225. Številka. Ljubljana, v torek 1. oktobra. XI. iHo, 1878. SLOVENSKI Ishitja vsak dan .*>/*.. .ust m /•„•. . tf#fl i i^lttflUkl »viurtiuiiuriiiu dotuir ta ouio in giu., .n p.ji i«it» h gl. «1 četrt leta 4 »4.i;anja da -K»db .*» ■ petit-vrate 6 kr., če se mnaidta r.nkra ritka, 6 kr., ec te dvaVral in 4 kr. če se tri- ali većkrnt tiska. Dopisi naj rte izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. ^»©dflUtTO *<« * L»:bl>aai v Franc Kolmanovej hi3i |*, 3 „KlndaliS"*« ■totba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije. e ;nanila, t. j. ad oiniatmtivn* :-efli. ie v „Narodni tiskarni" v Kolmanovei h.ši. Iz Bosne in Hercegovine. Poleg Zvornikaje zdaj padlo tudi L i v n o in padla trdnjava Klobuk v Ilercegoviai. S tem bo vsa glavna mesta v rokah uaše vojske, upor turški je uničen, siril se več ne bode, temuč bode avstrijskim posadkam ostal le še nalog razkropljeno turško vstase zalazovati in razoroževati, kar bode morda sicer težavno in Bitno delo, vendar ne bode potrebovalo toliko moči kakor dozdanje. Ta mesec je pričakovati, da se naša reservna vojska i/, Busne vrue. Za daljnje delo bode zadostovala menda pač sama linijska vojska. Kakor oficijalni telegram 28. septembra poroča, telegratuje fzin. \Vurteuberg uže i/. Liv na, da je to mesto od Travnika, Sarajeva in od dalmatinske meje sem ob jedueiu prijeto bilo in se je po kratkej hrambi udalo VBled usredotočenoga streljanja iz 33 kimonov. JNaši 80 bili Livno tako obkolili, da uporniki niti pob. gniti nijso mogli. — Turuj naši S i o venci polka 17. so b.li tu zraveu. Padlo jih je samo okolo 30, mrtvih ia ranjenih. Dne 29* pa poroča telegram: Klobuk, zadnje gnezdo in zadnja zaščita hercegovske turške vstaje je bil vzet po petdnevnem ostrem obstreljavanji in pa obupnem uporu, in zaseden od naše vojske. Izgubo posadke su velike, naše izgube so 4 oficirji in pet mož jnrtvih ia ranjenih. Iz Doboja se brzojavlja, da je pretečem-dni tudi v Bosai silno dež šel, ter markiranje vojski obtežil. Deželni zbor kranjski. (V. seja, 28. septtmbia.) Predseduje deželni glavar vitez Kalten egger. Vlado zastopa deželni predsednik vitez Kalina in deželne vlade svetovalec Hočevar. Navzočnih je 35 poslancev. Prošnjo občine Radeč na Dolenjskem za podporo pri zidanji nove šole, izroči se finan čnein odseku. Poslanec Potočnik in tovarši stavijo sledečo interpelacijo do vlade: Interpelacija d<> j>i efdagoroduega gospoda deželnega predsednika viteza Franjo Kalina. Z ukazom litijskega < kraj ne ga glavarja 4. junija 1877 št. 3099, je bila volitev volilnih mož št. Vidske občiue za volitev treh deželnih poslancev trebanjskega volilnega okraja razpisana za 23. junij 1877. Dan pred volitvijo, to je tedaj 22. junija 1877 se pripelje v štirih vozeh več gospodov, mej njimi gosped litijski okrajni glavar vitez Vesteneck, baron TaulVorer, gospod c. k. za-tiški davkar Lileg in dr. pioti pošti gospoda Janez Coža pri st. Koku poleg št. Vida. Si c čajo ga, ko se ravno s polja pripelje proti svojej hiši. Gospod Vesteneck ga ustavi in na govori: „inorgen ist, die wahl in Sittich, umi ich bor , dass >ie m t der geistlichkeit hulteu uud nutional vviihUn vvollen." nDass vverde ich thun," odgovori g. (\>ž, „imeli meiner ueber-zeuguug vverde ich vvahlen." „\V,sseu sie nicht," ga zavrne g. Vesteneck, „dass sie ein k. k. beumte siud, und mit der rcgieiung halten inussen," G. Č< ž mu reče na to: „Ich hal te ja mit der regieiung, und vveiss, dass sie von mir nicht verlangt, dass ich anders als nach meiner ueberzeu^uug \viih!en soli; ich kann nicht anders wii len als national, und kann meiner nation n cht uittreu vverden." „Gut, odgovori g. Vestem ck, „danu gebo ich ihnen mein vvort, d>iss sie die post verlieren vverden." To tem raznnvi.ru se gospodje razidejo. Pripoveduje se, da se je g. Vesteneck od tam naravnost v Višnjo goro podal, in tam na poštno direkcijo v Trst telegrafiral, naj nemudoma pošljejo komisarja preiskavat Oožovo pisarno. Ko so drugi dan popoludno ob 4. uri občinski možje v Zatičini zbrani, da bi volili volilne može, se pripelje, gotovo po nalogu g. pošlnega direktorja Bauerja, poštni komisar g. Katoliška, kateri je, kakor je to znano, prej ta dan, to je 22. junija 1877 še v Vipavi bil, in hoče nomudoma vzeti soboj g. (''cžii, da bi šla pregledavat pisarnico. Velika množica navzočnih volilcev izreče odločno, da mora Což, preden otide, temveč svojo dolžnost spolniti, in se volitve udeležiti, ker so ga vsi volilci jednoglasno za volilnega moža voliti hoteli, kar se je tudi zgodilo. Po volitvi se g. poštni komisar Katoliška in g. Což odpeljeta k sv. Roku, kjer ima Což hišo in pošto. Mej tem, ko poštni komisar Katoliška preiskuje pisarno, se vstopita na prag dva žandarma, česar se Čožova 70 let stara žena močno prestraši, misleč, Bog vedi, kaj se je mož pregrešil, da žandarma na pragu straži ta. Komisar nij našel nobednega najmanjšega nereda v pisarni, in je pri odhodu (Jožu na uho pošeptal: „Die kanzlei ist ganz in der oi-dnung, nur das ist nicht reeht, dass sie klerikal gesinnt siml." Čož, ki je bil v Zatičini izvoljen za volilnega moža, kakor uže poprej večkrat, je bil 7. julija v Trebnjem od volilnih mož voljen v volilno komisijo in je glasoval za narodne poslance. — Ali uže 2G. julija 1877 se je spolni lo žuganje g. Vestem ekovo, zakaj od tega dneva je datiran dekret poštne direkcije v Trstu št. 5426, kateri se tako le glasi: m Zaklad pomorskog, razbojnika. (Po Kr. Gorstiiikerji.) Peto poglavje. Snidenje. (Dalje.) „!)«, da," pravi mož tiho, z glavo pri trjevajo, ter zre pred se, „U> je bilo ime, katero sem imel jedenkrat, .skoraj bi mislil, da so bili to srečni dnevi — a to je zdaj proč!" reče glasneje, skloner. se. — „Da, Beatrica to je bilo divje nevarno živeiije, odkar me je moja zvezda, — reči hi moral, moja pogubna zvezda, — peljala od tega nabrežja; — podili so me, a tudi jaz .sem jih preganjal, n zmagali so me nazaduj« in mi z jednim udiiictni vse ono vzeli, kar bt-in si priboril v dolgoletnih smrtnih nevarnostih, — kar je stalo mnogo ki vi, — u.šel sem jim, — so me 20pet vjeli, in /. divjini mislimi v možjanih, katere so mi hotele glavo razuesti, imeli so me v Maniih zaprtega ; ušel sem jim zopet in ravno sem mislil, da bodem kljubu vsem sovražnikom vse, vse si zopet pridobil — pa so mo k tlam pritisnili: v kratkih potezah imaš zdaj tu moje živenje. — Dobro sem mislil s teboj, aUo bi se mi bil moj načrt posrečil, — a nij se smelo zgoditi — kolo osode se neprenehoma mu e, in ako mo je zdi.j navzdol vrglo, izvleče me lehko v prvem trt ootku zojiet kvišku; nemajo še ubozega Lo-renzo Fajarda, katerega so tu zaničevali, o jim je kot Te nare S blede obraze delal, ako sn slišali le DJegOVO ime, nemajo ga še v pesteh — in pri hudiču — ne bodo se ga polastili, kolikor časa more še z roko gibati in no/, držati. „A zdaj, carissima, nij več časa žlobudrati," — prem ha pirat, ter potisne nož, kateri je doslej še zinirom goli raztreseno v roci držal, v nožnico. „l)aj mi zdaj ključ, ker glasovi se uže slišijo s ceste, — ako bodo notri prodrli in videli mokre stopin;e mojih nog na tleh, — popolnem jih ne moreš posumiti, — potem jim le reci, da sem bil tu in sem valjda skozi zadnjo dveri ubeg-mI; — pota črez streho ne zna nobeden drug, a jaz pridem k-hko od tu mej griče in do jutri zjutraj bodem kljubu vsem znamenjem in Čolnom do svoje lalijo dospel. Vrag jih vzemi, Tenares je preveč trden, da bi na mogla d;uha 1 policistov zadržavati, ali nekoliko čolnov, polno robatih pomorščak v iz njegovega lastnega elementa, iz vode vjeti — ključ, cnrissiiua, Uljue!" Žena je plašno, tiho opazovala govornika, in Bpoznala je izpod mršavih las in brade, katere pak preje nikdar nij imel, svojega moža; strašna resnica ! ta krvavi spojeni pirat njen K. k. Post-Direction Triest und Kihten-land. Nr. 542G. Triest 26. 1877. An den k. k. Postmeister Ilerrn Johann Tschosh in St. Rochus. Man findet »ich bestimmt, Ihnen den Dienstvertrag zu kdndigen. Bis zur Wiederbesetzung der bei der k. k. Tostamte in St Rochus in Erledigung gekommen Postexpeditenstelle, vvelche vor Ab-lauf der O monatlichen KttndJgUlgfrilt erfolgen, und fhr welche gleichzeit'g der Concurs aus-geschrieben wird, haben Sie den Postdienst entvveder selbst zu versehn, oder dureh einen gepriiften und beeideten Postexpeditor auf Ihre Rechnung und Gtfuhr besorgen zu lassen. Bauer in. p.u Gospod Čož je poštenjak skozi in skozi, daleč okolo sloveč, star je uže 74 let, pošto je oskrboval črez 30 let, in nij se nikdar pri njem ni najmanjša nerednost pokazala, pač pa so poštni komisarji večkrat hvalili ga zarad njegove natančnosti, zarad snažnosti in lepega reda v njegovej poštnej pisarni. Nij se tedaj Čuditi, da je ta nepričakovani in nezasluženi udarec, ki je prišel kakor blisk iz jasnega neba, tega poštenega starčka primoral obrniti Be dne 27. septembra 1877 do c. kr. poštne direkcije v Trstu z naslednjo prošnjo : „Ilohe k. k. Post-Direction in Triest. Mit hoher ZuBchrift vom 20. Julli 1877, Z. 542( wurde mir die Postexpedition in St. Rochus gekiindet, mit dem Bedeuten, dass nach Ablauf von (i Monaten die faktische Abnahme der £xpedition statthnden vverde. Dieso Anordnung kam pibtzlich und ganz unverinuthet; sie Ubtrraschte mich gewiss sehr unangenehm; die Bduilkerung von der Tfarre St. Veit, des Bezirkes Sittich, man darf sagen des grossern Theiles von Unter-krain aber forscht nach den Ursacheu, vvelche eine so aulliillige Kiindigung bewirkt haben konnten, und ergtht sich in Muthmassungen, welche die Khre meines Hauses zu verletzen und mich als Gesehaftsmann zu schiliigen ge-eignet sind. Bis /um Greisenalter \vusste ich dio Ehre meines Hauses zu bevvahren. Ich kann nicht gleichgiltig bleiben, wenn jetzt durch eine hochst autVallende Veifilgung der hohen k. k Post Direction, — die allg^mein als eine mir verhiiugte Strafe, somit als die Folge eines Vergehens gedtutot vvtrd, meine Khre arg blossuestellt erscheint, sondern bin v» rpll chtet zur Wahrung der Khre, resp. zur Rechabiliti rung derselben, zu bitten: Kino hoho k. k. Post - Direction geruhe mir jene Griiade be-kannt zu geben, die Ilochselbe veranlasst haben, mir die Postexpedition zu kdndigen. Laibach, 15. September 1877. S teSkim srcem je zdaj g. Ćož čakal od govora na to svojo opravičeno prošnjo, ali čudo! — Čeravno je preteklo uže celo leto, on Še zdaj nema nobednega rešila. To kaže, da se je c. kr. poštnemu direktorju gospod Bauerju veliko bolj mudilo o tem, da je narodnega volilca v preiskavo dejal in tako ne-p" stavno vpljival na izid volitve, kakor pa, da bi upravičene pritožbe po uradne) avojej dolžnosti rešil. Ker je ta grozna dogodba po celej deželi največjo senzacijo naredila, in ker se še dan-denašnji ljudje povprašujejo, kako je to v ustavnej državi mogoče, in ker je dotična stvar v obče velike važnosti tudi za to, ker se ljudstvo demoralizira, ako vidi, da vladni organi tako brezpostavno postopajo, obračamo se do gospoda dtželnega predsednika z inter pelacijo : 1. Ali bi ne blagovolil gospod deželni predsednik svoj vpljiv obrniti na to, da se pojasni, s kako pravico je c. kr. okrajni glavar vitez Vesteneck naprej zažugal g. Čožu, da izgubi pošto, če bo narodno volil; — 2. zakaj se je ukazala preiskava njegovo pošto ravno na dan volitve volilnih mož; — 3. zakaj sta bila brez vsacega uzroka postavljena dva žandarja pred njegovo bišo; — 4. zakaj mu je bila precej po volitvi de želnih poslancev pošta vzeta, čeravno v njegovem uradovanu nij bila najdena nobedna ne rednost; — r>. Zakaj ne dobi gospod Čož rešila svoje prošnje ? Ljubljana, 28. septembra 1877. (Daljo prih.) Beseda do cesarja. Petindvajset slovanskih deželnih poslancev na Muravskem je 20. sept. predložilo deželnemu odboru sledečo adroso ua cesarja, ka toro tudi mi v celosti priobcujemo, ker to, kar govori, moglo bi bit', tudi od strani S loven cev govorjeno: „Vaše c. kr. apost. Veličanstvo! Zvesto udani deželni zbor mejne grofije Moravsko iz poznava kot svojo domoljubno dolžnost ob svo jem sestanku k no vej sesiji izraziti nitja nespremenljivo zvestobe do vašega Veličanstva. mož, o katerem je mislila, da jo mrtev ! Takoj dobila je zopet svojo zavest, ko je videla, v kolike j nevarnosti da je. Hitro gre k male j omarici v kotu sobe, jo odpre, ter iz skriv nega predala vzame mal medast kljutek. Ravno mu jo hotela kljutek izročiti v roko, ko jo prošine neka misel in so strahom reče tiho: „Za Boga, Lorenzo, ne moreš iti zgoraj skozi, — v sobi je častnik, ki si ga ti umoril, in pri njem so Manuola, zdravnik iu duhovnik !tt „I) ablo!" vsklikne pirat, divjo z nogama teptaje, — „a vzemi jih vrag!" škriplje divjo z zobmi, jej iztrga ključ iz roke in stisne pest — „vsaj sta le dva. ki sta mi v uapotji, lebko noč Beatrica !" nZa božjo voljo ne prolivaj vet krvi v mojej hiši!" kriči zdaj žena do smrti preplu-Sena in pade pred njim na koleni, učinil si užo vetje zlo nego si moreš misliti, in jeden izmej njih je služabnik gospodov!" „Ostani mirna, — sicer se tega nij bati, a tvoje kričanje privabilo bode ljudi s ceste, ha! po stopnjicah pridejo ljudje" — tiho in hitro odpre vrata ter prisluškuje. „Stoj! Za pet Kriščevih ran to prosim! prosi žena, — „ti jim greš naravnost v njihove pesti!" „St!u šepeče pirat, ki je, znan z vsemi hišnimi razmeram', užo napravil svoj načrt, „mej tem ko pridejo semkaj, stisnil so bodem tja v temen kot k držaju — ako bolo zopet doli prišli, potem odpri vrata, da jim bode luč nasproti bliščola, jaz bodem pak uže skrbel da luč mene ne bode obsevala — lehko not, Beatrica, lehko noč! ako srečno ubegnem bodeš še o meni slikala," — in kakor kača splazi se mož skozi dveri, katere ženu hitro pripre. Zdajci čuli so se teški in počasni ko raki doli po stopnjicah. (oaljo prih.) Resen je čag, v katerem svoje delovanje začenjamo. Vaše Velinčanstvo je en del svoje armad« sklicalo k orodju, da izpolnjuje svetovno-zgo-dovmske naloge Vaše dinastije in pod Vaflira žezlom zjediniene monarh'ie, in blagoslov deželnega zastopa te mejne grofije spremlja naSo voj«ko pr< izpolnjevanji njene dolžnosti. S ponosom nas nsvdaja hrabro in do smrti pogumno držanje naših voinikov, ki jih je VflS« Veličanstvo poslalo, da krščansko prebivalstvo Bosne in Hercegovine od stoletnega pritiskavnnja osvobodi. Sai so tudi v vel:cem delu Rinovi naSe dežele, ki se bojirejo za sebi postavljeni blaorf cilj in za čast, avstrijskih zastav, in katerih so mnogi z junaško smrtjo zveztobo do Vašega Veličanstva dokazali. Modrost Vn^egn Velinčnnstva bode vsa prizadevanja uničila, ki imajo namen, vzvišen« namene Vašega Veličanstva zavirati. Tem mirneje pa mora zvesto udani deželni zbor smatrati kot svojo dolžnost, v tem času skušnjav, ki bodo terjal še vePjih žrtev na imetju in krvi sinov naše dežele, pros'ti, da pravične želio in oritožbe Svojeca zvestega moravskega naroda v premislek vzamete. Ko so se nafii sinovi na daljnem bo;iScu hrabro borili in krvaveli, morala je večina moravskega naroda hudo čutiti v neravnem volilnem boji in pod pritiskom krivičnega volilnega reda, kako se njegovi zastopniki v deželnem zborn v manjšino pritiskajo. Nepravični volilni red od 20. febf. 1801, vrhu tega še nadalje izpeljan od umetnih ve Bin Btoječih k narodu v protislovju, oviral je, da nijso žolje naroda po zastopništvu, katero bi imelo njegovo zaupanje, dospele da Vašega Veličanstva. Ako je ta volilni red tak in njega strankarsko izvršivanje pri izdelavanju volitvenikov, da je nemogoče slovanskemu narodu, kateri ima tri če tr ti ne pre bi v al st va v deželi, priti do stanja, na kateri ima zgodovinsko in neod vrgli ivo pravico po zakonih, potem mora se čut razžaljenja Se povekšatl, ker so v zadnjih obfnih volitvah v doželni zbor celo vladni organi proti njih prepričanju morali glasovati zoper zaupne može slovanskega prebivalstva. Vaše Veličanstvo! Strankarsko gospodstvo z vsemi svojimi prirastki ustvarilo je tako stanje, katero zahteva brzo odpravljenje. Pri splošnem gospodarskem hiranju težijo lavki narod tembolj, ker se ti davki, katere uže jedva plačuje, ne uporabljajo v zboljšanje luševnih in materijalnih njegovih interesov. Večina učilničnih naprav v deželi odgoja nje sinove tako, da se svojoj domovini odtujijo, katere jezika in kulturnih zahtevanj ne poznajo. Novinarska svobodo, društvena in prava za zborovanje uživajo le pristaši zdanje vlade. Najžlahtnejša prizadevanja slovanskega naroda po Iz naravo izvirajočem poduku, in da bi dosegel svojoj vrednosti primerno veljavo, zaničujejo duševno od njega ločeni vladni organi, ter sumničijo. Zvesto udani deželni zbor jo po večkratnih izjavah pravico dežele in njenega položenja h kroni češke in državi branil proti ccntralizo-vanju državnega zbora. Volilno pOBtave, sklenene 2. aprila 1S73 v državnem zboiu, kratijo hudo pravico naroda. Po podeljenem deželnem redu od 2<». februara 1801, še bulj pa po starejšem najvišjem diplomu od 20. oktobra. 1800 zajmmfienih deželnih pravih je pošiljanje poslancev v državni zbor ustavno pravo deželnih zborov, mej tem ko ho volilne postave državnega zbora od 2. aprila 1873 volitev v državni zbor no oziraje se na deželni zbor ustvarile, ter so pozvale poslance v državni zbor ne po neposrednih volitvnli prebivalstva, temveč po umetno narejenih razredih voliloov. Naravno je tedaj, da je po volilnih postavah od 2. aprila 1878 zbrani državni zbor nezmožen stal državnemu zboru dežela ogerske krone naRproti pri obnovljenju državopravnih razmer, da je vlada, katera nij imela zaupanja narodov v državi, pri sklepanju pogodbe z Ogersko ravno tako omahovala, kakor Ham državni zbor. Ako bi ta sistem Se daljo trajni, bode država in posamne kronovine in deželo v naj večjej nevarnosti in nemim Zvesto ndani deželni zbor, kateri vestno in odkrito želje in težnje dežele razo leva, gleda z zaupanjem k Vašemu Veličanstvu. Ako bode Vaše Veličanstvo vlado države milostivo takim možem zaupalo, kateri imaio v skušenej ljubezni do domovine za svojo nalogo, pravičnim biti vRem narodom potem nadejamo se z neomahljivim preverjenjem, da se bode Vašemu Veličanstvu posrečilo, žel i no pričakovano sporazumljenje moj narodi dosofti. Tri izvrševanju te velike naloge, katero Bi je Vaše c kr. apostoliško Veličanstvo v svoj cilj postavilo, spremljevalo bode Vaše Veličanstvo blagoslovljanje najzvestejšo udanega zrs-topništva mejne grofovi ne. verjen, da naši Slovenci doma dobivajo od tukaj bojevRJoČih se Slovencev važnejših in boliSih poročil, nego bi bil popig ekspedicije, katero je napravil jeden bataljoi slovenskega, vsem dobro znanega peš polka Hartung s 450 slavonskimi vozi in z več, netro pol eskadrone bazarjev, — ali to, kar sem videl in zvedel na tej ekspediciji, je veliko važnosti za spoznavanje narodnega življenja in kulturnega stališča v Posni. Ta ekspedicija je bila iz Sirajeva v Foj-nico. — Pot v Fojnico pelja iz Sarajeva črez lepo dolino, po katerei se vije mirno tekofa reka Mili"čka, po gla-mej cesti črez Rlažuj. Karavlo pri Rakovici in Kiseljak ; pri Relu „Fojnička Čupria" krene pot iz glavne ceste na stransko, jako slabo cesto, ki drzi zraven reke Fojnice in reMc.e T) ra crnce do mesta Fojnica. MettO Foinica leži kakih dva t'soč črev-liev visoko. Obdano je ol treh strani j z visokimi gorami in planinami. Skoz mesto tekofa cerkveno zastavo pri milem zvonenji cerkvenih zvonov prišlo nas pozdravljat. Ker je bil po-velmik celej ekspediciji hrvatskega rodu, je V slovanaken. jeziku frančiškane in ljudstvo pozdravil; nam vsem se je z gromovitimi živio-klici na našega cesarja Franca Jožefa odzdravljalo. Kakor ogenj se jo novica, da so prisil avstrijski vojaki, po mestu in okolici njegovej raznesla. Pred ti borom, ki je bil pod samostanom ravno pod mestom, se je vedno več ljudij zbiralo, se ve da samo kristijanov, kajti Turki so se v svojem mestnem oddelku poskrili, in se s prva ne dali pred taborom videti. Uzrok, da smo mi tako radovednost učinili, je ta, da smo bili mi prvi večji oddelek naše vojske, ki jo to mesto in kraj obiskal. (Daljo prilO Politični razgled« V li j ubijan i 30. septembra. €?p*a** je na Tirolskem rekel deputaciji rečica D^agnc* dobiva od zadaj stoječih gor j Rriksenskej, dane bode pustil niti pedi tirolske Kulturno-historična črtica iz Bosno. Iz Sarajeva 21. sept. |Izv. dop ] Odkar je naša vojska po mnogem trulu zmagonosno prodrla na Bkraini rob bosanske, od visokih gor okrožene doline, in po hudej bitki 19. avgusta zasedla glavno mesto zlate Bosno, Sarajevo, nastala je, kakor bi se lehko mislilo, neka tihota in malo premirje, kajti novine ne iznenndijo tako čestokrat nego poprej svojih čitateljev po Avstriji z vsakdanjimi novih zmag oznanujočimi brzojavkami. Ali to je vse navidezno. Naša vojna Čuva srce ho-sensko na vse strani. Trudi se, kolikor mo poče si mnogo živeža in hrane iz bližnjih mest in sel po Posni nakupiti in v mestu Sarajevu nakopičiti, da tako pošteno svoje čete preživi. Ker pa nij, kakor je uže znano, golovo tukaj voznih kolon sumih po hrano pošiljati v oddaljene kraje, spremljajo jih vojni oddelki naj si bode jeden bataljon nli dva, da celo tudi več, kakor to velikost ekspedicijo satne ali okrajna sigurnost zahteva. Tako se ob jednem na daleč okolo spoznava okraj sarajevski, in poizveduje, kakovo da je mnenje prebivalcev po različnih mestih in selih. Lehko se namreč sploh sodi, da so nam tam prebi valci udani, ali vsaj ne protivni, ker so nas'm zahtevam rado in hitro, postrežljivo in radodarno zadostuje. Odlikujejo ho po svojoj postre" I i i-vosti posebno kraji, kjer bivajo kristijanio, ali tudi sela in mesta, kjer malo da no sumi Mohamedancj prebivajo, so se nam ufte udanu in prijama pokazovala, kajti ne vsi Mohame- di leve Zaknrine- ter desne Zec-planine svojo vodovie. Dragnc.a je pravi gorski potok, ki prebivalcem „rtasterve" (postrve) redi in do-na'n, ali v llosni se no poznaio dobro take sladkosti, in ne stori se n;ti rihnm niti rakom velike sile, kar so po malih neznatnih potokih in rečicah uže mnogokrat naši slovenski vojaki djanstveno dokazali. Vojnica je precej lepo mesto. Ono Šteje kakih dve tisoč prebivalcev. Kakor po vseh đrtigih turških meHtih, so tudi v njem hiše skoraj snmo lespne, zunaj umazane, znotraj pa jako čedne. Mesto so odlikuje po tem, da jo velika katoliška kolonija. Lepo je diči na južnej strani na griči sezidani samostan z lepo cerkvijo brez zvonika, /raven samostana je mala, pod samostanom tik pred mestom pa večja, z avstrijskimi pripomočki celo na novo Rezidana učilnica , v katero katoliki svoje otroke v šolo pošiljajo. Okolica fojnička je sicer gorata, ali prav lepa. Kakor o fojničkej okolici Re mora o mnogih krajih v Rosni trditi, da se dado glede lepote in svojo lege primerjati niarsikakemu lepemu kraju na Kranjskem ali Štajerskem, Mnogo krajev je so. sad nim drevjem nasajenih, z njivami in senožeti prepreženih, z hribčeki in hribi, z goricami in gorami obdanih, a'i žalihožo njive nijso rodovitne, ker se slabo obdelujejo, gorico ?n hribčeki nijso s trs oki nasajeni, temveč po njih so šopiri trnje in gosto grmovje. Vsak kraj pa obeta, če dojde v delavne in skrbne roke, dospeti do svojej zunanjej lepoti odgovarjajoče rodovitnosti. V fojničkein okraji se nahajajo na gorah tri podrtine: Kozo, Zvonigrnd in (J radina. Gore okolo Fojnice čuvajo v sebi razne rude, n. pr. srebro, železo, živo srebro, da, celo zlato hočejo tam iskati in najti. Zakladov leži mnogo v zemlji tukaj kakor po drugod v Rosni, treba jo samo vzdigniti jih. Naši vojaki so n. pr. v taboru pred mestom Zenica kuhali s premogom, iz katerega ie stvarjeno pobrežjo reke Bosne; pri Kiseljaku smo pili kiselio votlo ali slatino, ki so da primerjati s kisel jo vodo na štajerskoj Slatini. V soboto pred „malo gospojnico" smo in nepričakovani ob b>. uri danci so protivim miru in redu, ki ga hočemo napraviti, posebno isti ne, ki imajo posestva! kur nenadoma in zemljišč, in nijso po fanatičnih vodjih pri* zjutraj dospeli do mesta. Ljudstvo je kar Bil j eni pod njihovimi zastvami iskati si svojega j osupnilo. Mohomedance je strah obletel, kri-zavetja. | Btljane pa radost. Franclškauje, ki v samostanu Take petdnevno ekspedicije sem se tudi; prebivajo, so v svojej duhovnej oblek', ljudstvo jaz udeležil. Ne omenjal bi tega, ker sem pre-1 pa, ki so jo bilo takoj pri cerkvi zbralo, je s zemlje odtrtrati. Ob jednem se je jako pohvalno izrekel o deželnih tirolskih strelcih. CeHt razglašajo v svojih novinah kandidate za državni zbor brez vsega oklica. Mifvtit.r k$ sabor se je 28. t. m. odprl. Kraljev dopis omenja nalogo in zakonske osnove, ki pa čakajo ter \n koncu naglasa „upanjo, da se bližamo času, ko ae bodo vprašanja c o1 o k u p n o s t i dežele za dobro in zadovoljstvo vseh strani rešila." Če je s tem zopet obljubljeno končno zje-d in je nje Dalmacije in krajino Hrvatske, ga veselo pozdravljamo i mi. ViBtaiM«* «lr**av«. lin * mistanski emir od svoje mejo zapodil. Iz Hemi v poročajo, da vesti o ponesre-eonji obravnav mej Vatikanom in Nemčijo nijso resnične. Papež ne terja, da bi se nemške cerkveno politične postave odpravile, temuč, naj bi se drugače razlagale nego dozdaj. l>o-zdaj vlada Bporazumljenje. ,. K loma" hujska zopet zoper Avstrijo. Domače stvari. — (Dnevni rod denašnje VI. so je d e ž e 1 n e g a z b o r a k r a n j s U e g a) 1. oh t. i. Poročilo zborovega predsedstva. 2. Poročilo finančnega odsekan proračunih kranjskih ustanovnih zakladov za I. 1879. 3. Poročilo finančnega odBeka o računskih sklepih kranjskih ustanovnih zakladov za 1. 1877. d. Poročilo deželnega odbora, da bi so vpeljala I. 1379. deželna priklada na pivo in žganje. r>. Poročilo deželnega odbora o sklepu mestnega odbora Ljubljanskega za povišanje takse za ogled mrlićev. 6. Poročilo finančnega odseka o proračunu kranjskega Ženiljiačuo-odveznega za klada za 1. 1S7U. 7. Poročilo finančnega od seka o računskem sklepu kranjskegu /eml.iščno-odveznega zaklada za 1. 1877. 8. Poročilu linam nega odseka o proračuuu zaklada prisilna delavnice za 1. 187'J. 1). Poročilo gospodarskega odseka, naj se kos ceste ob Mirni uvrsti uiej okrajne ceste in rešitev neke dotične peticije. 10. Ustno poročilo gospodarskega odseka o tem, da bi se občinska cesta, ki se pri Pešče-niku poleg Višnje gore od državuo ceste loči, ter i njo pri Starem trgu zopet združuje, uvrstila mej okrajne ceste. 11. Ustno poručio gospodarskega odseka o nekaterih prcnaredbab v uvrstenji okrajnih cest v litijskem cestnem okraji. 12. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji občine Jezica, da bi se občinska cesta mej Jezico in Vižmarji uvrstila mej okrajne ceste. 13. Poročilo občinskega odseka zaradi 34 : ■ občinske doklade na neposrednje davke s tretjinsko priklado vred v občinah v črnonieljsko faro spadajočih: Črnomelj, Butoraj, Telečji vrh, Dobliče, Loka in Petrova vas — za leta 1878., 1879. in 1880. v namen popravljanja cerkve. 14. Poročilo občinskega od Beka o dovoljenji po postavnem potu od občine Kočevske skleuene doklade po 3 % na celo najemščino od hiš v Kočevji, Gnadendorf in Hutterhajser za uboge — pričenši z 1. 1878. 15. Poročilo odseka za pretresovanje letnega poročila o §§.5. in 8. letnega poročila. — (Na cesarjev god) d. oktobra bode V tukajšnjej stolnej cerkvi knezoškof slovesno mašo bral, h katerej pridejo načelstva raznih oblast nij. — (Cesarski dar.) Cesar je daroval 40O gld. za pogorelce v Velikej vasi. — (Javna tombola.) Dobitki za javno tombolo, ki bode tu prihodnjo nedeljo, so v prodajalnici g. C. Karingerja na mestnem trgu izpostavljeni. Občinstvo občuduje ne le okusno uvrštenje izložbe, ampak tudi elegantne do bitke same. 100 srebinih goldinarjev, dobitek prve tombole, razdeljenih je na cesarskem orlu Druga tombola 50 srebrnih goldinarjev, je v ščitu z grbom ljubljanskega mesta. Drugi do bitki so v podobi križa okolo glavnih dobitkov naloženi. Občinstvo se za našo prvo javno tom bolo jako zanima uže prve dni, ko se je obznanila; nij dvoma, da bode udeležitev te tombole jako velika. — (V deželnem zboru goriškem) je bil sprejet nasvet Ritterjev, naj deželni zbor izreče bvojo nevoljo zoper rovanje 1 aš a i h rogoviležev in udanost do cesarjeve hiše iu Avstrije. — (Iz Doline) pri Trstu se nam piše: „Starcem, koji žele svoje sinode iu hčere po prav lehkej poti izšolati za učiteljski stan, se odpre s 1. oktobrom t. 1. c. kr. pripravljalnih v Dolini pri Trstu. Učenci in učenke morajo imeti 14 let starosti in biti telesno zdravi. Voditeljstvo c. kr. pripravljaluice v Dolini dne 2'.). septembra 1878. — (Veselica.) Iz Šoštanja se nam piše: V nedelo 15. t. m. priredili so v Sostanji večerno zabavo, tombolo s plesom, Čije čisti do hodtk je bil namenjen v Posni in Hercegovini ranjenim vojakom. Prišlo je bilo tudi nekaj gostov iz Velenja, in prostori so bili polni občinstva. Kakor sem čul, nabralo se je za omenjeni nameri GO gld. Blage zmes in ftlove koljubne so take stvari, ter nas morejo le veseliti. A nikakor ne morejo pohvaliti dotičnoga odbora v tem, ka je vabila razpošiljal samo v nemškem, tujem jeziku, ravno kakur je tudi na občiuskej hiši pod rudečim križem samo nemški „ausschus" paradiral! No pa saj se poznamo. — (Strah pred T ur k i ) Piše se nam : V znani trg na slovenskem Staj«, r, u pripotuje iz Gradca nek duhovnik, baje profesor teolo • gije, ki je peš potoval iz uzroku, da bi si za svoje znanstvene studije kraje dobro ogledal. V gostilnici, najlepsej v tem trgu, kj.. oe je mudil, pa nij hotel svojega imena v „tujčev-sko knjigo" vpisati. To vzbudi v krčmarjU v onem trenutku, ko je gost peš ouhajal, sum, da utegne v tej obleki katoliškega duhovnika tirati — kak divji Turčin in ogle-duh. Gologlav beži h glavarstvu, razlagajoč mu to malo opravičeno sumnjo. Ta gosposka res pošlje hitro za duhovnikom žandarja, ki ga V« ure od trga uotece in nazaj pripelje h glavarju, ki ga križem izprašuje, in se Se le potem prepriča, da nij „Turek," ko je došlo iz vstopnini naj skuša gospod vodja kje drugod z ljudi se norčevati, a ne v glavnem mestu Ljubljani. & »aril ▼ ijtil>ij*»in. 21. Bt-pt.: Otokar Km, sin hišnega posestnika, 20 I., parno unco št. 3 py;iniie. — Marija t'isclier, soproga hišnega poSi sunka, 65 1, na kongresnem tr. u št. 13, vsled uinulićanja luožgan. ~ liotalija Milavoc, lici li snega pusestmka, 4 1., žabje ul.ee št. 3 broneli tis. — Amalija Lavr.č, bdi delavke, II m iiii Oeltl v mestni lug ii. 8, vslud grižo. 23. sept.: liane ška Kozm, l'.i I., hči vriarja tovarno za tub.ik, cerkvene ulice št. 11, vsled poka-žunja -1 ■ < > 11 r i j t -11 -11 ■ -s r i i h orga ov. 25. sop. : JumIdvuihč, sin branjevca 8 oj., na krakovskem nasipu št. 10, vsh-d V c. kr. vojaškoj Do.u.ci. 2. sept.: Teodor Liebl, naillovec 4. komp. 19. p, 1. bat. voled pljučne dvostransko vnetico. 11. 8t-pt. .vineii Siiuoti, vojak deželno brambov-skega bataljonu \Bled atrda v trebuh. 29 aopti-mbra: Cvropai Dcis u Dunaja. — Delago iz Mariboru. — Krušić Ia Celju. — Led uer iz Gradca. — Nessler iz (J. i*ri Sloaui \Vuriamk iz Celovca. — Krans iz Trsta. — Lorenc iz Ljubljane. — Kosmač iz Ka-duvjloe. — Pauuvič iz Keke. — Moi.it/. iz Dunaja. — Janosch iz Kočevja 1'enee iz Mokronoga. — Podboj il Kianja. — Srluui.ii iz Celovca. rrl Maluii: Austerlitz iz Dunaju. — Unrtič Gradca potrdilo, da bo ima opraviti z mirno'iz T"t,.V, T JitW»y »z uraUoa. — Jacoby iz Dunaja. .,, j . .,|. .. — pl. Kktniuuv r iz Trsta, — Lustig, Lowit, Stu- duhovuiško in katoliško dušo, a ne z divjim JMohaniedancem. To je bil pa tuui nauk za skromnega profesorja. — (Produkcija v nemškem gledališči.) Piše se nam od tu: Dne 28. t. m. vršil se je v gledališči škandal, ki je presezal vse meje dostojnosti, da kaj tacega do slej še mjsmo doživeli v Ljubljani. Govori se o tem po vsem mestu, in naj jaz zapišem o tej nkunstleistuugiH sledeče: S početka uže je naznanjal gledališki vedja po gledaliških listih važno nov.co, da bo pripravlja lam do malega oguljena Straussova opereta „Die Fledermaus". A niti kapelnika, niti pevcev in pevk nij bilo o pravem času v Ljubljani, da bi ta umotvor na oder spravili. Došel je nazadnje vendar obrubljeni mesija, kapelnik iz Nazareta — Celja, b palčiko v roci, kojej se morajo orkester in pevci udati. Ko smo v četrtek večer iz doslej vedno strašno praznega nemškega Talijinega hrama domov odhajali, iznenadila nas je važna vest, da bode vsled predstavljanja omenjene operete v petek deželnu gledališče zaprto. Poskušalo se je ves ljubi dan; slišali Brno še ob */■ 10. uri zvečer v gleda-liščinih prostorih bas brenčati. V soboto so je, izvzemši galerijo, gledališče dobro napolnilo. Kapelnik se vsede k pultu, vzame palčiko v roke, ter neusmiljeno preteplje nedolžni /rak z njo. Da se je ouvertura dostojno svirala, zahvaliti se je orkestru, ki gode, piska in trobi to oguljeno ouverturo, kakur vrabec na strehi svoj „čiv-čivu. Prva „pevka optrot", postavna ženska, iu „tenor" jameta peti, poslušalci se pogledujejo, kaj naj to petje po meni; — to je bilo čivkanje iu javkauje, da bi se ga moral vsak pevec, ki po krčmah za svoje produkcije „kebre" pobira, sramovati. Tenor je davil se iu pojemal, kakor riba, ki j na suhem oporoko dela. Prva »pevka" javka, J kakor bi drvar staro žago pilil; na mah se; vzdigne tako demonstrativni protest žaijeuja: poBlušalskih ušes bo sikanjem, ropotanjem in glasno nevoljo, da se nam bi bila v duetu, ko bi ne bila nesramna oba, pevka in pevec, tO ime si prisvojati, smilila. In nij bilo konca ni kraja priznanja „izvrstnega debutu" te slovite pevke in tega pevca. Du je mnogo poslušalcev ušlo iz gledališča, tega jim gotovo ne moremo v zlo šteti, kajti za dober den. r pri povišanej beeker iz Dunaja. — Wagner iz lista. UuziMjitJia Lojfca 30 septembra vil-im*« ograđeno poioOilo.i Enotni drž. dolg v bankovcih . . 61 gld. 70 Enotni drž. dolg v srebru ... 63 „ 35 Zlata renta.........72 „60 1860 drž. posojilo......111 „80 Akcije narodne banke .... 8U1 „ — Kreditne akcij........235 „ 76 London..........116 „ 10 Napol..........9 „ 28 C kr. cekini........5 „47 8robro..........99 „90 Državne marke.......57 _ 35 kr. Slovo. Preseljevaje bo iz prijaznega Ljutomera, od svojih zvestih ondotnib prijateljev in Ijubeznjivih znancev, ter od predobrega slovenskega naroda v ljututner-skej okolici, zahvaljujem so prav prisrčno za vso izkazano mi prijaznost v prehitro minulih 7 letih, in so tukaj javno še poslovljujem od vseh z iskrenim: lio goni!1* V Ljutomeru, 29. septembra 1878. Ivan L a p aj n e, zdaj voditelj meščansko šole v Krškem. Karel S. Till trgotatvo a knjigami in papirjem, pod 'IVanio it. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčij stvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vbo potrebnosti za merjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapiaovalne in opravilno knjige. Izdeljmejo bo tudi monegrami na pisemski papir, visitnu karte in pisemsko zavitke. (158—8») Podučuje se v i t ji 1 i j 11 ii »sli in j<-v.ilt.ii pO nuvej metodi. Natančneje v F. Miillerjevem „Annoncen-Bureau"._(322—1) PrekapljavBC (telita), bi rad svoio s.užbo preinenil. Ivuzumo dolati najfinije lik«»re, kakur tudi žganje na gorkein ali mrzlem, kar lehko z najboljšimi spričevali dokaže. Opravil jo tudi užo več iabrik iu žganjarij, tur si iščo zdaj zopet take .službo. Naslov: A. B. štev. 15, poste restante v Ljubljani. (314-3) Kark« \Vir umpMili-n - als Bestes und Preis^vUrtlirtstrs i;r'Sch.'jtxt.~ Die Regenmantel, Wag-eiulecken (Plachen), Bclicinlagcn, Hellsloffc [ du k. k. pr. Fabrik von M. J. Elsinger & Sohne in Wicn, Neubau, Znllcrgnsse 2, Licferatiten de« k. und k. KricRKministei iurns, Sr. M: Kriegamarine, vieler HutnanitatsanHtaltcn etc. etc. Jhdatelj in uredek Josip J uren. 8kb (198—79) Lastuiua iu tlak „Narudue tiskarne' 3108