48. Številka. Ljubljana, sreilo 27. februarja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
lakaj* vnak dan, itvsemii poa<Mi«mko ta aneve po praanioih, ter vvtj* po polti proieuian u a vstro-ogera ke dolels s« celo leto 16 jrld., ta pol leta H ►Id., ■a oetrt leta 4 frltl. — Za Ljubljano brea poiiljanja na dom aa celo leto 18 glo., 2a Aetrt leta 8 gld. 30 kr., m en meteo 1 gld. 10 kr.   Za poftilJHitju na dom ae raćuna 10 kr. a« meioo, 30 kr. aa oetrt leta. — Za tnje detel« toliko voe, kolikor poštnina ianaia. — Za gospode učitelje na ljudskih iolnh in im lijake velja inilana oeni in aioer: Za Ljubljano aa fcetrt lota 3 gld. 50 kgr_ po polti prejeman »a četrt leta 6 gld. — Za oznanila te pUtAnje od oetiriatopne petit-vrate B kr., Ae ae otnanilo enkrat tiaka. 6 kr., 6« se dvakrat in 4 kr. će ie tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae »v.»m uraokirati. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovej htii i*. 3 „gledaliska stolba". Opravniitve, na katero *-ai •« ^UirovoUlo pošiljati navoenine. reklamacijo, oananila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej liiai.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Atene 26. februarja. Vstaja v Epiru je splošna. Albanezi so z grškimi vstaši sjedinjeni pri Sekelnici Turke pretepli.
London 25. februarja. V zgorenjej zbornici je bila debata o predlogu Stratim denovem. I)erby je rekel, da je porta odbila rusko terjatev, naj se jej izroče vojne ladije. Ko bi Rusija terjala egiptovsko dan j (tribut), moglo bi to resnega preudarka zahtevati, tulite vanje, naj Mu-Belmani zapuste lhilgarijo, bode najbrž nazaj vzeto ali predrugačeno. Nasvet Strathe-denov je bil potem odbit.
Pešta 964 februarja v dolenjej zbornici je bil čolni tarif na petrolej z veliko večino tako sprejet, kakor je vlada zahtevala. (Glej tudi pol. razgled.)
Dunaj 25. februarja. „Pol. Corr." poroča iz Bukarešta, da žuga nimnnski knez Karol odstopiti, če Rusija ne popusti terjatve, da se jej nazaj odstopi i u-munski kos Uesarabije, ituski krogi baje imenujejo Jurja Strudzo kot cventuelnoga naslednika na run umskem prestolu.
London 25. februarja. V spodnjej zbornici je Nortlicote rekel, da vlada nema nič uradnih poročil o mirovnih uvetih. Konferenca bode v Buden-liadenu; Lvons bode Anglijo zastopal. Cesarjevič naslednik je črez Pariz na Dunaj vinil se.
Pred volilnim bojem na slovenskem Štajerskem.
Volitve na Štajerskem in Koroškem so bližajo. Iz poslednje no vemo in no izvemo ni mi ni drug slovensk list ničesa, a i ne Slo-
Listek,
Prvi ruski pohodi v Carigrad.
(Prosto po M. Pun'iulitiu.i I.
Novica, da so Rusi blizu Carigrada ali celo uze v Carigradu, je silno razburila Angleže in Magjare, rodila celo kopo diphmiatič-nili depeš, iu culo navadni bralec jo ostrmel, shšuvši vest, da so rusku četu v silnoj zimi prodrlo črez Dulkuu. A ruska zgodovina nam kaže, da bo jo Carigrad užu v starodavnih časih mnogokrat tresti pred rusko silo. Dovolile na torej, da Vašim bralcem priobčim odlomke iz 1'ogodiuove knjigo „romau-ski ptrjod ruske historijo", pisane po kriniskej vojski.
Uvod te knjigo glasi su blizu tako-le: Zdajšnja obstojateljstva silijo nam v spomin početno rusko historijo.   Vse misli, vsa čuv-
venci kaj gibljejo, pripravljajo za volilno borbo. Štajerski bratje pak so se, kakor nam ju včerajšnji iz zanesljive roke došli telegram javljal, uže končno odločili za kandidate, gg.: dr. Dominkuš, dr. Josip Sruec, dr. Kade j, Flucher , Herman, Kukovec, /nidarsič in C'lmdt.
Zmaga v ljutomerskem, ptujskem in celjskem okraji je uedvombeno gotovo naša, to su ve, Če se rok križem ne drži. Tu so čvrsti narodni, izkušeni Slovenci, svoje narodnosti zavedni. V brežkem okruji nobene borbe ne bode, ker nemškutarji si ne morejo upati jako vplivnemu g. Žnidaršii u protikandidata posta viti. /litino je, da je g. Žnidarsič prej sam kandidiral in bil zmagal. Kot poslauec je zmirom glasoval kot pravičen mož za naše narodne interese, zato ga zdaj tudi stranka kandidira. Isto tako je, kakor se nam je oni din iz Maribora pisalo, g. Schmidt iz maren-btrsko-slovengra^ko-soštanjslvt'ga okraja podpisal narodni program iu uže do/daj kot po slance s Slovenci glasoval. V toni poslednjem okruji se sicer, kukor čujemo, napravlja so drug naroden kandidat, župn k dr. Šue iz Slovenj Gradca; na svojo roko kandidirati, pa no vt-riijemo, da bi zmagal, ker nij od stranko postavljen.
Vsakako je treba zdaj discipline. Saj iz izkustvu vemo, kako neprilike rode mejso-bojni boji, pa tali iz. izkustva znamo, da le v slogi, v jediu tiiem delu, v disciplini je moč in zmaga. V tem nam morajo naši protivuiki dober Izgled biti: pri njih vidimo da so se mnogi ali osobno, ali po poslovanji, ali bodi si sploh nav.-križ, a kadar gredo v borbo proti nun, tačtia do vsi jedini. Tako naj bodo tudi slovenski bratje vsi, kar jih priseza na sveto našo slovensko narodno zastavo.
stva, vse žulje iu molit,ve našo obruene so na Dunav, k Črnemu morju, v K o usta litino polj. A uže v prvih, dveh stoletjih vlekla je tja mlado Rusijo neka nepremagljiva sila. Aii nij bil Carigrad ljubljeni cilj starodavnih ruskih knezov iu njih vernih „družiti"? Askold iu Dir, Oleg, Igor, Svetoslav, Vladimir, Jaroslav — ali nijso tam dobili nepo-zabljeno s'avo ter oslavili svojo očetnjavoV
Na vratih Konstantiiiopolja ali Carigrada je nas stari Oleg obesil svoj ščit, kakor da bi nam stavil cilj. K Igorju na dunavsko ustje poslal je Konstantinopolj prosit mira ter obečal povikšati davek.
„Tum je sredina mojih zemelj, tam se nahaja vse blago", vsklikuil je v earstveucm navdušenji naš moški Svetoslav, ko se je odločil utrditi svojo stolico na Dunavu. Nijso li pod Balkanom Se zdaj v spominu njegove nesmrtne besede: „u<*iu nekuda djotcu". Kadi ali neradi, mi moramo vojevati se, da ne
Delo se bode precej začelo in sicer najvažnejše delo, podloga in uzrok zmage: volitve volilnih mož. Če bodo povsod po občinah dobri in zanesljivo narodni volilni možje zbrani, potem nam nobena protivna agitacija, noben pritisek ne izvije zmage iz rok. Zatorej si pa dovoljujemo, nujno prositi vse prijatelje narodne stvari, ki žive mej slovenskim narodom slovenskega Staju rja in sploh vse, ki s prvotnimi volilci v kmetskih občiuah v dotiko pridejo, da jim dvojno naroče: prvič, da gotovo, če mogoče, vsi pridejo, kadar bode ta volitev naznanjena; drugič, da volijo te in te (prej zaznamovane stalne narodnjake) za volilne može. V občinah, kjer imajo nemškutarji kaj vpliva, morala bi volitev volilnega moža tako važna biti, kakor cela volitev. Tam bi su moralo skrbeti, da vse pride k izboru in da so ljud e uže prt j dobro podučeni, za kaj gre, namreč za narodno Čast in korist, za boj proti tujstvu in odpadništvu. Tako smo zadnjic mi na Kranjskem v kmetskih občinah delali iu zmagali v kmetskih okrajih.
Mobilizacija in vojska proti Rusiji.
Z Dunaja do ha je jo vojevita poročila, ki so vznemirljiva. „N. Fr. Pr.a poroča: „Sklono na stvar je, da bode skupno ministerstvo stopilo pred delegacije, ki bo početkom marca snidejo s terjatvijo, naj se dovoli izredni kredit za oboroževanje. K ionski svet pod predsedstvom cesarjevi m, katerega so se vsi tri j i skupni ministri udeležili, bil je denes (v nedeljo) od 1. popoludne do G. skupaj. An dr as s v ju razložil vnanje položje in raz-jasnjeval, da je Avstro- Ogorska po več točkah ndrijanopoljskih mirovnih pogojev v svojih interesih oškodovana (V), katerih torej na noben
osramotimo ruske zemlje. In kuj je on odgovoril, ko so mu jo grozilo z vso vojsko, katera se je nabirala iz Konstantinopolja v Bolgariji proti njemu : „Mi sami pridemo k vam, prej nego vi k nam ter razpnemo svojo ša-torje pred vrati vaše stolice, obnesemo grad krepkim valom; tacaš pridite ven na bitvo; pokazali vam bomo, da nijsmo mala deca, katero je mogoče plašiti z grožnjami, in videli bomo,  komu ostanu pobjeda (zmaga)."
„Vzamem vam grad" — postal jo povedat Vladimir konstantinopoljskim imperatorjem, — „če mi no dasto svoje E ostre za ženo." To groženje ponovil je ljuti sin Jaro-slava, kateremu je le huda burja ubranila izpolniti svoje nameren je.
A Orno morje V Orno morje, katero so nam odvzeti hoteli zavidni sovražniki v pamti-veku, nij imelo druzega imena razen ruskega. Ruska sodja — sicer ne parobrodi, ampak ladjice — dušegubke-ednodrevko —
način ne sme trpeti. Minister kot tako točko zaznamlja bodoče uravnan je Bolgarije. Konferenca, ki se namerava, ima ta namen, za Avstrijo te določbe popraviti." Na dalje poroča isti list, da nij do odločeno, ali bode Amlrassv terjal 60 milijonov ali celo 100 milijonov; da se mobilizacija ne bode precej začela, da nij gotovo, če se bode dovoljeni kredit tudi res porabil, temuč le za to gre, da bode imela beseda Andrassvjeva na konferenci »več veljave.
Ravno tako poroča vladna .Mtgs. Revue" sledeče: Ogeraka ministra Tisza in S/.ell sta denes sem na Dunaj — prišla, da sta bila pri miniaterskem svetu, ki je bil pod pred-sedništvom cesarjevim, sklepa je, kaj se ima storiti nasproti vnanjej situvaciji. Posebno se ima od ministra vnanjih zadev od delegacij kredit GO milijonov terjati. Ta denar se izroči vladi v ta namen, da ga za v o j skine svrhe porabi, ako na bodočej konferenci Rusija ne bi tako ozirala se na a v stro-og erske interese, kakor želi grof Andrassv" ■1... podobno poroča organ magjaiske vlade, „Ellenbr". Torej je stvar od raznih stranij potrjena.
Dobro je, da bo celo vsi ustavoverni časniki proti tej mobilizaciji, ki je, pravijo, predraga za samo demonstracijo, a preslaba in prenevarna za vojno z Rusijo, katera bi našo monarhijo v smrtno nevarnost stavil*.
Sicer pa skoro vsi resni listi mislijo in piSejo, da Avstrija zdaj ne more zmagati Rusije. Le ,Wehr Ztg." je oni dan dokazovala, da, če naša monarhija do zadnjega mota vso vojsko postavi na bojišče, more Rusijo zmagati. BN. fr. Pr." jej je odgovorila, da . VVehr Ztg." je prorokovala ob svojem Času tudi avstrijsko zmago 1866. 1. in francosko zmago 1870. 1., torej more biti tudi dan denes slab prorok. Zdaj tudi »Politik« piše o vojski z Rusijo in pravi: Ako ta načrt ne bi bil tako otročje aboten, morali bi ga smatrati xa silno pametnega. Žalibog pak n VVehr Ztg.tt pozablja pri svojem ra/mišljevanji najvažnejšo okolnost in ta je uže izvršena resničnost, da je Rusija uže mobilizirala, a da Avstrija ima še le mobilizirati. Nadalje nVVehr Ztg." pozablja, da je Rusija na mejah Avstrije, in sicer na onem kraji, ki je najvažnejši in Rusiji najnevarnejši, ob Sibinji ali
pokrivala so površje burnih valov, služeč vojni in trgovini. Črno morje bilo je priljubljeno poprišče neustrašnih barežkih knezov, njih udiviteljnih trudov in podvigov. A Dunav? Ah, Dunav, moj tihi Dunav, svet Ivanovič-Dunav, sliši se do sehmal po vsem prostranstvu ruske zemlje, po mestih in po vaseh.
Tam na iztoku v Carigradu je p o če tek naše vere, katero je po prvem pohodu izpod Carigrada prinesla v Kijev družina Askolda in Dira.
Tja je šla Olga prejet sveto krečenje in krstno ime Elene, matere ravnoapostoljnega carja Konstantina.
Od tod dobil je Vladimir kristijansko carevno soprogo, prvo dubovenstvo in prvo cerkovno upravo.
Od tod, iz Carigrada, prinesel je Antonu prvi osnovatelj ruskih samostanov, izkopavši kijevske peščeri (puščavnice), blagoslovljenje svete gore in obrazce tedaj toliko blagotvornoga samostanskega življenja.
Sedmograškem, uže koncentrirala močno ofen- 1 zivno vojsko v Romuniji, dočim more Avstrija ! tekar potem, kadar bode mobilizacija nže ' gotova, tu ali tam zbrati svoje sile, čegar bi K u s i j a gotovo mirno ne gledala ter ne bi pričakovala, da se Avstrija   pripravi   na   vojsko. Rusija  bode zatorej,  kakor jo učita strategija i in  izkušnje zadnjih   evropskih  vojska,   pri < prvem znamenji sovražnih pripravljanj avstrijskih, brez vsacega odlašanja lo- j tila se ofenzive,  Ur  pred   vsem vpadla v Sedmograško dežel, da na takov ntčtn bojišče i prestavi na sovražna, v tem slučaji na avstrij- ! ska  tla, in predno bi prve kolone avstrijske vojske prispele tija in bi se brambovci bon- j vedski oprli na noge, osvojili bi si Rusi uže dober kos avstrijske zemlje. Pri sedanjem na- i činu vojevanja nij možno zavlačevati kolikor 1 bi se komu ljubilo ni priprav ni določbe voj i skine, nego ves dobitek ter vse dobrosti do* ; bode oni, kdor je prej gotov.   Ker bi v tem « slučaji samo Rusija, a ne Avstrija mogla imeti l inicijativo, odpada tudi načrt avstrijske ofenzive balkanskim deželam nasproti, kajti tudi ondi se I Rusija ne bode dala iznenaditi, kar uie najnovejša , poročila o ruskih premikavaujih vojske ter o razpostavljanji srbskih krdel mej Belgradom in Drino prav jasna dokazuj 6. Predno bi A v- < strija mogla proti tem deželam ofenzivno pro ' dreti, bi Rusija tam .imela Čas se svojo kom- ' pletno urejeno uže preko 260.000 mož močno , vojsko tako močne defe nzi vne polnžaj e zasesti, da bi bila vsaka kakoršna koli ofenziva proti Srbiji, Bosni ali kamorkoli si bodi . silno nevarna ter bi dajala prav malo upanja 1 za vspeh.
Naj h koncu .se citiramo, kaj pravi h r-vatski organ »Kroatische Post" o tem. Ona piše: „Mi ne moremo verovati v vojsko in menimo, da je mobilizacija brez namena kolikor je je več, kakor je treba za ob sedenje Bosne in Hercegovine. KnezBtsmark je rekel v svojem govoru, da bi on svojemu monarha le tako vojsko na svetovati mogel, ki bi se za nemške interese od vsega nemškega naroda s navdušenjem sprejela. Ali bi se vojska proti Rusiji od vseh pod avstrijskim žezlom živečih naro dov z navdušenjem sprejela? Gotovo ne. Od Slovanov, ki imajo večino v monarhiji, gotovo ne. In mi mislimo, da more Avstrija še menj kakor Nemčija voditi
Iz nesrečne Bolgarije izšla je nam Rusom piva krščanska blagovest; tam je preve deno bilo sveto pismo na slovanski jezik; od tod so bile prinesene vse bogo služne knjige po brezsmrtnem Cirilu in Metodu. Odposlana iz Carigrada vzdignila sta vekovečni spominek slovanskega jezika, podlago našej pisavi in naše književne pro-
SVete. (Daljo pnh.)
Turki v Evropi.
(Po 6. Kasetni spisal L. JuSt.) (Konec.) III.
Kdo pa vlada v Carigradu? K a tero kolo žene velikanski državni stroj Turčije ? To vprašanje Bem — pripoveduje pokojni Nemec Rasch — mnogokrat stavil svojim diplo-matičnim prijateljem in znancem, kateri so bili kot konzuli, agenti itd. pri vladi visoke porte priverjeni, a vedno sem dobil eoak odgovor: „Veliki vezir (Ta je v novejšem času
tako vojsko, ki je proti izrečene) želji Telicega dela njenega prebivalstva."
Politični razgled.
Motrnnje dežele.
• V Ljubljani 26. februarja. &Mot>iti4?t*oifa ali priprave z« njo V
našej vojski zanimajo v prvej vrsti ves politični svet. Poročila o tem smo zbrali spredaj v drugem članku. Vprašanje je resno, a upamo še vendar, da ne zapelje naše monarhije na nesrečen pot.
Mej Čehi se v 30 000 iztisih širi brošura, katera svetuje, naj se Čehi popri mejo aktivne politike, naj stopijo v državni zbor.
im<tliski listi hvalijo svoje državne poslance Groholskega in tovariše, ker so svoje slepo sovraštvo do Rusov baš v tem za Slovane kritičnem času izrazili na državnem zboru in vrrašali, če pride poljsko vprašani« aa kongresu ali konferenci tudi na vrsto. 1) >segli pa, Poljaki s tem nijso nič, nego da so Ruse Se bolj razdražili. Oni naj bi vendar premislili bili, da zdaj gre za račun mej S 1 o-vanom in Turkom, ne pa mej bratoma Poljakom in Rusom. . i
O//«*»•**»#« zbornica je sprejela vladno predlogo cola na kavo po 24 gld, od meter* skega centa, torej 4 gld. več nego naš državni zbor. \ V ■■•nije firišaave. O ki»nfaw+c4 se > je > bilo nže povedalo, da je morda, še ne bode. Z laj piseiO« da to pač nij še res, ali da je Gorčakov odgovoril, da početkom marca še ne more biti, da je Se prezgodaj. Vsak Slovan želi, da.Bi ta čas sveta Rusiia dovolj pripravi.
Mlu*t e novine so večjidel zadovoljne l Bismarkovim odgovorom. „ Gol os" pravi, da je naglašanje historičnega prijateljstva mej Prosijo in Rusijo važno. „Novo je V r ena j a" izgovarja prepričanje, da moč slovanskega naroda sega zdaj do egejskoga in do a-drijanBkega mor j a in interese nemške države nič ne stavi v nevarnost, kakor je is Bisma rkovega govora slišati. r Ker se je §n*p<>šev<* volitev tako mirno in brez motenja vršila, zahvalile so M neke vlade, mej temi tudf avstrijska, italijanskemu kralju Humbertu in dale svoje zadovoljstvo, izreči, ker je varoval svobodo papeške volitve. >} -r;
V W*<i9*i*n so zadnjo nedeljo odkrili kip Ledru Uoll.nov. Pri tej prdiki je stari Viktor Hugo govoril znamenit govor, naglase vaje prijateljstvo Francoske in Italija, Pariza in Rima, dveh kulturnih mest.
Dopisi.
Iz JPtllJit 25. februarja [Izv. dopis.] V našem okraji je volitev dozdanjega poslanca
tudi šel rakom žvižgat. Op. prevoditelja.) ia evropske ve le vi ade". Vezirje reprezentant oddelka, kateri po intrigah iz divana in harema n& državno krmilo pride; ako veliki vezir umre, ima ta oddelek uže druzega iz* branega. Vsakokraten veliki vezir je pravi a v to k rat Turčije. Vsi ministri so le njegovi uradniki, ki jih on imenuje. Ta avtokrat pa je dobival od krimske vojske, ko je bila Turčija sprejeta mej evropske vlade, od velevlad inspiracije. Vsak poslanec, ki reprezentuje kako evropsko vlado, jezdi na visoko porto, ter vloži svojo besedo. Turčija se je na to uže tako navadila, da, ako se nove reforme projektirajo, vselej poslauce vprašajo, da li bodo prikimali ali ne.
Kdo pak vlada v provincija h V „Paše", bil je naiven odgovor. — nPa vendar po ukazu velikega vezirja Vu „To je istina, pa le takrat, ako so paši za dobro zdi. Ako pa nočejo — potem vladajo paše samostojno. Chacun a son gout . . ."
Hermana gotova. Dozdaj se nij Se dosti agitiralo, a tudi treba še nij bilo. Pač pa bode odslej paziti, da mej tem ko bi mi v zmage-gotovosti spali, ne bi prišel sovražnik in nam lulike zasejal v narodno pšenico.
Rtti pa za mesta Ptuj, Ljutomer, Ormuž, Središče, Rogatec? Bomo li tu narodnjaki kandidata imeli? Jaz bi rekel, da je to na vsak način treba. Ko bi vsi na rodni volilci iz teh mest prišli, pa Še zmagamo. Treba je premisliti, da so vrli Sredi-ŠČanje vsi narodni in dajo lep kontingent. Or ganizacija!
Nemci in renegati mislijo, kakor je tudi ▼ včerajšnji „Tagesposti" brati, graškega advokata dr. Kosjeka iz Gradca postaviti za kandidata. Torej zopet morajo iti v Gradec na posodbo prosit, nemajo ga v svojej sredi moža sposobnega za poslanra! Kosjek je zdaj hud nemško-nacijonalec, da si je renegat-ske slovenske krvi, kajti njegov ded se je rodil od kmetskih staršev nekje v nekej staro slovenskoj kranjskoj vasi baje na Gorenjskem. Ta naša kri proti nam vojuje povsod. Kako dolgo bode še to trajalo?
Dne 10. t. m. zagledal je pri nas beli dan nov list, pisan to se ve da v nemškem jeziku ter se zove „Pettauer "VVochenblatt*. Urednik mu je g. J. Jalry, rodom Kranjec. Lastnik tega nedolžnega lista je J. Sehoa, žid, kateri je odprl lastno tiskarno, torej imamo židovski list O listu samem vam ne vem ničesa povedati, kajti to je list brez barve in urednik nam je v prvem listu povedal, da bode politiko večjim listom prepuščal, ker sam nehče politizirati.
Mariborski „Slovenski Gospodar" od 21. t. m. št. 8. ima iz Ptuja dopis, v katerem najemu županstvu žaloBtno pa golo resnico pove, da je naše mesto z Židi prenapolneno in da pri njem Židi v posebnej milosti stoje. — Jaz nijsem zoper nobenega človeka, bodi si vere katere hoče, kajti ljudje smo vsi, ustvarjeni vsi od jednega Boga, ali da imajo Židi prednost, zoper to smo pa vsi. Kar kristijan pri našem županstvu ne doseže, to doseže jud gotovo. Dr. Strafela, bivši župan, bil nam je v narodnem oziru hud nasprotnik, ali boljši je bil nego dr. Breznik, kateri je bil nekdaj naroden, da, celo predsednik nekej čitalnici na Dolenjskem, sedaj pa je naš — nasprotnik.
Kakor v Gradcu in v Mariboru osnoval se je tudi pri nas takozvani „ Auti-Hut-Abneh
„Ali sultan ne vlada", bode bralec vprašal, kar je tudi Rasch večkrat v Carigradu vprašal. O, da, tudi sultan vlada, on je avto-krat, absolutni vladar „quand me me", neomejen v svojej volji, njemu nasproti bo vsi podlož-niki sužnji, kateri nemajo ne do premoŽenja, ne do prostosti, ne do življenja pravice. Taka je teorija. Praktično pak sultanu na vse strani velevlade njegovo avtokratično moč omejujejo, kajti velikega vezirja naloga je, za to, kar velevlade nameravajo, sultana na vsak način pridobiti. V drugem pa se sultan za državne reči ne briga, temveč sedi celi dan v haremu, ali pa je pri koncertu, katerega svirajo „dame" iz harema.
Turški uradniki od administracije in pravo-slovja toliko razumejo, kakor zajec na boben. Šol, univerzitet ne najdemo v evropskej Turčiji. Kdor hoče biti uradnik, vstopi pri kakem starem uradniku kot pisar in drugo napravi protekcija, da postane svetovalec, guverner, paša, minister ali celo veliki vezir. Kaj pa se
mungs-Verein". Udje tega društva se pri po-zdravljenii ne odkrivajo, ne jemljo klobuka z glave, ampak ti si hočejo bolj po vojaško salutirati.
Is IJiitfoliiorii 24. febr. [Izv. dop] (O kandidatih za deželni zbor.) Dolgo časa nijsmo pri nas imeli prav za prav no benega kandidata, dasi ravno se je znalo, da so volitve za petami. Nobeden se nij hotel oglasiti. Govorilo se je sicer o mnogih sposobnih možeh, o gg.: dr. Srncu, dr. Gršaku, Ku-kovcu, župniku Meško itd. Zakaj smo si pa g. Kukove a izbrali? Na pitanje hočem od govoriti. Čakali so domoljubi naši tu in v okolici, da bi se oglasil zopet g. dr. Smec, ali nij bilo niti glasi od njega; mislili so tudi, da se bode g. dr. Gršak oglasil, pa tudi ne: kar pride razglas o volitvah in treba je bilo imeti kandidata. Zato nago vere nekateri možje K u ko v ca, naj on kandidira. To je tudi obljubil in precejšnje število po njem sklicanih veljavnih mož ga je 19. t. m. za kandidata proglasilo. ' Mož tudi tega zaupanja zasluži, kar mora vsakdo priznati, kateri ga pozna. On je inteligenten ter snanstveno omikan človek, ki ima v tem okraji v« lik vpljiv in vsled svojih zaslug nemalo veljavno besedo. On je načelnik narodnega okrajnega zastopa, okrajne posojilnice in Velrk posestnik,' v katerih poslih se je tudi tako izobrazil, da bode mogel čvrsto besedo, opirajočo se na izkustvo, v deželnem zboru spregovoriti. Kot rojen Slovenec se je od nekdaj ' ukazal značajnoga1 narbdnjaka in dobrega govornika; Ml je iu je še zmirom voditelj Slovencev' v nagem okraju. Pozna pa tudi vse potrebščine ne samo tukajšnjega ljudstva ampak v obče kmetskega stanu. Z »to se' imdeiamd, da bode blizu enoglasni izvoljeti; kajti število nerrtŠkuKrskih voliteev bode pičlo. Do iti jih je pa, ki pravijo, škoda je pni, da dr. Janko Srnec nij več naš poslanec, zlasti, ker nemarno obilo tacjh mož. Pri nas se ve da je bilo težko kandidaturo skoro enako priznanega, in za naš okraj prezaslu n ga g. Kukovca odbijati in jo ponujati drugemu Raz-pora pač nijsmo hoteli delati v lastnem 'ta* boru, za to moramo zdaj po odločitvi disci pline držati se.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
■MinaJ *6. febr. Volitve za vse deželne zbore so do
hočejo ti praktikanti navaditi? Civilne po-stavodaje na Turškem nij, kar jo je, zapisana je v koranu, ki je morda dober bil za Turke pred 1000 leti, za denašnje razmere razsodbe v njem iskati je nemogoča stvar. Če pa je tudi kateri obsojen, prost je takoj, ako prinese paši darilo.
Kazenski in kupčijski zakonik, red pri kupčijskem procesu sicer Turčija ima, toda vsi ti zakoniki so odtiski francoskega ncode penal", „code de connnerce" in „procedure de connnerce", katere so francoski advokati v božjem strahu spisali brez pomisleka, ali so za turške razmere dobri ali ne.
Sploh gorje človeku, ako je prisiljen turški podložnik biti, kajti vlada more vsako premoženje si osvojiti, ne da bi vprašala za to pravega posestnika. Prevideti je torej lehko, zakaj da so bili prijeli Hercegovci in Bošnjaki za handžar, ter ga zabodli v prsi turškega barbarstva.
Jeseni ustavljene (slstl-rane), tudi za Štajersko« Dozdanje volitve volilnih
m oz so neveljavne. (Ta telegram* smo dobili uže po končanem uredovanjl, ko je bil uvodni članek stavljen in uvršten. Ur.)
Domače stvari«
— (Ljubljanski občinski mestni zbor) ima zopet 28. febr. ob 5 uti popolu-dne sejo. Na dnevnem redu je peticija stanovalcev špitalskih ulic, naj se omeji prevoz skozi te ulice zarad večje varnosti telesnega nepoškodovanja ; dalje poročili o ustanov ljenji mestnega kopališča in definitivnosti dozdaj provizorične instrukcije mestnega fizika dr« Kovača.
—- (Prauscherjev muzej) v tukajšnje) reduti pri znižanej ceni le 10 kr. vstopnine je v nedeljr^J. marca zadnjikrat videti. Kot novost je g. Piamcher prezanimivo balzami-rano telo nekdaj presloveče plesalke Mis Julije Pastrane razstavil. V petek 1. marca je zadnji dan za dame. .....
— (Plesni venček), t. j. zadnji, ki ga napravi v letošnjem predpustu ljubljanska čitalnica, bode jutri v četrtek zvečer. KakdC čujemo, uredila bodeta neutrudljiva aranžerja gg. J el očni k in Juvančič pri tej priliki šaljiv kotiljon. Upati je, da bode ta venček tudi dobro obiskan, kakor predniki njegovi, ker je zadnji v tej sezoni.'
— (Maš kerada sokolova na pred-pustni v to re k) v ljub janskej čitalnici bode', kakor iz doždanjih velicih priprav sodimo, tudi letos najsijajnejši pred pustni večer v Ljubljani.
— (Za nemško gledališče) v Ljub* Ijani tudi nij nobenega posebnega interesa mej našimi velikimi „Nemci in renegati"; V ne« deljo so bili ti bahači od inteligencije in kapitala sklicali svojce v kazino vkup, da bi naj redili nov „komite" za podporo nemškega gledališča. Ali bilo je baje tako malo ljudi/ prišlo, da se nij moglo nč sklepati.' -
— (Iz Brežic) se nam piše: Veselica aranžirana po tukajšnjem strelnem društvu je izvrstno izpadla, vsa inteligenca iz Brežic iu iz bližnjih krajev se je tu zbrala. Dvorana hotela Klembas je bila prepolna in okusno okinčana. Tudi več gospodičin in gospfj od Zidanega mosta, Blanice, Krškega in Samobora je bilo prišlo
— (Nemškutarska inteligencija.) Naročnik nam piše s Koroškega: n0 novem papežu sem slišal necega nemškutarja P—gga iz Ljubljane te dni v Beljaku izreči to-le modro sodbo: „mir ist der neue Pabst schon reeht, er ist ja liberal und verfassungstreu.1* — Ali ta človek kaj misli in kaj pod zadnjo besedo ?
— (Duhovenske izprememb e.) G. Nace Kutnar se je odpovedal fari na Sv. gori. Pri sv. Joštu pri K ran j i pa je umrl Janez Čeinažar.
— (Družba sv. Mohor a) uljudno opominja, da naj drustveniki še ta teden plačajo letnino, da se bode vedelo določiti število iz-tisov društvenih knjig. V Ljubljani letnino pobira g. Jerič, na Starem trgu št. 16, v I. nadstropji.
— (Slomškovi zbrani spisi.) Tiskarnica družbe sv. Mohora prevzela je ponujeno jej zalogo in izdanjo druge knjige „Aut. Mart. Slomška zbranih spisov":
basni, prilike in povesti (zbral in uredil Mih. Lendovšek, katehet v Ptuji), največ zaradi tega, naj bi se no ustavilo (tega se je bilo v resnici bati!) vse hvalo vredno početje zbiratelja in urednika spisov umrlega knezo-ftkofa. Zato se na lejamo, da kljubu slabim, in izdavanju knjig jako neugodnim čusora, v katerih živimo, bodo rodoljubi vseh slovonskib pokrajin vedeli skrbeti zato, da družbena ti-skarnica pri tem početji ne bode v izgubi ostala. Knjiga obsega 25 tiskanih pol. Cena jej je nizka, broširan iztis 1 gohl. 20 kr., trdo vezan 1 gold. 30 kr. Dobiva se v Celovcu T tiskarnici družbo sv. Mohora in pri vseh bukvarjih, ki imajo slovenske knjige na prodaj.
— (Iz Železnikov) 24. febr. se „Slovencu" piše: Prvo naznanilo o izvolitvi novega sv. Očeta papeža Leona XIII. prinesel nam je „Slov. Narod" v četrtek, 21. t. m. okolo 9. dopoldanske ure. Akoravno donaša ta list zanesljivo novice, smo vendar hoteli počakati še boljše gotovosti. Zvečer uže po 11. uri dospelo nam je drugo enako poročilo iz Ljubljane, in ob 1 a2. uri zagrmeli so uže po tihej noči bobneči možnarski glasovi na alavo Leona XIII.
Ilii/.iie v«\sti.
* (Svatovanje v Iiotšildovej hiši.) Hčerka znanega bogatega juda barona VViily Hotšilda, lastnika frankfurtske trgovske hiSe, se inoži in jemlje Maksa Goldschmidta, tudi juda. Poslednji jo moral prej Uotsildu s Častno besedo obljubiti, da ostane — jud.
*(()sem zločincev), starih in mladih, ao minolih dnij v Heleni gradu ustrelili. Pred smrtjo so se oni z rakijo (žganjem) in kolačem okrepili ter je jeden njih še govoril in rekel, da mu prav nič žal nij, da se je udeležil moritve, ker so njo žrtve imele takov posel, ki je mnogo mladih ljudij pogubljal. Zbrano ljudstvo je ta govor z „živio braćo" pozdravljalo.
* (Dobro obiskovana šola.) V Pragu hodi v mestjansko šolo 2G30 učencev. Učiteljev je 45, a razredov 35. Ta šola je še 1. 1674 v osmih razredih imela samo 8G2 učencev. Prihodnje leto jo bodo baje v štiri zavode razdelili.
* (Umor in samoumor.) Iz Bolesna se 20. t. m. poroča, da jo pred hotelom Kriluterjcvim nek Italijan prerezu! vrat črev-Ijarju Filagranu, ter je morilec ne daleč od tod sedel ua klop pred hišo, ter se ustrelil. Ko je policija prišla, našla je užo oba mrtva.
* (Strašnu eksplozija.) Iz llong-konga se poroča, da jo na parniku „Jessou, prispevšem v pristanišče hongkongsko, počil parni kotel pri čemer je 12 ljudij takoj usmrte-mli bilo, a G4 jih je težko poškodovanih ter jih bode večina skoio gotovo pomrla.
* (Vodene h 1 a če), t. j. silni morski valovi, katero veter visoko v zrak vzdigne in dalje tira, so v Ameriki, kakor se od Pa name poroča, 13. t. m. napravilo mnogo škode, posebno v Callao. V Jqu><|ue in Arica so bili pak 23. jan. neznatni potresi.
* (Svetovno no v i nars tvo) je po statističnih datih velikansko. Po vsem svetu izhaja 23 tisoč listov, pri katerih sodeluje 50 tisoč novinarjev in 80 milijonov je naročnikov. V Ameriki izhaja 9000 listov, na Angleškem 2501), na Francoskem 2000, v Avstriji 1500, na Laškem 1300 v Aziji 500, na Afriko in Oceanijo spada samo 10 listov.
I isirll t fj u R» I Jat u I
od 20. do 24. febr. 1H7H: Jakob Snoj. osohojnik, 65 I., v bolnici, za mn-razuioui. — Alojzij Cldrih, o. kr.  asistent   pri gl. col. uradu, 60 I.,  v Florijanskih ulicah št. 15, za pljučno vnetco. — Viktor Gasteiger pl. Etabanitaln
urni Koblucli, c. kr. nadporočnika sin, 4 in.,  v go-
Sjodnkili ulicah tU. 10, za ofrpnonjeui pljuč. — Urša ožina, črovljarjcva vdova, So 1., v gospodskih uli-
cah it. 4, ta vodenico. — Gregor Piku*, osohojnik, 46 I., v bolnici, »a jetiko. — M arije t* Osredk.tr, oso-bojnica, f)6 1., v bolnici, za jetiko. — Jakob KMBtelic, ptontnk polka barona Kolin* št. 17, v vojaakej bolnici, ■/.h tifusom. — Josip Pot, prostak polka baron* VVebera At. i?J, v rofssstej bolnici, tu siii>co. — Josip Kant«, delavec,' 33 1 , v bolalel, za sušico. — Terezij* Mrtiar, oflobojnica, 48 1 , v bolnici, za mišico. — Ivan 8o-ber, niestnegt st-a/zirja otrok, i> m., na sv. Jakoba trgu nt, 10, za pljučno viutco. — Ljudevit Moro, trgovec, bfi I , pred škofijo šr. •_'<>, »a otlpnenjem ino-ftjftn. — Josip l.eŠnjak, m zar, 68 I.. n* poljanskej cesti tU. 18, za vodenico. — Oea Salvator 1'intar, Irarićiskanski gvadijau iu župnik, v fiančiskanskoui kloštru, f»J I , Marijin trg št. 5, za voden co.
Dunajska borza 20. februarja. (Izvirno telegrafićno poročilo.)
bitiotni dri. dolg v bankovcih   . G'J gld. ; o
K o co ni dri. dolg v srebru    .   . 07    R lf>
Zlata renta........ 74   „ 10
IMtiO dri. posojilo..... 110    „ —
Akcije narodno banko .... 791    . —
..redit.no akcije...... 22H    „ 75
London......... 1 PJ    * 80
Napol.......... »   , 5:j
0. kr. cekini....... f)    „ 88
Srebro......... 10«    n 80
Državno marke    ...... 58    n 65
kr
t
Vaom prijateljem in znancem naznanjava tužnim srcem, da ao vsi naju ljubi otroci
Josip, Henrijeta in Marijca,
zamrli, tur ob jedneiu i/rekava p. n. občinstvu krškega mesta za izkazano sočutje srčno zahvalo.
Anton Zadnik, Henrijeta Zadnik.
Krško, 24. februarja 1878. (64)
Prausclerjev muzej
v deželne redute dvorani.
\ iicmIcIJo 3. marca zadnjikrat
videti.
MT Nova razstava. ^1 Pol u joči mrtvec*
fjnspivit .//#/*>*« M\t.ttitim* jri' #ro-/###• ofroaofii.
Zađhje dni bčem poskusiti z gaslom : nmo-/irii ioni ]>i*iin-Hili, ter sem zatorej  vstop-
nino znižal na h;iiiio
kr. tO lci«.
V petek I. marca zadnji dan za dame.
(05)
S poslovanjem
II. l*raiiMcli<»r.
■       bolnim nor tu utira*je hrei leki in  bnt stroškov po i z vestni
knlmim bi Barrj
SO 1*1 as* Je alj boletal, kl ti Ja ae bila ori?.
ril% ta prijetna zdravilna hrana, pri oarMsčoiub i •vročih brez ouutioin iu utroehov; zdravi vse bolozD / .olodeit, na živcih, dajje prouo, i ua joirah-, tlo* naduho, holoćino v ledvicah, jetiko, kašelj, nopro *' ljenje, zaprtje, prohlajoiijo, nespanjo, slabosti, -.bo lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, »ilonjo krvi v glavo, ionoije v ušesih,  slabosti in  hlovanjo pn nosnih,
itožnost, diabet, trganj«, ■hujlanje, bledičioo in pro-.ujonjo; posebno m priporoča aa dojeueo in le boljo, logo dojmeino mleko. — Iskat iz mej oO.OOt) spričiv m zdravilnih, brez vsake modiein«, mej njimi »pn-ovala proteiorjs Dr. Aurzerja, g. F. V. Beneka, pra-
xa protezo")* mtiilioine na vseučilišči v Mariboni, ..i, rtviiue<» jvemiks Ur. An^-lsmio.-*. Dr. Shoruituiua, ta . (laaapMlla, prof. L>r. Dčdč, Dr. Ure, groflujo (Jaztlo-
i. r , .ii.a-Ki/.. de Brcban a mno^o dmsih iuionltmlV Oton,   o i «.•..(».> •: j tvH ca poaebno i.ahtevanjo tusu»..j.
Kratki iakaz iz MMMM vprirevalov.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Treilo je vie sedem mes> cev, ml u sem bif v breznpneni stanji. Trpel sem valed prsnih iičut« nicn h bolorinHti, in ><cor tako, 1a s -in od due do 'no vidno gnil, in to znpre;ilo je dolgo čts* moje 4tu lije. Cul mm od Vaše čudapolno Kevalesoiere prićel h. in jo rabiti in «Hgotovim Vas, da se čutim po ine-rćitiii l-žitku V: še tečne in okusne lio^a-iiiMiicre popo uinj zdrov, tako, da brez naj mar. jega treainja morem zupet pisaći. Za adi tega priporočam vsem bolnim to p'iuieruo prav ceno in okii«uo hrano kot i mjI>oijši pripom ček, ter ostauem VašV a luni
0 a b r i e I Toidumr. slušatelj javnih višjih trguvskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Hrčhan.
Ne apel, 17. aprila 1862.
Gospod! Valod neke bolezni ua jutrah bilo jv moje stanje hujšanja iu bolečin v sake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogU niti čitati uiti pisati, tresle so ae vse čutuice na culom tivotu, slabo pro-bavljonjo, vedno iiiinp»nje, tur setu Upela vedno na razdražonji Autuic. katero me je sem ter tja preganjalo in uie ne jeuni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine slajšali. V puluej obupnosU poskusila sem Vašo Hevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. lievalescieru zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem moje društveno pozicijo zopet uži' vati. Dovolite gotipod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popo,nega spoštovanja.
Markize de Hrčhan.
St. 6&.715. Gospodični do Montlouis na uepre-bavljcnji, uuspsnji in liujšauji.
Ht. 76.U77. Flor. Kbllerja, c. kr. vojaik. oskrbnika, Veliki V aražum, na pljučnem kaš\ji iu bolehanji dušuika, omotici in tisčanji v prsih.
Bevalesoičre je 4 krat tečne j ša, nego moao, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat ved na oenl, ko pri zdravilih
V pluhastih pašioah po pol fanta 1 gold. 50 kr., I ;unt 8 irold 'X> ;i.r^ * nnta 4 R'>1U- W kr., 5 tnri-tov 1C gold., 19 funtov 90 gold., 'Ai fantov 36 gold.
L'evi.i.i.'. > 'ij(\,uior v pulioah in Bevaleioiere-Chocolatče v praha (" tas l <ld. V) kr., 24 Ma Jt gl.
0 kr., 4o taa i gl, 60 -•■, V  ^r,siiu ia 120 ta» <0 gL • <odj.rj  Du  Uarry m Comp. aa DM * ajfl« "l«eli»tta»« št. 8. <Jthor v  vsob   n.istih pri lobih
1 karjdi m ipco^r-ijakih trgovcih • tdi r^zpošiija da-.*j«*Vk hl4» oa ^sa hrjraje 00 vniludu kakcernoah ali poVk^ib, V lijlviblj Sd 8 i'if, J. S v o b oda, lakar \>rl .zlatem orlu", v lieki pri lukarju J. P t o-l a mu, v <«»lov«s \iti !okarju li i r n uioherj u, v Ni»lJ«-ia pri loknrju A l J i no viču, v Tratu pri 1 kurja Jakobu -iormvullo, pri dro^eristu P. Uooca i   .1. H -h, ni,  r Rsilrn *>H And"nvičo.  . 170»
Štev. 18342.
(67-2)
Hazglas.
Mestni magistrat je v zabrane njo mogočih nesreč po nnglej in nepažljivoj vožnji potrebno izpoznal določiti, da bo mora v Apitalske in Črevljarske ulico lu pocusi zavijati in po teh ulicuh po dnevi iti po nori lu korakoma voziti.
To bo s pristavliom v sploAno izpolnjevanje rn/tflnHuje, in so bodo proti prestopnikom to zapovedi po obstoječih postavali kazensko pOKt.O|IU.lll.
Mestni magistrat t Ljubljani,
14. februarja 1878.
M
CD W C er H — g
i llil
p s f, "J o-Bi w_.
Iliri f »» s*
m O I   - 63
m
-.a I
no a
o S
3JH ?• 2.3 a. <
o
a S M r a a
1 s-
"0 —
2. —. 5T m*
(T
O m a a
OM
m O
K
2. 5t
£ c I C
o
O
IS essi«
Proti plači na mesečne obroke! ! Oljnobarvene podobe in oljnate slike, I
kot: podobe svetnikov in genre-podobe, pokrajine, lovske aliko I in portrete v lepih zlatih okvirih -
v vrednosti «ti    21*          2a lo M fftd. na »•*•«'<• S
„       mul 20» fflil.   n   . S ftltl.   ..       „ ■
Onim, ki ves kup preoej pliičajo v /#«lot#«l,  se cena pri- 2
lično zniža. m
Tudi klavirji, gosli, gitare in citre ;
bo prodajajo proti zmernim plafiam na obroku pri H
(343-4) Ivanu Ghiontinijti ;
K.ju M jun i. M
iEdateJj in urednik Josip Jurti t.
LumUiiiui in tisk .Narodno tiskarne*.
\