Jos. Repina: Ob Balkanu.                                                          433
Treščil je lonec ob tla, da se je razsul na sto kosov, in  me   vlekel proti rovu.
„Ali se niste bili izrazili proti meni, da mora biti zakopan tu zaklad, ne pa morda kuhinjska posoda:" sem se branil.
„Da, to so bile moje besede."
„In napram temu ste izkopali kuhinjsko posodo!"
;;Da, sacrebleu, ta prokleti lonec! A nevede, monsieur, nevede!"
„Seveda. Radi njega gotovo niste prekopali cele votline. Jaz sem prej le menil, da se je to, kar ste bili v Šali izrekli, vresni-čilo."
„Da, in lahko si mislite mojo jezo! Vidite, tam poleg vhoda sva z Ilijo vsa tla razkopala, ondi v steni pretaknila sleherno najmanjšo dupljo, tu sem kopal celo uro, in uspeh vsega je — prazen lonec! Od jeze bi se udri v zemljo! Pa, kaj mislite, ali je bilo v tem loncu kdaj kaj denarja ali dragoceno-stij in ali ga je kdo že izpraznil pred menoj r"
»Mogoče. Kje ste ga našli.'"
Pokazal mi je mesto, kjer je prej stal lonec. Bilo je to meter globoko in prav v kamenati steni, v precejšni duplji. Očitno je bilo, da ta lonec, skrit tako skrbno, ni bil brez pomena. Začel sem  misliti.
;;No, kaj pravite:" silil je Jules.
„Vtem loncu so bili denarji ali druge dragocenosti."
„In nekdo   jih   je  gotovo  pobral  že   pred menoj:"
,Dom in svet"   1897, št. 14
„Da. Tu ni dvoma." „Oho!   Je   dvoma in še mnogo!   Ce  je res kdo bil pri tem loncu, ali mu ga je bilo  treba zopet tako globoko nazaj zagrebsti ?"

„Da, treba je bilo." »Prosim, dokažite to, monsieur!" „Cerkes,  ki je  umrl v Asparuhovi hiši, je zapustil   tisoč   zlatov   in več   druge   gotovine.
28
1555551514541444555?144?1145