robe rt in De rt ram", knterej je dram. društva kapelnik, g. S t«»e k 1, mikavno godbo zložil. Petja je mnogo solistom in zboru.
— (Škandal v ljubljanskem nemškem gledališču.) Piše ro nam: V petek zvečer se je predstavljala v tukajšnjem nemškem gledališču Strausova oporeta: „Fleđer-maus". Ker je za nekoliko dnij tukaj bivajoči dunaiski komik Friese v igri sodeloval, bilo je gledališče jako polno, kakor malokedaj. Vodja, g. Fritzsehe, ima v tej, kakor tudi t drugih igrah navado, da se vede proti občinstvu jako nonehnlantno. da govori stvari, ki ne spadajo k igri in ueanja s6 soigralci raznovrstne burke, ki ro jako neslane in dolgočasne za občinstvo. Vodja Fritzsche je zaradi tega uže mnogokrat grajan bil od tukajšnjih nemških čnsnikov, a v tej predstavi v drugem dejanji 7opet počne ene in iste grajano burke. Nekoliko posameznih sikovanj, ki so izhajala iz lož, dalo je g. Fritzseheju povod, da jo flvoje burke še bolj ostentativno ponavljal. Na to postane sikanje bolj burno. Gosp. Fritzscho pa stopi tik svetilnic odra, smelo se po gledališči ogleda in čaka, kedaj bode sikanje nehnlo. Vso utihne. In gosp. direktor Fritzscho reče: nWenn es dom hochverehrten Puhlikum nicht angenehm ist, dass ich meino Pnrthio voitor spiel* so bin ich mit Vorgntl-
okolnosti, katerih nema vseh in popolnem v oblasti, in da so hrvatske okolnosti dosegi znatne samostalnosti in zrelosti bile •do sedaj neugodne, vsled Česa je vlada sč stranko vred navezana z mogočnimi vezili tudi na razvito narodno moč in slabost, ako vse to preudarimo: hrvatskih raz-Tner ne bomo smeli prooRtro soditi, mari bodemo priznali, da narod, služivši cela stoletja večidel tujim namenom, sedaj, postavljen nekaj bolj na svoje lastne noge, premaguje velike težave vendar še precej srečno in ravno za to daje nado, da jih bode premagal se svojo, na tolikih bojiščih tako slavno dokazano in neizčrpano zares veliko energijo, ter tako izkazal se vrednega teh nad, katere ■o prihodnjosti goje najbolji njegovi umovi, posebno glodo na sedanje dogodke na izhodu.
Pa ob odnošaju Hrvatske k iztočnemu vprašanju, in potem tudi o tej za nas prevažnoj resnici, da je naša prihodnjost ozko zvezana s hrvatsko — v sledečih opazkah.
Dr. Fr. J. Celeatlii.
Politični razgled.
V Ljubljani 12. januarja.
fJrčot'ffi &Hor se je sešel, ali v ■prvej soji nič občno važnega nij obravnaval. Še le denes (soboto) se začne debata o eolnej in trgovinsk-j zvozi z Ogorsko.
Mej iVlrf se je bati novega razpora, če smemo verovati poročilom v nemških listih in temu, kar iz čeških moj vrstami beremo. Sve-topolk!
Najvažnejša, ali jedino važna novica v not ran jej politiki monarhije je denes kraljevski odpis h i - r« t* kotnim saboru na njegovo zadnjo adreso, ki je zahtevala združenje Dalmacije in vojne krajine. Kraljevski odpis pravi, da nij še čas prišel za to združenje. Celega odpisa pa še nemarno pred Boboj, ko ta list končujemo.
ViiuiiU' države.
Kakor naš denašnji telegram iz ff»'*wftfi poroča, je Rusija le „principijalno" sprejela ponudbo premirja, ali postavila po-g,je, ki se še ni j so izpolnili. Stvar ro tedaj zavlečuje, mej tem pa ruska vojska, s svojimi zavezniki, dan na dan nove in boljše položaje dela.   V Carigradu pa zmešnjave rast6.
Iz ttiMtm so poroča v „Pol. Corr.", da so bile zadnje besede umirajočega Viktor Fma-nuela: „moji sini, moji sinil" — Istemu viru se poroča, da je papež, ko jo čul o smrtnoj bolezni kraljevoj, vzkliknil: „kaj bo iz Rima, če sta Vatikan in Qnirinnl bolna." — Italijanska zbornica se snide kmalu, da bode sprejela Ilumbertovo prisego na ustavo.
se vrneta v Cotinje in govorita: Turka je taka množica, da, ko bi nas tri iztolkel v sol, nedostajalo bi jim soli za južino. Kako spominjajo te besedo na najstarjo narodsko Številjenje na svetu, namreč pri Homeru, kjer stoji: „Ko bi vse Ahajce lazdelil na desetine in k vsakej desetini postavil po enega Tro-janca, da bi podajal vino, bi ostalo mnogo desetin broz pogostenja.tt A, da bi so no ustrašila družina, hitita pristavljati, da so mnogoštevilni turški vojaki — same pokvekc. In .dej, narod je pri sv. maši, sprejme blagoslov od svojega vladike in so odpravi v boj — na zmago, ali na Hmrt. Dnko pa mej tem prepričava sovražnika, da naj so ustavi in počijo na reki Vlodanji, češ, da do Cetinja no bo več vode. Tu, pred svitom dneva, jih razbude s točo krogel Črnogorci. Tri dni pode in pobijajo bežeče Turke, in s temi-le besedami končuje pevec svojo pesen: „0j, bratje moji Srbi,
in vsi vi, komur  bije svobodno srce, — radujte se! Na veke ne pogine naša stara svo hoda, dokler stojimo mi in držimo malo svojo Črno goro."
Naslednjo leto so Turki zbrali 1120.OOO najbolje vojske, da bi na vsak način zadavili hrabro Črnogorce, kojih število se jo mej tem tako skrčilo, da so se lehko obrnile na njo nasmešne Tigranovo besede o Rimljanih: pre več zn poslanstvo, premalo za armado. Dremalo so pa tudi ti imeli previdnosti: 37 starešin črnogorskih, ki so bili prišli v turški stan zarnd pogovorov z glavnim poveljnikom, je bilo izdajalsko napadenih in zavratno umorjenih. Tedaj so si Turki še lo upali napasti vojsko, ki je bila desetkrat manjša in oropana voditeljev. Požgali so samostan in odvedli tisoče žen in otrok v sužnjost, nijso se pa drznili vzeti črnogorsko zemljo, marveč so odšli v Morejo.   A mej tem so črnogorski voj-
ščaki zopet priplezali iz svojih kamenenih tvr-dnjav in znova prestrojili svoje vasi. Črnogorci so skazali veliko pomoč. Avstriji in Veneciji ▼ todnnjoj vojni s Turki, n, kakor so je zgodilo vselej pri sklepanji miru, zavezniki so pozabili na nje in pustili jih na cedilu v Tasaro-vicah leta 1710. Vsled tega so Turki kmalu zopet imeli pogum in 1 1722 so se dvignili z 20.000 možmi pod poveljstvom llussein-paše nad Črno goro. Črnogorska družina, ki jo štela tisoč ljudij, vzela je Ilusseina v plen in razbila mu armado. V 1727. letu je bil odbit z istotakim vspebom diugtursk napad. Ij. 1732 jih je napadel Topal*Osinan»paSa s :50.ooo, a
moral je bežati, po zgubi vsega ostroga in prtljage (Dagage). 1735. leta jo junak Danilo končal so smrtjo svojo polustoletno delavnost, izpolnjeno z neprestano bojno slavo.
(Dalje prib.i
gen bere it, a b z u t r e t e n!tt Na te besede nastane skoraj minuto dolga mučna pavza in tišina. Potem začne en del občinstva ploskati, drugi pa sikati. Ko bq občinstvo pomiri, na daljuje se igra, a večjidel občinstva iz lož, mej prvimi deželni glavar vitiz Kalteneggt'v, zapusti demonstrativno gledališče. Igra se je potem nadaljevala; ali dobra volja občinstvu in igralcev je sla rakom žvižgat. Zdaj pa naj se kdo reče, da uijso naši Nemei močno „omi-kaui". Živela nemška kultura, in kulturni zavod: nemško gledališče..
— (Iz Postojne) se nam piše, da je tam za župana izvoljen bil nemškutar Jlurger. Zoper nepostavno volitev je vknjižen protest. Dopis prihodnjič.
— (1/, S t. Petra) na Notranjskem nam piše drug dopisnik: Da so se pri nas pokazale koze, to je istina, ker nalezla jih je neka žena, ko je v Trstu svoje znance obiskala, kateri so kozavi. A. razen te žene jih je dobila do sedaj — uže teden dnij — le še neka mala deklica, razen teh dveh pa nihče. Od istih „več ljudij, ki so na kozah umrli", pa nam nij čisto nič znauo; za te ve le dopisnik sam. To v pojasnilo dopisa „Slov. Naroda" od 10. januarja.
— (Iz štajerskega deželnega Šolskega sveta.) V seji 3. januarja 1878 dovolila se je ustanovitev kmetijsko-nadalje-valnega tečaja v Pletroviču pri Žavcu in oprostili so se šolnine nekateri učenci graške moške vadnice. G. Ivan Rupnik (iz Svetine) imeno val bo jo učiteljem v Št. Lorencu pod Proži-nom (nad Celjem).
— (V Mariboru) je mestni zbor volil za župana zopet dr. lleiserja in za njegovega namestnika dr. Stamptta. Svetovalci so: Iht-terl pl. Tessenberg, Girstmavr, Marco, baron Kast.
— (Učiteljske službe) so razpisane: V Selnici na Dr. pri Mariboru nadučiteljska služba s GOO gld. in stauovanjem do 1. febr.; pod učiteljska služba pri sv. Križi pri Slatini na Štajerskem s 430 gld. in stanovanjem (eua soba) do 20. jan.
— (Iz Dunaja) smo vsled snežnih žametov še le včeraj jutro prejeli poŠto od petka popoludne.
Posestniki psov naj si najdalje do 20 t. m. preskrbe marke, za katere plačajo pri meatnej blagajnici takso 2. goldinarjev.
/. ozirom na §. 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, da o pravem času takso vplačajo, ker od dne 21. t. m. naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah dobijo in uemajo za leto, veljavne marke, takoj ud konjača polovljeui.
Mestni magistrat v Ljubljani,
2. januarja 1877.
Stev. 182G4.
(8-1)
Razglas.
Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom od 13. decembra 1877 št. 8305
20. Januar 1*7» za taist dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali.
To so posestnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznanja s pristavkom, da se pregled omenjeni dan ob 10. uri dopoludue v tukajšnjej živino-zdraviluici na puljauskej cesti prične, in da se dotične tiskovino za zapisnike in izkaze kakor dosihmal v tiskarnici Kleina in Kovača dobodo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
7. januarja 1878.
Novošegnega,   rokodeliiega, konfekcijskega, sukiienega iu platnenega blaga zaloga
C. VVannischa,
% Ljubljani, mi iucmIuciu trgu it. 7,
priporoča svoje veliko sklade izdelkov, primernih za hhIou« in v pustnoj dobi 1878.       (9—1)
Štev.
72.
Razglas.
(5-3)
Pobiranje pasjega davka za leto 1878 se je B 1. januarjem t. 1. pričelo in sicer za vse pse brez izjeme.
Klaviature,
katere 4 do vju0 komadov igrajo z oksprosi-jmii ali ne, mandolino, bobnu, igrajoča zvončke, kastagnoto, nebesko glasove, itd.
Tobakire z godbo,
katero igrajo 2 do Hi komadov, necessaires, stojala za cigare, švicarsko hišico, fotografsko albume, črnilnike, rokovične omarice, tožnike za pisma, cvetlične vazo, cigaren-etuis, tabačne škatljice, delovno mizo, Bklenice, kupico za pivo, listnico, stole, itd., vae z godbo. Vedno najnovejšo priporoča
J. II. lleller, lleru.
■i Vsi izdelki, v katerih nij Zapisano mojo ime, so ponarejeni; priporočam tedaj vsakemu, da bc obrne naravnost do meno.   Cenike razpošiljam franco.   (b.'18—4)
S o o s» rr G-
c p.
—i H t* H4
S • at, n
b a
d. o.
c P
■< <
on B*
b
a
<—..
D3
so
o* o
-i
n
O ^- t- i—       o ff) CTi
9   9    3    4   9    9 3
£3 b
op ai tji ce i  I i'J | 25
3   -j   j    •   i  •   » a
(D
I
d
■d
al
N
Prave kite
iz zdravih človeških las od 60 do 100 cent. dolge, polno in dobelo, brez vlog in brez priinešanja imieteljitih las, da da so češejo in pero. Za trajno in trostrano delo se jamči in cene so jako nizko, samo gld. 2,30 do gld. 5.
Naročbe na deželo so proti poprejšnji vpošil jat vi mnitra, proti povzetju urno in roolno izvajajo in nedostatno se radu zamenja.
Da
je
za komoditeto čestitih dam priložnejše,
ima podpisani tudi veliko zbirko
sjpccijaliictiiili  las vmcIi barv iu vrM(,
Daljo so tudi vsakovrstna lasna dolu najcenejše izvrsujojo in so stara za nova menjavajo.
L Businaro, irizeur.
(400—4)      kongresni trg, nasproti „kazino" v Ljubljani.
Za d_ strmel
N
p*
p
ti)
i
Jetika je ozdravljiva! Radgostski
priporočajo ao posebno za vse, tudi za zastarune bolezni na pljučih, za srčne, pr.sne in vratne bolečine, podebuo za sulico, želodčevo slabost, za sploiuo slabost čutnic in proti začeujajo-čej so pljučnici!
Veliko število prjzuanskih pisem ra. polaga so v prepričanje.'
Javne zalivale.
V»le blagorodjoi Bodite tako dobri tor mi izvolite poslati naslednja mnogo slavljena zdravila so poštnim povzetjem: 1 zavitek univerzalnega raja in ."» steklenico rožnovske čut-niške osončij t ■.
Se poštovanjem Anton II c j bal, župnik. Vlkoš pri 1'rerovii t Moravska).
Vaše blagorodje ! Vsled Vašega mi poslanega radgostskega univerzalnega čaja ozdravil sem popolnem v devetih dnevih svoje trimesečne bolečine želodskega katara, čutim 80 zdravega, iinatn dober tek in Vam izrekam zato, gospod lekar, svojo najsrčnejšo zalivalo.
Josip K r a in a r i č, stotnik.
Ogulin na Hrvatskem, 7. oktobra 1S75.
(iunpodu Uktinturjit Siichvrtu v kupdji Jioinof!
Akoprem hvala Begu nijsein tako bolan kakor poprej, ker morem zopet svoja opravila opravljati, vendar iielneni biti Itrez Vaših izkušenih zdravil, bi oz katerih Id letošnjo zime skoro ne bil preživel. l'o uiojej zadnjoj bolezni čutim zjutraj časi še nekako suho grlo in tudi mo močno pečo v prsih, ko pa Vaš čaj pijem in rabim Vašo cel t ličke, mi je takoj bolje. Ker sem obe zdravili uže porabil, blagovolite mi poslati po poštnem povzetku 2 paketa radgostskega univerzalnega čaja iu G škutljic rožnovskih inaho-rastlinskih coltličkov. Z najodličnejšiui spoštovanjem ostajem Vašemu blagorodju udani
Hubert Z o 1 i n k a, župnik v Obiotovu pri Zdani (na Moravskom).
hhtgovoilnemu gospodu hkamavju ./. Seichvrtu v itoznoe !
Izvolite mi zopet se poštnim povzetjem poslati 10 škatljic Vaaib izkušenih „rožnovskih inalio tast I inskili coltličkov", kajti ti eelllički mojej soprogi na izvi-Nti-n način lajšajo kašelj, ki jo užo od zime maci, in proti kateremu so no mogiV sedaj rabiti nobedna druga sredstva — osobito nobedui opijati. Zatega delj trebam večjo zaloge, ker mi bode prejšnja pošiljatov kmalu pošla. S poštovanjem se priporočajoč Med. & Chlr. Ur. J. Matoušek, mestni zdravnik.
Ousti n/o (Češka), dne b, septembra 187G.
Gospodu lekarnarju J. SeipJttrtu v Hožhov/ Hodite tako prija/njivi, da mi pošljete še 8  zavitke svojega   izvrstnega radgostskega čaja iu 1 fikatljieo rožnovskih eeltličkov, in to s poštnim povzetjem v Dobfičan — Truovan. S poštovanjem grofica Kristina R ii m m e r s k i r e h. Od tega po zdravniškoj razloibi in predpisih pripravljeni čaj volja za Hdnovno rabo pripravljen paket z nakazom o rabi 1 golil, av. velj. Jooua originalna akatlja Rožnovskih maho-rastlinskih eoitličkov 60 kr.   Za kolek iu zavijanje pa 10 kr. posebej.
ItatlKONlNki uui%i'i-zalui *aj in Kož-uovttki luiilio-rastliiislu < vlili« Ui dobivajo so jt «lino lo v likaini J. .Seieherlu, v Roiuovl (na Moravskeiin m razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnemu povzetku.
Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, iunijo tudi zalogo sledeči Jekarji i W. Mayr v IJublJuui, A. Bo i u i tz v Gelovol* \V. Ko ni g, gradsko predmestje, v Muiiboru, Anton Keđffdd ntuin Alohren" in Mil o-a r d n i š k a lekarna v iirailcl, iu J. Cojbok v Zu^febii. Kozuoihka eutulNliu oNeiielju, hitro in stalno dolnjo zoper trganje, prehlad, čumiško iu mišično slabost vsako vrste. Originalna Bteklenica 7o kr. av. volj., za kolek in zavojbo 10 kr. več. rruva so dobodo jedino «lireUtito iz lekarno v Ki.žnovi \Mo-ravska). (877—4)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastuina in tisk „Narodne tiskarne".
^74177
C$2