Friderik Irenej Baraga (1797–1868) je bil najvidnejši slovenski misijonar prve polovice 19. stoletja, pisec nabožne literature in etnograf. Med severnoameriškimi domorodnimi plemeni je misijonaril petindvajset let, in sicer najprej med plemenom Otava ob Michiganskem jezeru v L'Arbre Croche,  potem še pa ob reki Grand River. Ker je nastopil proti trgovcem z alkoholom in proti vladi, ki je plemena nasilno izrivala z njihovih ozemelj, se je moral umakniti v pokrajine okoli Gornjega jezera, kjer je nato deloval med plemenom Čipeva v La Pointeu, v L'Anseu in Fond de Lacu. Baragov Popis navad severnoameriških domorodnih plemen je bila prva zgodovina avtohtonega prebivalstva tega območja, objavljena v Evropi, poleg raznih nabožnih del in molitvenikov pa je izdal tudi prvi slovnici jezikov plemen Čipeva in Otava.

V zbirki so predstavljena Baragova dela ter biografske in druge študije o njegovem življenju in delu.