Skozi raznoliko gradivo in večplastne pripovedi, ki jih ta posamezna dela ali korpusi prinašajo, se vedno znova odstira bogastvo naše knjižnične zbirke: preplet neprecenljivih, nezamenljivih ter preprosto lepih knjižnih in drugih posebnosti, ki jih hranimo na svojih policah. Prav vse gradivo - najsibo Costerianum, unikatni fragment tiskarja Costerja, Trubarjev Ta celi novi testament, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, Vegov logaritmovnik, Prešernove Poezije ali razglas o odprtju licejske knjižnice, portreti, partiture, zemljevidi in slovita 57. številka Nove revije - odkriva NUK v raznolikosti nalog in poslanstva knjižnice ter njeno vlogo pri zbiranju, ohranjanju in posredovanju zapisanih sledi bogate slovenske ustvarjalnosti.

Ob priložnosti 250. obletnice začetkov NUK smo izbrali 250 zakladov iz zbirke NUK, ki smo jih v prazničnem letu 2024 posebej izpostavili javnosti prek objav na portalu MMC RTV Slovenija, plakatnih razstav na Krakovskem nasipu in v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani ter na spletnih družbenih omrežjih.

Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 je topografska karta. Topografske karte so osnova državnih kartografskih informacijskih sistemov, podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoček pri obrambi, planiranju, orientaciji ipd. Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 sodi med najpreciznejše specialne zemljevide svojega časa.

Zaradi napredovanja geodetskih tehnik in zastarelosti razpoložljivih zemljevidov se je proti koncu 19. stoletja začela nova izmera Habsburške monarhije, ki ji danes pravimo »tretja vojaška izmera« (ali franciscejsko-jožefinska po Francu Jožefu). Izvajala se je med letoma 1869 in 1887. Posamezni listi so bili prvič izdelani leta 1880. »Specialke« so služile za orientacijo na terenu. Zajemajo zemeljsko območje 7'30'' geografske širine in 15' geografske dolžine. Zaradi njenih kvalitet so reambulirani ponatisi izhajali vse do leta 1940. Slovensko ozemlje je bilo zajeto na 27 listih.

Topografíja je geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev. Topografski teren je prikazan na topografskih kartah, torej podrobnih prikazih kopenskega območja. Razvidni so položaji in nadmorske višine za naravno in umetno krajino. S plastnicami oz. izohipsami, črtami v rjavi barvi, ki povezujejo točke z enako nadmorsko višino, je prikazana oblika kopnega, gora, dolin in ravnin.

Državne topografske karte v merilu 1:50.000 so del osnove državnih kartografskih informacijskih sistemov. So podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoček pri obrambi, planiranju, orientaciji itd.

Topografska karta Jugoslavije v merilu 1:50.000 za ozemlje Slovenije vsebuje 56 listov, tiskanih v obdobju od leta 1950 do leta 1967. Izdelovalec je Vojaški geografski inštitut JLA v Beogradu. Uporabljena je Gauss-Krügerjeva prečna valjna konformna projekcija in greenwiški izhodiščni meridijan.