448
Razne stvari.
je obelodanila jugoslovanska akademija tretje njegovo znamenito delo : „Chronica observantis Bosnae trgeutinae ordinis Francisci Seraphici". V tem delu je zbral raztresene kronike za bosansko zgodovino ter jih uredil tako, da so dobile vrednost takratnih  verodostojnih  zapiskov.
Kasneje je priobčil iz rimskih arhivov „Prinos za životopis Gjorgje Križaniča, svečenika in kanonika zagrebačke biskupije" v XVIII. knjigi „Sta-rin" *) ; potem „0. Rafael Levakovič i Vlasi u Hrvatskoj" v XX. knjigi „Starin", ter „Listovi o izdanju glagolskih crkvenih knjiga i o drugih književnih poslovih u Hrvatskoj od g. 1640—1648" v XXIV. knjigi „Starin" in „Ispraveg. 1579 —1690 tičuče se Crnegore in stare Srbije" v XXV. knjigi „ Starin".
Slednjič je pripravil za tisek „Acta Croatica ecclesiastiea". To delo je sprejela jugoslovanska akademija ter je izda ob svojem času. Tudi te spominike je zbiral o. Evzebij več. let ne samo po rimskih arhivih nego tudi po hrvaških frančiškanskih samostanih. Tako je ta neutrudljivi frančiškan položil temelj znanstvenemu proučavanju cerkvene zgodovine na balkanskem polotoku med Bolgarji, Srbi in Hrvati. A ker je cerkvena zgodovina ozko spletena s politično zgodovino teh narodov, bo imel bodoči zgodovinar obilnega gradiva za prvo in drugo.    O. Evzebij je napisal tudi več manjših
') Obširneje o tem znamenitem Slovanu glej „Leto-pis Slov. Mat." leto  1880, str. 98—121.
Glagolica na Slovenskem.
V  ,Dom in svet'-u m. 1. str. 608 in 640 sem objavil zanimivo dejstvo, da je v selškem župnem arhivu nekaj glagolskih ostalin. Odtlej sem našel v dveh starodavnih dolenjskih župnijah prav tako kakor pri selški glagolske pergamene na platnicah župnih matic.
Sentruperški arhiv ima knjigo z napisom „cathalogus contractuum matrimonialium huc scribi coeptus 1664", vezano v glagoiski rokopis, odlomek iz masnih bukev.
V   trebanjskem arhivu so pa tako vezane tri  knjige:
1.   Krstne bukve   1674—1692.
2.   Liber confraternitatis si Joanis Bapt. In Breisa. In quo continentur debita eiusdem eccle-siae una cum animalibus etc. Vzgled: „Ne posla bo Bog sna svoego  v mirt da sudifb  miru na da
razprav po raznih časopisih; ker je bil neizmerno delaven, bili bi dobili od njega še marsikatero delo, da ga nam ni ugrabila smrt tako rano, saj ni še preživel niti krepke moške dobe.
Znameniti hrvaški zgodovinar profesor Tadej Smičiklas piše o tem neumornem trudniku na prosvetnem  polju prigodom smrti njegove tako-le :
„A zdaj da se ž njim poslovim ! Kako čem vam dokazati, kako velika, krasna, sveta duša je ogrevala one slabe telesne ostanke, ki leže danes prostrti v frančiškanskem samostanu v Našicah, kjer se predado jutri materi zemlji? Kako čem vam dokazati, da nisem poznaval blažjega in sve-tejšega človeka od njega ? Kako čem vam pred-očiti njegovo vroče domoljubno srce, ki je tako toplo čutilo za vse prilike in neprilike hrvaškega naroda in ostalih Slovanov ? Kako ni v Rimu zanemaril nobene prilike, da kot ugleden človek v samem Vatikanu pove svoje blago in odkritosrčno besedo — in poslušali so to besedo ponižnega frančiškana večkrat! In kako navdušeno je pisal še pred nedavnim za reformo hrvaškega sv. Jero-lima v Rimu!
Zlati oče Evzebij ! Lahko bi bila tebi mila naša hrvaška zemlja. Neumrli spominik si zapustil po svojih delih v svojem redu, v svetu in v svojem narodu.  Slava tebi!"
Temu presrčnemu slovesu se pridružujemo tudi Slovenci ter kličemo: Slava tebi, prezaslužni oče Evzebij !  Slava!
spasetb se mii"L o nemi)" ; te besede so vzete iz Jan. 3,   17.
3. Krstne bukve 1660—1674. Platnice so tudi odlomek starega misala; na njih se nahajajo: Misa sgo avgustina za žive i mrtve. Misa proti poganom.  Miza za plavajušči v krabli itd.
Jezikovno nimajo ti rokopisi posebne vrednosti. Zanimivo je, da knjige, katerim služijo za platnice, izvirajo do pičice iz iste dobe kakor selške. Vezava je ista. Zato je morda opravičen sklep, da je napravljena doma. Duhovniki so najbrž sami vezali knjige ; preprosti način ne kaže tolike ročnosti, da bi bilo treba misliti na bukvoveza. Stare glagolske obredne knjige, ki jih niso več rabili,  so  raztrgali in  uporabljali  za platnice.
Svojemu kratkemu poročilu dodajem zopetno prošnjo, naj bi se povsod preiskavah župni arhivi v tej stvari, in kar se najde, naj se objavi, da bo čim najpreje možno znanstveno razbrati vso tva-rino in določiti, v koliko srno bili Slovenci deležni dedščine sv. Cirila in Metoda.         Sovran.
Razne   stvari.