J
■ _	'/v.;





5
I.
Balade in romanze.
Zbudili fvaije,
M^va brata pfhenizo shanjeta, She fé malo gòri fklanjata,
K’ njima pride nék ßar mósh In ogovarja jih rekózh:
„Kaj vidva fama shanjeta?“ — „„Ozhéta ’n mater’ nimava, Seftrizo imava enò,
Pa fhe tifto majhino.
Ne more nama fkakati,
Pa tud’ pfhenize ne shéli.““ — Tako je rekel Ilari mósh:
„Po vaj feltro fo fvatje prifhli, Polno dvorifhe je njih konj,
%
Polna hifha zhèrnih mósh,
Vii m ogènj fe Prog glave fvét’,
Vii rudézhe kape imajo,
Sam shénin ima piavo.“
Hitro ila brata tèkla domu,
She jo vprafhata lepo:
„Kdaj bofh ti feftrizhiza V goftje k nama li prifhla?“
,,„K’ bo mòrte v petelin k dnevu pél!“ — Odgovorila ila tako:
„To nikolj ni bló, nikólj ne bó,
Pa tebe tud’ vezh nasaj ne bó.“
Spét jo v drugo prafhata:
„Kdaj v góflje bofh prifhla ?“
,,„K’ bo mertev méshnar dan svonil.““ — Odgovorila ila ji tako:
„To nikolj ni bló, nikólj ne bo!“
She je v tretje vprafhata:
„Kdaj v gòilje bófh prifhla?“
,,„K’ bó nedélja v petek prifhla.““ — „To nikólj ni bló, nikólj ne bó.“ — Takó shénin ji govori:	'
Hit’ fe s nam’ napraviti,
K=

Ko nevéfli navada gré.
Sazhéla fe je napravljati,
Sazhéla milo fe jokati.
K’ feb’ na konja jo shénin de.
K’ pót memo snamnja gré,
Se ga däljezh ognejo.
Nevéfla tako govori:
„Kaj je to? kako je tó?
Pri naf navada ni tako;
Ko memo krisha mi gremo ,
Vfelej fvét’ krish fìor’mò,
Nifko fe perklónemo.“ —
Savpila je preshaloftno:
„O Jesuf, bodi bratez moj,
Jes bom tvoja feßriza!“ —
To fhe vfe ni nizh bilo;
Savpije v drugo fhe bolj shaloftno: „O Jesuf; bódi shénin mój,
Jes nevéfla tvòja bóm!u To fhe vfe ni nizh bilo;
Savpije v tretje fhé bolj shaloßno: „O Jesuf, bódi shénin mój,
Jes nevéfla tvója bóm!“ —
)&=

Storila fe gófta meglà,
Polna nebéfhkih Angeljzov, Vséli dufho fo njéno,
Nèfli jo v fvéto nebó,
Kér je deklè nedolshno bló.
'Xj,

as
Koljizhe pa frebril!“ —
Peljali fo jo v fvitlo kamrizo,
Nótri jo je jmèl fédim lét,
Sédim lét, ofmiga poi.
Tako tiara mati govori:
„Haj jmäfh, kralj ! u kamrizi ? Kadar od kofila gréfh,
VTelaj nèfefh kaj dóbriga fabój.“— „„Eno drobno ptizhizo,
Po dnevi poje prav lepo,
Po nòzhi dela kratek zhaf.““ — „Kralj, fe bofh mógel oshènit’.“ — „„Kakó fe bom jes oshènil,
K’ mi na fvét’ enake ni?““
Stara mati pravi:
„Jes ti sa enako vem Pri zhèrnim Samórzh’ku.
On ima dve déklizi:
Ali vsemi Brajdiko,
Ali vsemi Anzhiko!“ —
She fe napravljajo ,
De fnübit pojdejo.
Preblékel je on Brajdiko,

.•'.o
■<7\
Dal obleko ji móshko.
She fe tam gollujejo.
Kadar fe Brajdiki She sadolti seli 9
Vergla je v kupizo perllan slat, Napila je feltri fvóji,
K’ je feltra perllan vgledala She takó pravi, govori:
„To je prava feltra mòja!
Ko hi imel méne vséti,
Vsémi to, k’ fi pred jo imel!“ Preblékli fo jo,
In porozhila Ita fe.
Previdna dćkliza
I*
4Stoji, ftoji lipiza selena Sclolej ftoji misa résana, Okólj ftojé Itoli,
Stoli s liefe Ini.
!»
Gor’ fedéifanlje mladi,
Vii famfki pobizhi.
She fo fe oni menili
*
Vfak od fvoje ljubize.
Tako je rekel Ansel j, Prelep Anselj mlad:
„Aloja je tako lepa,
De ji na fret’ enake ni,
V	fhtazuni fe ne najde,
V	krami je na prodaj ni, Al’ ji bom eno naredil ,
K’ fe gotovo ji ne sd», Potlej pa popótval bom.“
13
L j ubi za sa lip’zo fiala,
VTe dòbro poflufhala,
Na nof pokavkljala,
V	ferzhize sapifala,
In je hitro tèkla
V	prefvitlo kamrizo,
In fé je sarigljala
S devétmi rigeljzi. — Kadar je prifhel Anselj, Prelepi Ànselj mlad: „Odpri mi ljub’za kamro, De grém k’ tèbi v vaf!“ Tako je ljubiza mu rekla, Ljubiza milena:
„„Ne bom ti jes odpèrla Té fvitle kämrize.
Suknjizo ti flézi,	,
Pa fe sh’ njó odèni, Klobuzhek s glave snemi, Pod glavo fi ga deni,
Ne bó treba sibati,
Tèbi ne popotvati!1“4 „Kdo je slódja! ti povedal,
11
De vfe ti tal<o véfh?“ — „„Kaj bo mèni drugi pravil, Kér lim fama flifhala,
Ko Ile fantje fe menili Vfak od fvóje ljubize?
Tabo lì rekel Ansel j,
Prelepi Anselj mlad!
Moja je tako lepa,
De ji na fvét’ enake ni,
V	fhtazuni fe ne najde,
V	krami je na prodaj ni,
Al’ eno ji bom naredil,
K’ fe gotovo ji ne sdi,
Potlej pa popótval bóm.““ —
„„Ne bóm ti jes odperla Prefvitle kamrize!
Suknjizo lì flézi,
Pa fe sh’ njo odeni, Klobuzhek s glave fnèmi,
Pa pod glavo deni,
Ne bó tréba mèni sibati,
Tebi pa ne popótvati!““
Previdna dékliza.
a*
JSL*, fioji selena lipa.
Pod njo fe fantje sberajo.
She prelepo fe menijo,
Kam k deklizam v vaf pojdejo. Shupanov fin je rekel, Juri, Tako baha fe, pravi Juri,
Baha fe Juri Shupanov fin:
»V vaf pojdem k moji ljubizi,
V	vaf k lepi dragi ljubizi!
Pa bodem ji narédil ji,
Katera fe ji pazh ne sdi:
Naredil bodem ji sibanje, Naredil fèbi popotvanje.“ —
Sa lipo fiala ljubiza
In vfe je dobro flifhala,
Bersh v zhunato domu je tekla,
V	prefvitlo fvojo zhunato.

Terdo fe va-njo saklenila,
Okrog kluzh dvakrat obernila. Prifhel je bil pod okno Juri, Prifhel je fin Shupanov Juri: „Odpri mi ljubza zhunato, Prefvitlo fvojo zhunato!
De, ljubiza! fe bodem vlegel,
Na bèlo, mehko pofUjizo!“ — „„Pod lipo, Juri, fi poftilej,
Pod lipo, Juri, fe ti vlési,
Zbe bolfhi fi poftiljal bofh,
Bolj mèhko, Juri, leshal bofh, Pazb treba meni ni sibanja,
Pazh tréba tèb’ ni popótvanja \iUt
„Saj nifim miflil, ljub’za, tebe, Saj firn li miflil, vafho déklo! — „„Pofhtèna nafha dekla je, Pofhtenoft pa je lépa rézh,
V fhtazunah je naprodaj ni,
Ne kupi fe sa gotov dnar!““
17
Previdna dćkliza.
3.
Tukaj ftoji Voglajne, Voglajne lépa vaf,
Na frédi Hoji lipa,
Ena lipa selena.
Okolj lipe fedijo fantje Vii fantje Voglajnfki, Prelepo Id fe menijo Vfaki od Ijulie fvoje.
Tako je rekel Hanselj. Hanselj, kovazher fin ; — Takó je rekel Hanselj, Hanselj, kovazhev fin:
„Moja ljuba je lépa,
De je lepfhi na fveln ni, Pa je tudi ljuba uboshna, De je ubosbnejlhi ni.
18
„Pa ji bom eno naredil, Ki fe ji nikdar ne sdi ; Potlej pa popotVam Is krajnike deshele!
Mizika sa lipo Hala,
Sa lipo seleno,
In dobro poflufhala,
Kar Hanselj govori.
Hitro je domu tekla,
U fvitlo kamrizo;
Tam fe je sarigljala So ofmém rigeljmi.
Po tem je prifhel Hanselj, Hansel, kovazhev fin,
Na vrate je poterkal,
So slatim perftanam.
„Mizika !. odpore j kamro , Aj fvitlo kamrizo,
She danaf in jutro vèzher, Potlej pa nikolj vézh !£<
19
„„Pod h'po li poftèlji,
Pod lipo leshal bófh;
Zhe fi lépfhi poftéljefh, Lagleji leshal bófh!“44
„„Mèn’ tréba ni vßajati, Kamre odpérati,
Mèn’ tréba ni sibati,
Teb’ ne popótvati!“44
„Kdó je tèbi to pravil? Mar blishni moj tovarfh ?44 „„Mèn’ ni nobèdin pravil, Sim fama flifhala.““
,,„Ko firn sa lipo Itala,
Sa lipo seìeno,
Sim dobro poflufhala,
Kar, Hanselj fi govoril !““
20
Iflailiiiik.
vójmu ozhétu firn obljubil, De bóm novo mafho pél, Svóji ljubizi firn obljubil,
De jo bóm gotóvo vsél.
Komu fe jes hózhem slagati, Svójmu ozhétu in materi,
Al’ fe jes hozhem slagati Svóji ljubizi mileni.
„Ti fe pa jutro lépo napravi, Kakor vfaki nevélli gré,
Pa ti gòri poklékni,
Kjér vfe gofpócle klczhé.“
„Méne bodo pripeljali,
Kakor noviga mafhnika.“ — Kadar je fiankluj' posgónil, Ljubiza shé omedli,
Mäfhnik fe okól’ oberile, Ljubiza shé mèrtva lesili ; Mafhnik fe nasaj óbèrne ,
In tako govori :
Pokopljite jo pod vrata vél’ke, Pod zerkvéni prag,
Kadar jes v zerkev pojdem, Vfelej na njo fe fpomnil bóm 1
Pasite*
ashe issüva grófa ftariga,
S nédrija mu padla kétina, Slata, freberna kétina.
Tako je rékel Ilari grof: „Pashe! kjé fi vkradil kétino?“ „„Jes nifim vkradil kétine,
Mi jo je mója ljubiza dala.““
„Pashe! povej ljubizo fvòjo,
Ali hófh dal glavo sa-njo!“ „„Raj fhe zhem glavo dati Ko sa ljubizo povedati!““
Hitro pasheta vjamejo,
V tamno ga jézho denejo. Notri je bil méfzov fhéfl, Potlej ga fprafhujejo fpét.
„Povej ljubizo fvòjo,
Ali bofh dal glavo sa-njo!“
% ...............—■ ' ■■ „ *
23
„„Raj’ fhe zhem glavo dati,
Ko pa sa ljubizo povedati!““ —
Vunkàj ga peljejo K’ pi fa n im’ snam’nju,
Vii ljudjé k pogrebu gredo, Tudi je fhlà grofova hzhf.
Pashetu glaviza odleti —
Kaj je fiorila grofova hzhi? — Dol’ zhes-nj pade, omedli,
Pri ti prizhi dufho pulii.
Póbizh bolàn.
,®loji, Hoji jablan,
Aj, jablan selena,
Spódej leshi fenzhiza,
Aj fenzhiza hladna,
V fénzi Hoji fhpampèt,
Vifoko je naftlan,
Notri pa leshi póbizh Póbizh mozhnó bolan. —
She je priletel ptizhik,
Predrobna ptizhiza,
Na jablan mi je fédia,
Lepó sashvergoli.
Jo je póbizh vprafhal :
„Zhe bi mogla redit’, '
Kaj meni pomagat’ sna?“ —
Ptizhik je odgovoril,
Predrobna ptizhiza:
>'o—■■■■■■■■■■■■■	11	-—%
„Kaj hózhmo ptizhi vodit’
K’ po sraku letamo?
Pa vùnder t’ bóm povedala Jes drobna ptizbiza:
„Davi tri ure pred dnevam, Sim zhes neka vaf letela,
Tam firn flifhala jes tó.
Sbrale fo fe po vodo T ri devize, deklize ,
Oné fo fe menile Vfaka od fvòjga ljubiga.
Pervra je tako rèkla:
„„Jes bom tak’ naredila Nozój fhe fvojim’ ljubmu,
De bode nozoj prefhel Tx’i zherne goré,
In bo tudi preplaval Tri biftrc vode,
In vunder tri ure pred dnem Bode on pri meni vafvàl.„„ — Druga tako je rekla, Neomoshèna dékliza :
Jes bom tak’ naredila
m.
2
Svój’mu preljubimu,
De bó tak’ dolgo lèshal Na fmertni polllji bolan,
De fe bó melo od kofti lozhilo, De fi bo prófil fnierti fam.““
Je tretja täko rékla, Neomoshèna dékliza :
„„Ovbe, ovbe, vé déklizi!
Al’ He nevfmiljeni;
Rajflii bi hòtla narediti Ozhétu ino mater’,
Ko fvój’mu preljubimu.
Ovbe, ovbe, vé déklizi!
Al’ Ile nevfmiljeni!““
Héslilza.
Oj ftoji, ftoji beli građ,
V linah mlada Néshiza ftoji,
Zhefhe rumene lafé S slatirn glavnikam.
Jo je fnubil Turek hud,
Vfako leto ledimkrat,
Pa je nifo tli mu dat’.
„Kaj vaf prolim mati moja,
Mati moja, shlahtna gofpä!
Puftite me na türfhko mejo,
Na tiirfhko mèjo lépe róshe tèrgati“ „„Kaj ti pravim moja hzhi!
Ne hodi na turfhko mèjo Drobnih róshiz tergati Tam bi vsél te Turek hud,
K’ te je fnubil fédim lét,
Vfako léto fédimkrat,
Pa te nifmo ótli dat’““ — Néshiza nizh ni marala,
Shla je na turfhko mejo Drobne róshize tergal.
Pervi pufhljiz vtergala S pangeljzam povešala.
„Ta kraljizhu bo na Dunaj’! Ta kraljizhu bo na Dunaj’!“ Drugi pufhljiz tèrgala,
S pangeljzam povešala :
„Ta bo meni Néshizi,
Ta bo meni Néshizi!
She to vfe ne sgovori,
Tiir’k shé hud sa njó Hoji, Prijel jo je sa belo roko : „Néshiza sdaj pojdefh s meno, Jes firn te fnubil fédim lét, Vfako lélo fédimkrat,
Pa te nifo olii dat’,
Sdaj pa fi mi v roke prifhla !“ Néshiza tako govori:
„Vfak otrok bres pameti Ki nevbóga fvoje matere!“
%.	'	----.-.-tt..............................=aS
29
Néshiza dalej govori:
„Kiij te profim Turek hud !
Pulii méne k’ mater’ v vaf,
De pojdem flovó od njih jemat.“
Turek tako govori:
„„Ti ne pójdefh k’ mater’ v vaf!““ „Kaj te profim Turek hud !
Putii méne k’ mater’ v vaf,
De pojdem flovó jemat!“
„„Ti ne pójdefh pred k materi v vaf, De hófh rodila finka,
Kar fhe lépfhi vidit’ ho,
K’ ponefefh šibko nad glavo.““ — Nésha je komaj zhakala,
De je finzhika rodila:
„Kaj te profim, Turek hud’!
Putii méne k’ mater’ v vaf,
De pojdem flovó jemal!“
„„Ti ne pójdefh préd,
De bo finik tiar fédim lét,
Kar fhe lépfhi vidit’ bó,
K’ pojde finek pred tabo.““
■’H
Nésha je komaj zhakala
De je finik ftar bil fédim let. —
„Kaj te profim, Turek hud!
Pulii méne k mater’ v vaf,
De pojdem flovó jemat!“
„„Ti ne pójdefh pred k mater’ v vaf, De bo finik bar fhtirnajft lét,
De bo snal pilat’ in brat’,
Vfäkimu gofpodu lep nauk dat’.““ Nésha je komaj zhakala,
De je finik ftar bil fhtirnajft lét,
De je snal pifat’ ino brat’,
Vfakimu gofpodu lép nauk dat’. — „Oh! kaj te profim, Turek hud!
Pufti méne k mater’ v vaf,
De pojdem od njih flovó jemat ! — „„Oh! kaj te hóm li mótil vèzh,
Ki ne pójdefh nikdar vèzh!““ —
„Oh ! le firn, le firn, finek mój !
Pifhi drobno pifmize Do mòjga ozhéta, matere ,
De me nasaj nikdar vèzh ne bó :
Oh! fhe pifhi drugo pifmize
X. .	. ------==; I
31
Do kraljizha na Dunaj,
Naj f’ dobi kjer kolj hózhe, Mene nikdar vèzh nasaj ne bo.<£ Néshiza na tlà pade, omedli,
Pri ti prizhi düfhizo fpufti.
%-
Biizherjeva fin In lizlii.
s
hlahtni gofpód, shlahlna gofpa Se sa béle roké vódita,
Po gradu hodita,
Lépo Boga prófita De bi jima porod dal.
Vflifhal jih je vézhni Bóg Ino jima porod dal,
En porod in dvoje otrok. — Otrózi Io bili Ilari po fédim lét, Sédim lét, ofmiga pòi.
Otrózi fo fhii tergat róshize
V	vertiz seien.
Turzi pridejo,
V	globoko Turzhijo jih vsamejo.
V	globoki Turzhiji fo bili Po fédim lét, ofmiga pòi,
Ni nobèdin védil sa té.
ìe=
=So
33
Turai fo iméli gofti In fé med fabo ménijo:
„Al’ imafh otròke lepé!“
Tako Turek govori:
„„Zhe Io lépi, nifo mòji.
So prelépga, mlad’ga Buzharja Is lépe béle Koprivnize.““ —
To je flifhal fantizh ta,
Séftri tako govori:
„Glej, kaj fe Turzi menijo,
De fva is lepe bele Koprivnize, Prelép’ga, mlad’ga Buzharja. —-Imàj ti kljuzh od slata, frébra,
Jes bom imel od konjzhev bélzhev, Pojdeva drev k ozhétu v vaf.‘4 — Se na konjzbe vledela,
Is globoke Turzhije sdirjata,
Gor do kovazha llariga.
„Oj, na noge ftär’ kovazh!
Pojdi nama bélzhe kovat.
Naprej obrazhaj krémpeshe,
De naj Turzi ne saflédijo,
De naj nasaj fpét nevsamejo.
Greva v lepo, belo Koprivnizo, Greva k fvojimu ozhétu v vaf!“ Tako mi ozha govori :
„„Zhaft bod’ vézhnimu Bogu ! Nafh’ otrózi fo prifhli dormi!““ Tak’ mu fin odgovori:
„Kaj vam pravim, ozha vi ! Imajte oróshje pripravljeno,
Turzi bódo sdaj prigroméli,
De naj. nasaj ne vsamejo.“ — Ref fe je sgodilo tó.
Turzi fo bli prigroméli,
Pa jim nifo nizh fiorili.
%=
Kosàrzhik,
R,
Losarzhik kosize pafe V selénim gójsdiku,
Lepo shvishga, lepo pòje Kar je saflifhal glaf,
K’ je eno dete jokalo U bukvi selèni.
Kosar je fhel gledat U bukev selen o ;
She je notri nafhel dete,
Eno déto mlado.
Dete pravi, govori:
„Vi fte pravi ujez moj !“ —
Kosar pravi, govori:
„„Kak’ zhem biti ujez tvoj?
Eno farno féfìro jmam,
Pa fhe tifta danef shenitev ravna.““ Déte pravi, govovi:
ie=
„Ona je mene v fämfkim ftanu iméla, Pa v peljnize me povila Ino v bukev poloshila.“
Kosar pravi, govori:
„„Zhe je ta tvoja mati,
Tako pojdi, gréva tjè!““
Ko je déte tjè pripeljal,
Kosar pravi, govori:
„„Ktéra je tvoja mati ?iUi—
Dete pravi, govori:
„Una je moja mati,
Ki sa miso fedi,
K sélen venez na glavi dershi.“ — Nevéfta pravi, govori:
„„Zhe firn jes tvoja mati,
Naj jih pride, k lilija ’n trave,
Naj vsamejo dufho in telo!““
Pa fe edin pod oknam oglafi :
„„Saj ti bóm fam sadofti!““ —
She je v hifho prifhel,
Tako pravi, govori :
„Sliénin! fmém s tvojo nevéfto En raj flori ti ?“
37
Shénin pravi, govori :
Le s njó en raj ftóri !“ — Ko fé pervizh saberni,
Ji je is sanóhta kri kapala, Ko fe drugizh saberni,
Je prèz’ vfa zberna ratala, Ko fe trétjizh saberni,
Na tlà pade omedli,
In je vsél ji düfho in telo, Nefel jo je na dnò peklà.
%
V deveti desiteli ontosliéiia.
S daj gofpod ino gofpa Se po grad’ fprehajata.
Ko gofpa k porodu gré,
Rèzhe sdaj beféde té:
„Vidit’ mater fhe sheljim,
Kér poroda fe bojim.
Ko bi fe snajdel hitri fil,
De b’ po mojo mater fhel,
Notri v deveto deshèlo.
On bi dober Ion prejel,
Jes bi dala dober Ion ,
Dober Ion, aj,, dvajfet kron.“
Gofpa tega ne sgovori,
Hitri fil sa njó ftoji:
„„Gofpa, kaj mi vkashete?
Hitri fil firn, gledäjte.““ —
Gofpa to mu govori:
„Vtergaj ti mi roshe tri 5
Pervi venez jelena,
Mal’ pri naf je vefélja. Drugi venez drobnih rósh, Mi li jmamo v Bogu trofht. Tretji venez shalbeljna,
Pri naf je doll shaliga.“
Hitro Fd po mater gre,
Nót v deveto deshélo.
Ko po polj’ popotvata,
Lépo svonit’ flifhita.
Mati to pregovori:
„Sdaj je vmerla moja hzln.“ Sil tako ji govori:
„„Tiho, tiho, mati vi !
Nafha je navada ta,
Aj navada blashena,
K folnze na poldne Hoji,
De povfód lej>0 svoni.““
Kadar daljezh prideta,
Bliso grada' béliga,
Mati to pregovori:
„Sdaj je vmerla moja hzhi,
Oblajo no shagajo Hzhéri trugo delajo.44 —
Sil tako ji govori:
„„Tiho, liho, mati vi! Nafha je navada ta,
Aj, navada blashena,
Stole, mise, popravljajo,
Sa botrinjo napravljajo.4“4
Prifhla fta pod beli grad,
V lini gofpóda vid ta fiat’, Brifhe fi zherne ozhi,
Mati to pregovori:
„Sdaj je vmerla hzhi moja, Polni fo gofpod folsa!44
Sil tako ji govori :
„„Tiho, tiho, mati vi!
Shli gofpod fo kuharz’ dat’, Dim v ozhi je jel ftopat’, Sdaj ozhi fi brifhejo, Pofufhiti ifhejo.4444
Ko v bel’ grad prideta, Hzhér mertvo sagledata —
<%
41
Mati to pregovori:
„Moj Bog! kaj fe mi sgodi!
Kjé fi fitti hitri fil,
Ki fi bil po me prifhel?
Ti f’ vodil me v deveto deshelo, Dober Ion bofh sdaj prejel;
Jes bom dala dober Ion,
Dober Ion, aj, dvajfet bron.
Ti f’ tolashil me lepo,
Vmerla nifem jes sa tó.“ —
Mati to fhe govori:
„Mat’ nobena prav ne ftri,
K’ fvojo hzhér moshi tako,
Ko firn bila jes fvojó U deveto deshelo.
Bog pred zhafam jo je vsel.“ — Mati komaj »govori,
Doli pade, omedli;
Dufha njena fe odlozli,
Ker je shaloft hla zhes mozh — O kaj shaloft ne ftori!
Kmalo dvé gofpé vmori.
Piifliavnfk
lieshi, leshi vófka flesa, Vófka ftesa uglajena,
Kamor predelezh dershi Nótri u gójsd seleni.
V gojsdu pa grefhnik leshi Bolan leshi, milo jezhi, Duhóvniga k fehi shelji ;
Al’ on bi rad duhóvniga Fajmofhtra Sheni-Jurfhkiga, Pa mu nima kdó po njegà.
Drobna ptizhiza prileti, Predrobno sashvergoli.
Takó pliza pravi, govori: „Ti grefhnik bolàn leshifh!“ Gréfhnik pravi, govori: ,„,Jes gréfhnik bolan lesbim Jes bi rad duhóvniga
43
Fajmofhtra Shent-Jurfhkiga,
Pa mi nima kdo po njega.‘<u — Drobna ptiza pravi, govori:
„Grem jes po njega!“ —
Gori ptiza v srak sleti,
Na fajmofhtrovo okno prileti,
In predrobno sashvergoli,
De fajmofhtra prebudi :
„Fajmofhter le bersh pojdi
V	gojsd obhajat seleni,
V	gojsd’ gréfhnik bolan leshi, Dubovniga k febi shelji!“ —
Drobna ptiza v tir sleti
In s vélkim svònzam posvoni,
De méshnar ja isbudi.
Méshnar je hitro vital Ino v zéi'kev fhel,
Shé je fajmofhtra v zérkvi nafhel. — Méshnar pravi, govori :
„Al’ je tó kasin od Boga,
Al’ je kaj drus’ga taziga?“
D Tir C- a in lO je tifti del svom’ka, kjér svo-novi vifejo.
%:
Fajmofhter pravi:
„„To ni ne kasin od Boga In ni kaj drus’ga taziga.
Obhajat grem, pa kam? ne vem.““ She predrobna ptiza govori „Dajte méni v kljunzhik svònzhik, De jes pred vam fkakljala bóm, Skakljala bóm, svónkljala bóm.“ — She fo ji dali. v kljunzhik svònzhik. Pred njim fkakljala je,
Skakljala je, svónkljala je,
De ga k bolniku pripeljala je.
Ko gréfhnik fe fpovédal je,
Obhajal fe.
Diifho puftil je.
Dufha je fida v nebéfa,
V fvéte nebéfa, v fvéti raj,
Jesuf, Maria nam ga daj,
Vfim diifham fvéti raj!
15
^htndent ob gläro tljaii.
v Ljubljani je bil fhtudent, Ki fe je uzhil mozhnó,
De li sméfhal je glavó.
Tako pravi, govori:
„Kolkor je v Ljubljani Frav, Pri vfaki firn jes shé fpal,
Sam pri Rihtarz’ tri nozhi,
De nifim llifnil ozhi.“
K’ je to flifhal Rihtar mlad, Puftil je fh tu de n ta vjćt’.
Sdaj fhtudenta vjamejo,
V jézhi je bil letni dan,
De fo posabili sa-n j.
She fhtudenta vunkej peljejo K pifanimu snamenju.
„Moja mat’ je v’fóziga ftanu, Pa nima vézh linov.
Ko mene famiga.
Moja mat’ ima devet gradov,
Pa b’ jih rada dala pet,
De b’ shivot mi pufhen bil.“
Gofpoda fe fpogledajo,
Smert mu prisanefejo.
Tako fhtudent govori:
„Jes lim pripravljen sa fmert,
Li meni glavizo prezh!“
Od nebéf glaf prileti
„Shtudent je po nedolshnim dal glavó.“
Glejte fodniki vi sató!
?fi=
=3?
Ajđovfka gofpodizliiiia.
Ccofpodizhina ajđovfka Se po vert fprehajala,
Tam po vertu selenim In je róshize pregleđvala, Ktéra lépfhi je zvetu.
Saj fo plave, fo rudézhe,
So tud béle, rumene,
Barve shive in gorézhe Duh prijetin jmajo vfe.
Jesuf pride ji na proti Jesuf fam ljub in’ mil,
On s matiko je na poti,
Ko bi kaki vertnar bil.
„Kaj ti tukej fe fprehajafh?“ Jesuf sh njo pogovor jma; — „Kaj ti róshe pregledavafh, Gofpodizhna ajdovfka?,, —
•18
Barvo j m njo vfako Tvojo Vfaka prelepo difhi,
Ti podaj na pot Te mojo !“ — Ona mu odgovori :
„„Zhakaj, zhakaj, Jesuf malo,
De usamem jes flovó Od ozheta, mater’; kmaló Bodem prifhla sa tako.““ — „Kdor sa mano hozhe hodit’
On flovéfa ne jemle.“ — „„Jesuf, daj mi Taj privolit’, Brèfhno vsét, k’ popotnim gre.““ Tako Jesuf dalej rézhe:
„Kdor sa mano zhe hodit’,
Imét’ nohen’ga hrèfhna nèzhe, Ozha moj ga shé previd’“,
She fe vsdigneta in grétta,
Kamor dalezh prideta,
K’ nunfkim klofhtru jo savijeta, Jesuf tamkej poterldja.
Potlej je na enkrat sginil, Odpérat nuna je prifhla,
Aj nuna aptashiza.
Tako rekla je ji nuna:
„Kaj li hozhefh gofpodizhna, Gofpodlzhna ajdovfka?“ — „„Svojga shenina jes ifhem,
Zhe Ile ga kaj ridili?““ —
„Jes ga nikjer nifim vid’la,
Ne morem tud’ sa-nj vediti. Kak pa le tvoj shenin pifhe In kako mu pravijo?“'
„„Jesuf shénin moj fe pifhe, Tako njemu pravijo.““ — „Pojdi, shivi, v temu klofhtru, Gotovo ga najdla bófh,
On prebiva tukaj notri,
Kakor vertnar v fredi rosh.“ —
Svèlta Alćnka
Iieshi, leshi tam dolga njiva,
Aj dolga njiva, rebernina,
Na njivi pleve mlada Alenka, Prelepa snajdena mladenka,
K’ je fvoj’mu ljub’mu smiraj svella. Ob njiv’ lesbi fhiroka zólla,
Po zeli’ le vlézhe Tilna vojfka, Zella je sa njo prevófka.
Nar sad je Fènrih mlad prijesdil; She je tako Alénki rekel:
„Sakaj Alénka jdévefh fama,
S toljko delam bófh pregnana,“— „„Doma mat’ kuhajo kofilo,
In feltra Te je omoshila.““ — ,,Deb’ Te The ti Alénka bila!“
,,,,Jes bi Te bila omoshila,
Pa ljubi fe je v shold sapifal,
Zhes ledim let obljubil prit’;
Pa ga nozhe nizh vezh bit’.““
„Pa pojdi s mano mlada Alenka“ — „„Zhe ga lih federn let she zhäkam, Solsize sa-nj vezhkrat pretakam,
Pa ga fhe federn rajfhi hozhem; Nesvéfta nikdar bili nozhem.“ — „Rudezhe krilo t’ zhem kupiti, Parfténo morafh tù nofiti,
Ti bom kupil bele rokovize,
Paritene nóiifh tu rozhize.“ —
„„She fédim lét ga zhakat’ ozhem, Nesvéfta ljubmu biti nozhem.““
„Po belih tergih bofh hodila,
Po zberni parili ne brodila.“ —
Sdaj perilan slat ji da pogledat’,
De ljubi nje je dopovedat,
Potlej fladko fe safmejala,
In mu roko svelto podala.
liàmbergarja sliénitva in imert.
Mladi Lamberg fe oshenil, Prelepo shenó je vsél, Prelepo Alénzhizo,
Mlado poljfko déklizo.
Tak ftara mati govori:
„’S likofa ko pojdete Ne bobnajte, ne godite,
Nizh nikar ne vrifkajte,
De ne flifhi Marjeta,
Ki je huda zóperniza.“
Kaj fo Itor’li godzi hudi,
She fo bobnal’, vrifkali,
De Marjeta flifhala,
Ki je huda zopefn’za.
K	. '	■ ------■■■ ..... .....................X
53
Tak Marjeta govori:
„Kaj dém? mati moja vi!
Dajte od kamre, keldra kljuzh, Zhem poftavit’ mu koren,
Kuhan bres ognja, vode,
In bres miloft’ tud boshjé.“
Lambergar je dam prifhel,
Tako pravi, govori:
„Kaj dém, mam’za moja vi! Mene glava sló boli.“ —
„„Zhe je Marjeta flifhala, Lambergar, bolh ti umeri.““ — Komaj je bil tretji dan , Lambergar je sló bolan,
Komaj je bil olmi dan, Lambergar je sakopan.
Slikoìuftika
relépo hzhér W dot niza, Ti hzhér’ je ime Shkolaftika; Sliivéla ona je lepó,
V varlivo dala fé Bogu.
K’ je svédil turfhki zar sa njó, Jo hózhe vséti fi shenó.
Hiti ji drobni lift pifat’,
Đo njé v Ljubljano ga poflat’. Ko pifmo to prebrala je,
Je milo sajokala fe;
Ozhétu ftótniku ga da,
Kaj on sa pravo sdaj fposna.
Ko on, kar pifmo pravi, své, Vdérajo fe mu folsé.
Poda ga sbèni ftótnizi,
Kaj ona ve sdaj fvétvati.
Ko lift gofpa prebrala je,

Sladko je pofmejala fe ;
„Kako bo vunder to lepo ?
Saj lépfhi bit’ bi ne moglo.
Jes bom Ljubljanfka fìótniza,
Ti bódefh turfhka zarinja.“ — Turzhini drobno po njo drizhe, Lih kakor ptize v srak’ lete. Shkolaftika gre v kamrizo, „
Aj v kamrizo vfo fvitlo H podob’ Marie matere.
Megla fe golta ftri krog njé, Veliko prifhlo Angeljev, Shkolaftike prijataljer,
Oni vsamó Shkolafliko,
Turzhini prasni Hran gredo.
56
II.
Slienitne péfmi.
Kadar fe v jabelko pobéra.
relépi moji fofédji,
Kaj vaf bodem sdaj profila,
V	slavljenje pomagajte,
S vefeljem mi radi dajte,
Kér bom dalezh prepeljana,
Bodem đofti potrosila,
V	vfaki ofhtarji pila.
Kdor bo dal eno peti2o,
Daj mu Bog lepo shenizo,
Kdor bo dal mi grofhek,
Bog mu daj flame kofliek,
Kdor bo dal mi vénar,
Bog mu daj goldinar!
Sđaj, kođarkol’ kom hodila S vafhlm đaram fe kom hvalila, K’ Ile me lépo obdarovali,
V	shivljenje pomagali;
Kadar bom proio pléla Vaf bom v miflih imela,
K’ He mi s veféljem dali,
V	shivljenje pomagali.
Kadar gódzi sagódcjo.
O mati narjavka Rastegnite mofhnizo,
Dajte gódzam petizo,
Ker fo vam lépo péli,
Vaf bodo v miflih imeli. Sdaj pa, ózha Itarafhina! Dajte vfaz’rnu košar z vina, K’ bodo gódzi vino fpili, Vam bodo lépo godili.

tSnubäzlii.
Hander, hander Shumber,
Vfaka shumberfka drushina!
Kaj nam hozhe Shumber,
Vfaka shumberfka drushina? —
„Mi bi radi deklizo.“ —
,„,Jes je ne dam, moshjé!
Vfaki shumberfki drushini.““
„Zhe jo ne dafh farna,
Vsamem ti jo farna,
Vfaka shumberfka drushina.“
„„Pojdi, pojdi, moja hzbi!
Skoraj nasaj pridi !
K’ fuha hrufhka raszvetè,
Ondaj nasaj pridi!““
„S Bogam, s Bogam vfim vernim flugam, Ki fte nam dali, de pojde s nami !“

61
Vafvänje.
lijubiza je mozhno shaloftna,
Ko de bi bla okradena,
Milo sdihuje ; ne vé kako je De ga tako dolgo ni.
Ljubzhik shvishga ino poje,
De ga je mozhno flifhati;
Okno odperla, okrog fe oserla, Zhe je ljubzhik fam.
Ljubzhik je hil sgol fam Nobenga drusga ni blo srav’n; Dol’ ga poledla, mu noge umila, Ki je trudin hil.
Ljubzhik je imel perftan slat Ljub’za ga imela ravno takó ;
Sta peritane premenjala,
Sta fe poménvalavfo zèlo nozh.
K---'	--	1	==x
62
Sjütra napózhi beli dan,
Ljubzhik je od ljubize flovo jemal: „Srezhna oftani, Bog te obvari, Dekle moje!“
«5es imam konjzhe tri, Vii trijé fo Prameljni.
Tudi imam hifhe tri,
So pomalane vfe tri.
Perva hifha je leta,
V	ktéri Ofizir Hoji.
Druga hifha je pa ta,
V	ktéri ljubiza leshi.
Prifhel je pod oknize, Terkal je na oknize.
„Vftani, vftani ljubiza, Sveti tebi luniza.“
S
Ljubiza ni ho tla vflat’ Kamrize ne odperat’.
_■	■ ■ ■	------------— X
63
„Tiho, tiho ljubiza!
Ti fe hodefh jokala.
Klobuk bodem s glave fuel, Pufhljiz fi bom na-nj pripel.
Vofhim ti ’no lahko nózh, Sébi pa nebéfhko ljuzh!“
„ülü^huvaj vpije bèli dan!
Al’ ti moj ljubi The ne vftan!
On vpije vfim salpanim, aj safpanim.“
Ona vsame sjutra bèli fhkaf,
Ino gré po hladne vode;
Al’ hladna vóda ne gali, ne gali!
Srézha jo ljubzhik njé,
Ktéri ji na proti gré,
On, pravi njéni ljubzhik, aj ljubzhik.
„Dobro jutro ljubiza!
Al fi ti dobro fpala?
Jes smiraj firn miflil na-té, aj na-té.“
------------- , ------------------------------------------- ^
,,„Jes lim fpala tako, —
Taushentkrat fe vfmil’ Bogü —
De fim kranzelj salpala, aj salpala!““
„Al nifi vidila, ljubiza ti?
Zhe ogenj in llama v kup leshi,
De sjutraj pepél rata, aj rata?“
„Raj je tebi ptiza, Béla golobiza?
Kaj tak prebleduje Ti rumeno liže?“
„„Kaj ne b’ prebledvalo Mi rumeno liže!
Ki me drugi zbejo S ljubim raslozhiti.
Zhe bodo mene drugi
S ljubim raslozhili, Shaloftno bo moje Na fvétu shivljenje.
65
Zhe bo moja folsa Na kamen padla, Kamen bo fe sdelil Na dva drobna déla.
Pelin, pelinkovez,
Ti li sbarko zvetje, Tebe bom tergala, Okol’ Terza djala.
Koder moj ljubi hodi, Tam roshmarin rodi : Rosbmarin seleni,
Moj ljubi ljubljeni!““
Ena ptizhiza priletela Is Gradza némfhkiga,
Pri vélki zéft’ je obfedéla, Kjer fe vosniki vftavljajo,
Sprelépo kjer je vprafhala Birtovo kelnarzo;
„Al je noter tifti vosnik, Ki je fhafar tih vosov?
„„Shafar rajtenge fpifuje,
Ker fo jedila drage „Jes mu porozhilo nofim Is Gradza némfhkiga,
Od lepe moftnarjeve hzhére; Ona je troje fnubze imela,
Pa ni hotla noben’ga vséti,“ — „„Naj li vsame, ktér’ga hozhe ! Na-me naj ne zhaka vezh,
Jes fe bom v Terflu oshenil, Bom vsél en’ga Grofa hzhér, Shéltnajft konj ji bom sashenil. In pa fhtir nore vose;
Ona m’ je pa perfian dala,
Ki jo lih fto rajnfh kofhta, Ljubljanfki vózhmed ji ga slil, Is famiga zhifliga slata.
Naj ljubesin je lih taka,
K’ ta okrogla rinzhiza;
Nima kraja, nima konza,
Naj ljubesin ravn’ tako.““
P rifhlo je pifmize,
Shaloftno pifmize,
Na moje drobno ferzhize.
Notri pa to doji ;
„Ljubiza bolna leshi —
L'jubzhik! sakaj, sakaj, te vezli ni? Ljubzhik podaj roko,
De vsameva Ilovo,
Najna ljubesin hirala bo.“
,„,Zhe pa jes roko dam,
Kam le bom djal?
Veliko shalod Bodem predal!
Take pa nizh vrezh ni,
Kakor fi ljubiza ti —
Na-te bom fpomnil,
Dokler bom shiv.““----------
„Ljubzhik, sarei fi lép,
Jes bom sapudila fvét,
Tébi pa vofhim —
Drugo ljubit’!“
^="----------—.............................. ■	„........-a»
68
Offene mozhnó ferzé boli,
Ki fò folsné mojè ozhi,
Bres usroka veliziga,
Ljubésin je raslózhena.
0 fhkóda je dekle sa té,
Sa tvóje nesveftó Terze,
Kér fanta ti sa norza imafb, Pa drugim fantam fe podafh.
O dekle ti premilena,
Ne bofh dolg obzhiflana! Prifhla bo ena zhudna mózh, Vfo vséla t’ bó lepòto prozh.
Sàj róshize lepó zvetó,
Pa vùnder enkrat odzvetó, Lih tako bodefh dekle ti, Kakor tud’ rósha odzveti.
Mi luna fvéti zèlo nozh, Meni salpati ni mogózh’.
Mi luna fvéti zèlo nozh Meni salpati ni mogózh’.
%■=
To me flie nar bolj vefeli,
K’ pomankanja dekletov ni; Vfak fant lahko dekle dobi, Bres shalofti in bres fkerbi.
Sdaj fi bom tako fklenil, Deklétam ne bom vèzh verjel, S tim fi bom ferzo hladil,
Pa drugo dekle bom ljubil.
,,J3ekléta firn ljubil Bogatih ljudi,
Sim ljubit’ jo sazhél, Sapüftil jo bom.
Kdo usrok je tega,
Ko shlahta moja?“
,„,0 póbizh ti, ti!
Ti kajsharfki fin
„Zhe kajsharfk’ firn fin, Podaj mi roko,
Podaj mi roko,
Mójo rinko slató!


X- - ■	:.-.-r:	-...:T.r —zz-rr,^.-	■- -
70
Zhe vmerjem takrat, Pokopal me daj,
Na titlo fiesizo,
K’ fim hodil k teb’ v vaf.“
Pokopat’ te dam,
Kropit’ te ne dam,
Kropile te bodo M’jè gorke Tolse.
Toshile te bodo M’jè béle nogé,
K’ To k tebi hodile,
Kar nihzhe ne vé.
Toshile te bodo M’jè béle roke,
K’ To te objemale,
Kar nihzhe ne vé.
Toshile te bodo Rudézhe ulta,
K’ To tebe kufhvale,
De nihzhe ne vé.


Tošilile te Bodo M jè zherne ozki,
K’ To s tabo prezhule Toljk’ tavshent nozhi.
Koljk’ nlfim nozhi Nizh flifnil oziri, Savoljo ljubésni K’ bi radi fkup bli.
Toshilo te bode M’jè drobno Terze K’ je tebe ljubilo,
De nihzhe ne vé.““
„^fozój, nozój je lép vezhér, En lép vezbér in lépa nozh, Luna fije zelo nozh;
Spat iti, mi ni mogózh’.
Grem do mojga prijatla,
De vafvàt kam pojdeva,
Dalezh zhes ravno polje,
Kjer je moje ljubo dekle.


72
Pod ganziteli kadar prideva, Sadrómljava, sapifkava, Sapifkava, sadrómljava,
De b’ fé ljub’za sbudila.
Deklè je kmalo obulo,
In na ganzhek prileti „„Pred sakaj ne prideta, Dokler lim na nogah blà?““
„To bi ti povedala,
Pa fe bolh preftrafhila :
Snózh fva pri eni drugi blà, Nozój sopét pojdeva.
„Podej mi s défno roko Rinzbizo ti frebernó; Rinzhizo daj frebernó,
K’ mi veliko je sa njó.“ —
Fantje po travnik’ gredo,
Lepo sbvisbgajo pojo, Lepo shvishgajo pojo, K’ drugi rinzhizo nefó.
^ ■■■	..-	- .....-....-.......--......■...■■■=■■■.......X
73
>)( S im b’ia lépa róshiza, Fantov ’mèla bres fhtevila, Sdaj pa je fvét sapuftil me ; Peréfzi vfi fo svenili.44 —
„„Zhe firn jedel, zhe fini pil S miflijo lim pri tebi bil; Miflil firn smiraj na-te,
Sdaj pa puftit’ ozhem te.
Zhe firn leshal, nifim Jpal, Tèbe firn fi v sakon sbral; De bi le fmert ne oduséla, Kar je ljubésin svesala.
Sim pa mógil flifhali,
De me zhefh sapüftiti:
Ah! kak mi je to hudo!
Serze moje je bolno !4444—
„Zhe je bolno, naj le bo! Mèni pa ni nizh sa tó ;
Bil ti prav sadershal fe,
Bi bil ’rnel sdravo ferzé!44
m.
4
,,*5cfl nifìm Terza taziga,
De bi ljubila vfaziga;
Jes ljubim en’ga famiga,
Is Terza mójga praviga.
Ko bi moj 1 jubi védil tó,
Kakó ga ljubim jes svefló :
Saj bi ne jédil,
In bi ne pii,
Pri meni bi ledei,
Pri meni bi smiraj bil.“ —
To ljubiza komaj sgovori, Preljubi shé sa njo fio ji,
She Te ji nilko prikloni,
In ji tako le govori:
„„Prav lepo te sahvalim,
Preljuba moja ljubiza!
Prav lepo te sahvalim,
Preljuba moja ljubiza!
Kér fi ljubila me tak sveftó;
Jes tèbe ravno ljubil firn tako!““
Turlhki róp.
ozój je Turek ropal,
Nozój v tamni nózhi —
Ubil mi ozha, mater In mojo mlaj’ feftrizo,
Mi vkradil mojo ljubo!
Prav milo je mi vpila,
K’ fo Turki jo vesali —
Bi hotel bil ji rad pomagat’;
Al — oh! — fmel nifim fe prikasat’! Ovbè, ovbè, galeja!
De bi bila préd vtopljena,
Na kraje fhtiri djana,
Ko f mi ljubzo odpeljala,
Zhes flrafhno zherno morje,
K’ je vezh nasaj ne bode!
Te pelje Turk na goro,
Bom ledei jes na vodo;
V ròk’ bom ruto fukal, Bófh dobro jo posnala, Saj fi m’jo, ljubza! dala.
oblah po polju prisvishga, Ki gre k fvòji ljubi v vaf, Tiho do lójtre priftópa,
Al’ deklè posndla ga ni.
Dekle na ifpi fe fhéta,
Ne more na poftlji safpat’, Okolj po fantih fe oserà, Ktér’ je lépfhi al’ bolj mlad.
Deklè na ifpi Hoji,
Kupizo v rokah dershi,
Notri pa je pufhljiz selen , Póbizh ! ti dobil ga bofh.
Na fvétu mi ni hujfhiga,
Ko zbe deklè dva fanta ima, Edin je v ferzé sapifan , Drusiga pa sa nórza jma.

Shaloftno firn djal,
Ko lim Ilovo jemal, Premilena deklè,
Sapufiit’ moram te !
Drugazh ne more biti,
Te moram sapuftiti,
Kér ozhka ino mamka Mene ne dajo ti.
Oj ljubiza ti moja,
Nikar fe nizh ne boj!
Kar firn ti jes obljubil, Gotovo fiorii bom.
Predragi ljubzbik moj, Nikar fe nizh ne boj !
Kar firn ti obljubila,
Gotov’ fiorila bom.
Se v klófhter bom podala, Tamkej bom nunvala;
O tèshka, vlaki je leta,
Ki ljubzhika ima!
......... .........................-X
78
Bom klófhter saputila, Sa ljubiga molila,
O boljfhi bo leta,
Ko vlaka nunina!
a
,,<*^nozhi firn na vali bil,
K’ je ura bila polnozhi,
Predolgo firn fe samudil,
Premalo firn govoril.
Pa fva fe s ljubzo fkregala,
Sa tó firn pa flovó dobil,
Pa bóm ji jes tud’ flovo dal,
In fi drugo ljubizo isbral.
Koljkrat firn k tebi prifhel,
Saj fama dobro véfh,
Vfelej drus’ga pri tèb’ dobil;
Rèzi, ljuba! de ni réf?
V zhaf’ po dva, v zhaf po tri,
She tó fe ti premalo sdi,
Mene moje ferzé boli,
K’ sa-me proftóra ni.
79
„„Prollorzhik bi fe she dobil,
Ko bi fnozh’ pri drugi ne bil; Moja pobija ni vezh sa-té,
Le pojdi, kjér fnózh fi bil!““
„Okrog fe bom obernil,
Korajshno bom sapél,
Le Bog ti daj po tavshent frézh, Mèni je ena druga vfézh !“
„„Ljubila firn te jes svelto,
De nobeniga tako,
Ljubila te bom sa-naprej,
Le rozhizo mi podaj !““
„Rozhize ti jes ne podam,
Ljubizo te nizh vezh ne fposnam, Ti od mojga ferza fi prézh,
Sa-té ne maram nizh vèzh!
Od kar firn tèbe ljubit’ sazhél,
She nifim bil nikolj vefél,
Od mojih lepih mladih dni Mene ferze boli.“
„„Sakaj 11 pa hodil sa menój, Sreberni perftan nofil febój?
Li bi bil perftan v arshet djal, Pa bi bil doma salpai!““
,„0nózhi firn ftal v néki vali, K’ je üra bila polnozhi,
H’ je ura bila polnozhi.
Ura je bila polnozhi,
VTako dekle fe prebudi, Vlako dekle fe prebudi.“
„„Ljudje fo shé profil’ Boga, De b’ fhla megliza ’s jésera, De b’ fhla megliza « jésera.
Megliza je fhla ’s jésera,
Mój ljubzhik fe pa prepelja, Moj ljubzhik fe pa prepelja.
Ljubzhik fékaj fmerézhize, De bódefh délal barzhizes Al barzhize, al ladjize.


=3Ü
Sklenila je béle roké,
Tozhila je grenke folsé,
Tozhila je grenke folsé.
„Tri bakle bodem pa prishgal,
Na frédo barzhize jih djal,
Na frédo barzhize jih djal.
De fe m’ bó vidlo tjè vosit’,
She ’nkrat nasaj k’ moji ljiibzi prit’, She ’nkrat nasaj k’ moji ljübzi prit’.“
lij uba na ispi Hala,
Na svésdize gledala,
Svésde grédo na redko,
Idi ljubi shé domu.
V jutro bodo frezhali,
Jako te fpitavali:
„Kam lì hodil, kjé fi bil,
De jmafh rófne zhishmize ?“
„„Nikaj, nikaj, ljubiza ! Zhe bodo me fpitavali,
Jes bom jim odgovor dal, Kar bo dobro sa oba:
Jes firn ljubil ptizhize,
K’ jmajo bèlo lizhize,
K’ jmajo r’dezhe fhobize, K’ bodo pile ’s kupize.““
Imel firn ptizhizo,
Pa m’ je sletéla, Srezhna bo véjzhiza, Kjer bo fedéla.
Imel firn ljubizo,
Pa firn jo sgübil, Srézhen taifti bo,
Ki jo bo dobil!
Fantje marfhirajo ’S krajnike deshèle, Déklize jokajo:
Kaj ’mo sazhéle!
liépfhiga Malu m, Kakor pfheniza ;
Lépfhih deklizhev ni, Ko Ib Krajnize.
Ljubiza v vertlzu, Rósh’ze je plebi, Ljubzhik pa mémo gré, Nórza fé déla.
„Delaj fé nórza ti !
Kar je refniza.
Saj fe bo fkasala Najna pravfza !“
Ljubza je nolezha!
Kaj zhem sazhéti.
Ljudje mi pravijo: Mórafh jo vseli.
Jes jo pa vsél ne bóm, Kér imam drugo ; Snózhi firn II uril s njo Terdno obljubo.
85
<^toji mi, ftoji polje Polje fhiroko ;
Na polji pa mi sraflo Drév’ze seleno.
Na drevzi pa mi sraflo Lepo jabelko,
v	Od svünaj je rudézho,
Snotraj seleno.
Tak lih je moja ljuba , Ljuba milena;
Od svunaj je rudézha, Snotraj shaloftna.
Na fròdi mojga ferza, Stojita mlina dva, Drujga nizh ne delata, Ljubesin meleta:
Ijublza moja.
,Sim bil vzhéra na fejmu Pri fvétim Jur ju na gori,
Tam je ljubiza rajala,
Meni v ferze nahajala.
Je bla tenka, ko konoplja, Rudézha, kakor gartrosha, Béla kakor makov zvét:
Sam Bog te svolil na ta fvét; Ljub’za moja!
Ljub’za moja!
„RTozoj fe mi je fanjalo,
De Imo mi popótvali;
Al’ po Nemfhkim, al’ po Krajnfkim, Al’ po sgórnim Shtajerfkim.

,rz=^-.. ,	==%
87
Delaj, delaj, ljuba! pufheljz Sa popótnjo shäloftno!“
„„Kak’ ti ga bom narejala,
Ki firn mozhno shaloftna?““
Vùnder t’ ga bom naredila Tud’ s veliko shaloftjo,
’S nageljna in roshmarina,
’S nageljna rudézhiga.“
Na klobuk t’ ga bom pripela So freberno knofljizo,
Kjer bofh hodil in popótval, Méne v miflih imel bófh.
Ko te bodo poprafhvale:
Kdo ti je tak pufhljiz dal?
Al’ ’mafh shèno sarozhèno,
Al’ ljubizo saljubljeno?
Ga mi je dala ena dekle V treh deshelah ji para ni. „„Shmentane krajnfke dekleta,
K’ fté tak’ fladkik befedi!
■... ■	--------------------	— X
88
De li ima fhtér zelane , Pa fe lahko omoshi ;
Jes pa imam ftó zekinov Pa nobèn’ga po me ni!““
<0nózh firn ljubizi porózhil,
De bom ch'évi flovó jemal ; Petelinzhek lépo pòje,
De mam k’ ljubzi iti po flovó.
>,,Kaj bofh ti flovó jemal,
Saj nifi druge ljube sbral ?“ „„Sakaj b’ flovéfa ne jemal,
K’ firn shé drugo ljubo sbral?““
„Le firn, le firn, kaj bofh ftal? Kaj bofh ftojezh flovó jemal?“ „„Zhe fe vléshem prež’ safpim, Deklifhko ftrasho samudim.““
Sklenila je bele roke,
Tozbila je mersle folsé :
„Oh shalollno ferzé,
Ki mi sdaj pojde ’s deshele !“ ‘
89
„Taki fant nizh ne velja Ki vlako lajdro rad ima,
Stoji ftrasho dvakrat gerd.“ —
„„Kdo m’ bó branil k’ mojim’ deklet ? —
Sijaj, fijaj luniza,
De me posna ljubiza !
Sijaj luniza al nehaj,
Ljubiza me dobro posna!
Prifhel lim pod oknize,
Poterkal na oknize,
Odpri ljubiza oknize,
Ti ’mam nekaj povedati!““
„Nilim vajena vftajati,
Se ne f fantmi sgovarjati!“
„„Taka dekle nizh ne velja,
Ki vfakimu fantu odgovora ne da!““
Petelinzbik je lépo pél,
Ljubzhik ljubizo lepo objel :
„„Ti fi mòja j es firn tvój!
Se sarózhil bom f teboj!““
Cflaf firn fnózhi jes saflifhal, Snozhi, k’ firn na póftlji fpal,
K’ me je ljubiza ljubila,
Le de malo firn salpai. —
Ljubiza po uljzah hódi,
Jes firn pa na móftovsh’ ftal;
Milo je Tolse tozhila,
Jes firn pa flovó jemal:
„Lahko nózh o ljuba moja!
Sdaj le vsamem jes flovó, Slifhim de Te bofh moshila,
Pa ne rezhem nizh sa tó.“
„„Oh moj dragi! kaj zhem Tiriti? Moje Terze pózhlo bó ;
Sa te Te zhem vgonobiti,
Tako lépo vezhno bó.
Dokler fva vkup sahajala,
Sva Te m’nila vezh rezhi,
s
Srezhne ure vshivala,
s	7
In shivela bres fkerbi.“
91
Jes bi tebe lahk’ ljubila,
Ki imafh zherne ozhi,
Un’ ima pa bolj selène ;
Taki radi fo hudi!
Se bojim, de me bo tepel.
V zhaf’ is hifhe fpódil me, Bom jméla herbit otekel,
De bo fhe bolj sébló me.““ —
„Oh le tiho, tiho ljub’za!
Saj je malo shé bolan,
Saj ’ma malo bolne zhéva,
In bo ratal vlim voljan.“
,„,To je fhe le zlo nadloga, Zhe je malo le bolan,
De ima malo bolne zhéva, Potlej je fhe bolj neflan!““
Kaj bofh ljuba shalovala,
K’ véfh, de nifi vezh moja?
Zhe fe kmalo omoshifh,
She bres fkerbi bolj safpifh!
■ ■ ■■■=---------------- —.........................■ X
9ä
,JKLdó te bó dekle tolashil,
Ker te jes sapullil bóm?
Pa ker te jes sapullil bom!“
„„Mene bodo drobne ptize.
Ki po sràku letajo,
Pa mèni vefelje delajo;
Ki po sraku letajo Pa mèn’ vefelje delajo.““
„Jes bom kupil novo püfho Vfe ptizhize pofirélil bom,
Pa vfe ptizhize poftrelil bom.“ —
„Kdo te bo dekle! tolashil,
Kér te jes sapullil bom?
Pa ker te jes sapullil bom.“
„„Mene bodo drobne rib’ze Ki po morju plavajo,
Pa mèn’ vefelje delajo,
Ki po morju plavajo,
Pa men’ vefelje delajo.““
=■■ ■ ■ ......................— 1 1
ft	'	—	y
93
„Jes bom kupil novo mrésho, Vfe ribize polovil bom,
Pa vfe ribize polovil bóm.“
„Kdo te bo dekle! tolashil, Ker te jes sapultil bom?
Pa ker te jes sapuftil bom!“
„„Mene bodo drobne rósh’ze, Ki po polju zvetejo,
Pa men’ vefelje delajo,
Ki po polju zvetejo,
Pa men’ vefelje delajo.““
„Jes bom kupil novo kofo, Vfe roshize pokofil bom,
Pa vfe roshize pokofil bom.
Kdo te bo dekle! tolashil, Ker te jes sapuftil bom?
Pa ker te jes sapuftil bom!“
,„Mene bodo mlad’ fantizhi, Ki po polju shvishgajo,
Pa mèn’ vefelje delajo,
—	■	- v-—=rž!;
94
Ki po polju shvishgajo Pa men’ vefelje delajo.““
„Jes bom napravil ftrafhno vojfko, VTe fanlizhe polovil bom,
Pa vfe fantizhe polovil bom!“
„Kdo te bo dekle! tolashil,
Ker te jes sapuftil bom?
Pa ker te jes sapuftil bom!“
„„Mene bode fam Bog vézhni,
Ker gori k njemu pojdem sdaj!
Pa ker gori k njemu pojdem sdaj!““
95
.Sanje.
„Raj e je mèni nozoj fanjalo?
Jes lìm v bèli Ljubljani bil,
4»Le lim, le firn, mati moja!
Mi bète fanje fkladali.
Mèni fe je nozoj fanjalo,
De firn v bèli Ljubljani bil,
Od Róshenpóha je pritekel En mersel ftudenez,
Po ftudènzu fo priplavale Róshize tri.
Ena bela, rudézha, selena.“ — „„Rudézha poméni rudézho kri,
Ki jo bófh, mladi Travnar! prelil, Bèlo poméni bèlo fmert,
Ki jo bófh, mladi Travnar! preflal,
In selèna poméni seien grob,
Kjér bófh, mladi Travnar! pokopan.““— K fèbi je klizal hlapza fvojga:
„Le firn, le firn, hlapez mój!
Ofedlaj mi konjizha dvà,
o?
De v belo Ljubljano grem.“ Mozhno v Ljubljano leti,
De konjam fpod nog ogenj ferzhi. Kadar v Ljubljano prileti,
Rihtar shé v ohnu ftoji,
On pa njegova nar mlajfhi hzhi, Velil je Travnarja lovit’.
Kadar Travnarja vjamejo,
Je v jézhi bil letni dan :
„Kolikorkrat iim v beli Ljubljani bil, Vfelaj fo mi dali piti in jeki Sa móje béle tolarje ,
Sa mòje bele krajzarje,
Sa moje slate rumene. —
Peljali fo me v fvitlo kamro. — Kaj je fiorila njih nar mlajfhi hzhi? Vkradla jim je kljuzhe tri,
Prifhla je k meni v kamro fvitló. Sporednejfhi bi bil Ko en fhélem tat,
Ko ne bi fiorii, kakor junak!“ — Gofpòda fe fpregledajo,
Travnarju prisanèfejo.
%
% .....................- " -■ ........"■■■ ■■■■ ■ ■ ■ -:■■■■ £
97
IV.
Pivfke péfmi in sdr avize.
Hmét in risiili a testa.
ì.
1?o simi je goriz fpozhila mladiza, Spomlad je rojèna na fvét,
Je lépa deviza podala rozhizo,
Kdór lì ozhe le ljubizo vset’.
Sagléda jo kmétizh vefél,
Prijasno, l<orajshno fprejél,
Pravi „bófh meni flushila,
Vezh kratov napila,
De bódem korajshen, vefél.“
„„Se snafh mi prilisrat’, tolashbo dajati, Al’ dobro vém tudi, kaj tébi difhi, Spomlad me obréshefh, po lét’ obkopujefh, De b’ dala jes dòdi pijazhe sa té.
I
y--------------- ------------- - '
III.	5
98
V jeféni Lom vtrinjala Tolse,
K móje mleko v brento gré,
Sim prèz’ sapufhzhéna, v fnég sakopana, Po simi ne miflifh ti nizh vèzh na-mé.““
„Ah! fhkóda k' Te vjésafh,
Ki v miru pozhlvafh
K’ pod fnégam pri miru leshifh.
Pri pijazh’ te imenujem In sdravje ti pijem,
De b’ sopet rodila, ko Te nafpifh.
Jes revesh The vfe vezli terpim,
Vzhaf v lusbi al v blatu leshim,
Imam glavo v dimi, po let’ in po simi, Savoljo tebe jes nar vezli terpim.“
„„Je ref nadloga, bód’ ena al’ druga, Ti vfe popraviz’ govorifh;
K’ Te hózhefh napiti Pri zliep’ al’ pri pipi,
She kaj narodniga kr if h.
Po létu terpifh sa-me vefél,
Po simi me bofh pa v lushi klel,
K- ■ -	................ ■—X
99
K’ firn te napojila, ter tako ti Urila, De fi fe valjati sazhél.““
Réf je vefèlje dolenfke deshèle,
Kadar ti meni le prav obrodifb, Prijasno te ljubim, s vefèljem te fnubim, De b’ sópet rodila, ko fe mi nafpifh. Po letu je nevéfta mojà
V	zvétju olépfhana vfa ; —
V	jefén’ fi rodila, sdaj naf fi napila, Sdaj ga pa pimo! she veljal
8»
fe drevéfa fo prefiabe Sa roditi to fladkoft,
Kakor fama vinfka terta, K’ da zhlovéku mózh.
Shihro fo ljudje veféli * Sa leta prejeti dar:
Pod podobo kruha in vina Pride Jesuf na oltar.
Bratez zhe fi lih v teshavah, Hozhem te rasvefelit’,
Polno, kup’zo zhem t’ nalit’, Figo marafh zhifto ispit’.
Moj pajdafh,
Dobro ga snafh!
3«
liétafhno vino Prav dobro sori,
Sa vlako beledo Se pip naredi.
Jes vidim le pipat’
In kòj prozh beshim ;
Le tép’ le, kar hózhefh, Saj tù te shelim!
O bratzi! ko b’ jes imel Pri vinu safpat’,
Me morate s vinam Prav zhédno oprat’,
?$=•="-—	-------- -----33
101
De bodem pred fmertjo She s vinam oblit,
S	J
De morem v vézhnoft . Bolj frézhnifhi prit’.
V	fvójim sbivljenju Mokroto zhaftim,
Po fmerti pa tudi Rad fuh ne leshim. Denile mi truplo Pod kap od pipe,
De ravno potèzhe
V	ulta moje!
\
Sa krish navalite Mi vèlik zhetartin,
De bo vfim pijanzam En mozhen fpomin: „7o je lift’ rajnki,
K' je vinze rad pil, sil' fvòjga pofhténja On ni fhe sap ili“
%=

4,
MJe pijimo ga vfi, Ne kregajmo fe!
Saj dnarze imamo Pa plazhamo vfe !
Kaj maramo mi,
K’ imo fantje mladi! K’ foldatov pomanjka, Pa pojdemo mi.
Zhe pojdemo mi,
Sàj pojde te vi;
Zhe pojde te vi,
Saj pojdemo mi !
N, fvétu lépfhi roshize ni, Kakor je vinfka terta,
Po simi fpi,
Po lét’ zve ti,
Jefén nam vinze daje.

-%
Tud’ druge roshize zvetó,
Pa vunder tega ne ftorijo ; Lih kakor sna Edina ta,
Ki naf je napojila.
Le pimo ga vfak en kosar’z, V iménu Jesufa, Marie In fvétiga Tud Joshefa,
Na sdravje tovarfhije!
Sdaj pa ga pimo naprej Na sdravje gofpodarja,
Ker je pri naf,
Sa kratik zhaf,
Nam fladko vinze daje.
Sdaj pa ga pimo fhè naprej, Na sdravje gofpodinje,
Ki sdaj poflav’
Pred naf Lokal Na miso té fladzhize.
De b’ mi fhe dolgo vinze pii’, Boga zhaftili vfelaj,
To vofhimo,
In profimo,
Dodéli Bog nam fvé ti raj!
<K
efélo sdravizo sapójmo sdaj,
Kjer bupiza vina ftoji pred tabój,
Bres fkerbi ga pi, zbe te vefeli,
Pa bratam, feftrizam sdravizo napi!
Bratez preljubi, kadar bolj bódefh pii, Le pasi de bódefh Mario zhaflil!
Zhe ravno fi fvàt, rè z’ is prav’ga ferza: Preljuba Deviza, prof’ sa naf Boga!
Dobler bomo na fvé tu shivél’,
De bi blagoflov prefvét’ od tèbe prejél’; De bi tudi mi svelto flushili Bogii,
De b’ enbrat po fmerti prifhli vfì v nebó!
»♦
Shlahtno drevo in korenina,
Ktéra ima tako laflnoft:
Zhlovek, katér’ ferzhnofti nima,
Ona mu da vfo ferzhnoft. —
O bratez! pi, pa mèni nali,
Vino vfaktériga rasvefeli!
Vino flori revne bogate,
De imajo sadofti blaga,
Tudi imajo beféde kofhate,
Ko fe prav napijejo ga.
tfe ga sapufti, vino s njim govori,
In tako fam lebi kratek zhaf flori.
Le fhe enkrat, le pi ga moj brat!
Le pi ga, pi ga moj brat!
Zhe ravno fi révin, bófh ratal bogàt; Zhe ramo fi bógat, bófh ratal firomàk!



...■■■ ...................- ^
109
Kadar mi sazhne sa dufho sgonili, Vezh ne bom shèlil odpérati hram! V jamo me djali In sakopali,
Vinze pa pili sa mano bodo drug’.
Mertev ne pije ne vode, ne vina; Truplo pozbiva, al’ diifha shivi!
De bi li gledali boshjiga fina Enkrat po fmerti tud’ mi!
De bi vefèli,
Vekoma péli
Enkrat vii vkupi v nebéfhkim raji!
IO.
O preljubi Augufhtin! Imafh fhe en zekin?
O preljubi Augufhtin, Daj ga sa vin !
Zhe fi bil pijan f’nozh’, Vinze ti da fpét mózh ; O preljubi Augufhtin , Daj ga sa vin !
& .— ----------- ■     	—^
110
O preljuba jagoda,
Ti fi bolji ko voda!
O preljuba jagoda,
Bólji ko voda!
Kdor kol j pije tvój fók, Peta mu gré na fkok:
O preljuba jagoda,
Bolji ko voda!
O preljuba ter ta ti,
Naj te zél’ fvét fadi !
O preljuba terta ti,
Naj te fadi!
Kadar vezli tert ne bó,
Naj me pa sagrebo; O preljuba terta ti, Naj te fadi!
v.
tfSvéte péfmi.
Angelit od Devize Marie na Dobrovi.
Eno miljo sa Ljubljano Sloji, ftoji Dobrova,
Ena ptiza priletela Na to lepo Dobrovo,
Trikrat zérkev obletela,
Lépo bèlo zérkvizo,
Na ko n z’ kora obledela Na seleni léfhizi,
Prelepo pa je sapéla,
Od Marie Devize:
„Zhefhena fi Maria,
Deviza is Dobrove,
Svéta fi, gnade polna Ino boshje milolti.
■%
Maria is oltarja Uòpi Is oltarja vélziga:
„Kjé li pliza fe navzhila Lépo, lépo pefmizo?
Al fi jo fama smiflila?“ — „„Nifim fama smiflila,
Péti firn jo flifhala; Angeljzi tako To péli,
K’ fo leteli na Dobrovo.““
113
Sfum bosfiizlma pćfiin (is Rilmfze).
O le firn, le firn brat’zi !
O kaj vam jes povém:
Eno zhudo firn flifhal,
Ki ga fhe dóbro vém :
Ob dvanajfti uri Sim flifhal, vidil tudi: Angeljzi lepo pojejo Bogii zhäft, hvalo dajejo.
Po tamnih krajih firn hodil, Sim vidil eno lüzh:
S	s
Sim bil v terdnim fpanju, Sim flifhal neki glaf.
Dete fe je jokalo,
Je r jaflizah leshalo,
Sveto dete miloltivo
V ferzé fe mi je fmililo.
114
Maria, zhifla deviza,
Pri jaflih klezhi,
Lépo ga je povila,
She lépfhi poloshi.
Svét Joshef mosh Ilari
s»
Stoji na défni Urani,
Od vefèlja fé jókata,
Ki lépo déte imata.
O le firn, le firn hrat’zi!
Oh shénin no fin moj,
Pojdi grémo od Urani, Ljudje (o v terdnim fpanju, De firn fkupaj pritezhejo, Bogu zhaft, hvalo fkashejo.
Pa péfim je dopéla,
Bog daj nani dóhro lóto! Fantam, deklizham vefelje In ftarim moshém pofhtenje.
115
(S. Marj èia.
Tù mi Hoji, ftoji bèli grad,
Pod gradarli globoko jesero,
Po jeseru plava zhudna svir,
Pa je s imenam hudi smij.
Ko je pojedel shivino vfo,
Je sdaj na ljudi verfta prifhla,
Nar pred na gofpóda mladiga. Tak’ je rekla sblahtna gofpa:
„Kaj ti pravim shlahtni gofpod! Ob, fhkóda je méne, fhkóda tèbe, Tudi je fhkóda mojih otrok,
Le mu dajva Marjétizo Marjétizo, bósbjo flushabnizo, Marjétize nizh fhkóda ni.“ —
Kaj je tirila Marjétiza?
Shla je v fkrinjo pifano,
Oblekla fuknjo vifhnjevo,
Opafhe pafizo sialo.
116
Shla je h globokim jeseru, Srezhal jo je pobizh mlad, Pobizh mlad, oj lep vojak, Preljubi fvéti Juri fam.
Tako je rekel pobizh mlad : „Pojd’ h globokim jeseru,
K tebi bo priplaval hudi smij. Le versi mu pafizo na vrat, Zhés-j flori fveti krfsh,
Saj ti bo ponishen,
De fhe ni bil nikoli tak.“ —
Zhes-j je Urila fvét’ krish, Vergla pafizo mu je na vrat.
Je bil ponishen in krotak,
De fhe ni bil nikoli tak.
Peljala ga pod beli grad. Shlahtna gofpa v linah Hoji,
She tako pravi, govori:
„Kaj ti pravim, shlahtni gofpodl Pojdi gledat Marjćtize,
Marjétize, boshje flushabnize.
To je velika zoperniza,
117
Kak je pokoren hud’ ji smij££. Tako mozhno je smij sarjul, De fe je poderlo pol gradu ; Smij je hujfhi sarjul,
De fe poderel je vef bel grad.

Potòp
pri D» Marii na jeseni.
(Stoji, /loji krajnfka gora,
She ni gòra, fhe ni hrib;
Bog nam daj ondi kje prit’,
Kjer Maria s Jesufam Je in s fvétim Joshefam.
Tam bilo enhrat je tako,
De je bilo fédim tirov, fédim svonov, Je svonilo tako lepo,
De fe je toshilo rómarjam domu, De fo sazhél pléf, godènje,
De Marii to sló fe sdi. —
Ona pravi, govori:
„O Jesuf, mój ljubi fin!
Osrì dòli fe ’s nebéf,
Pófhli romarjam velik tréf !“ — Jesuf je oserl fe ’s nebéf
■■■■ — ----------------------------------------------
119
Poflal jim je velik tref,
De fo vii fe potonili.
Vfi fo bili svelizhani,
Dva fla bila pogubljena,
K’ fta sazhéla pléf in goderne.
VI.
Mnóge péfmi.
Podsémelilfce jäbelka.
Ein nov goftazh je prifhel v Kranj, Zhafti in hvale vrédin;
Pred nékmi létmi tukaj sa-nj Ni védil fhe nohédin.
Vikfhi fo ga priporozhvali,
De b’ ga s zliaftjo fprejéli;
En dober mósh je, fmo fposnali, De fmo ga vfi veféli. —
Gofpod krompir je ta goftazh,
Doft’ dobriga je Itoril,
To prizha gofpod, kmet, berazh, Lakote je pomoril.
121
On je dodi jesér ljudem Zheva, trebuh rasfhiril,
Tud’ dòdi kafh in fkrin pri tem’ Je s shitam namedil.
On je po zél’ desheli sdaj Na s-hrambe shé podavljen, Soper fovrashnika vfelaj Je on in bó pripravljen.
Zhe je shito, melo drago,
Lakote prezh odshene ;
Oh, kak’ bi kdó srèzhi mogel, Koljk’ ljudem da shivlènje!
En pofhten mósh je ta godazh, Gofpod’ na miso hodi,
In ona ga naprav’ drugazh,
Ga shlahtno bolj oblodi.
To ravno je sa njega zhaft,
K’ mu po pravizi gré ;
On s tem sadobi vfo oblad Pridopit’ k vfaki hifhi.
Gradnik ga rad v falati jé,
Al fparjen’ga v kosizi,
6
Nektéri tudi pripové,
De dóber je v obliži,
On vezhkrat méfha fe v teßo,
Ino pri ognju paljen Dobro difhi in bó sa tó Od pametnih pohvaljen.
Kmet ga prav shlahtno ne naprav’, Rad ’s njega shganze kuha,
Med selje in repo ga llav’,
S tem fi prihrani kruha.
V obliž’ je dober — prav berazh — Tud lakot prezh odjielje,
Zhe ga ni mózh napravi’ drugazh, Kjér móke ni in sabéle.
Ne de bi dollikrat farno Bil jedilo zhlovéku,
On je tudi rasterganim She dal zelo obléko.
s
Pridelka dofii kmèt proda,
Ktér’ f’ krompir prihrani,
In sa lepé obleke da,
Ki pred ni imel dnara.
123
Shénfke ’s njega terdizo *) lire. In njih mréshe kerpzhäjo,
De jim na glav’ terdó Hoje, Kadar prijatlje imajo. .
Popifati mogozhe ni Dobrót tega goftazha,
Kdor ga ne hvali, vrèdin ni, De fe v Krajni ohrazha.
D Shtérka.
%
Od Tojffee.
(Sónze shé góri gré, Grósno je shaloftno ;
Kaj b’ ne bló shaloftno, Kér zhes vojfko je fhlo.
Fantizh na ftrash’ ftoji, Brifhe fosné ozhi — Ruglji za prileti,
Fani fé okolj svali!
Maria mémo gré, Grósno je shaloftna. „Fantizh, li vftani gor’! Gréva sa Jesulam!“
Zhüdne fo régul’ze Jesufa Kriftufa! — Nagelj je lép rudèzh ; Ti pa nif’ moja vèzh!
Iijubljana, Ljubljana O baj fe godi?
Okol’ in okoli Armada leshi.
So lepi, fo plavi ’S hprvafhke semljé, So v fhlushbi zelar ja Nad Franzósa gredo.
Franzos jim je pifal, Se jih nizh ne boji,
V Ljubljani na gradu Pripravlja golti :
Bómbe in fhtuke, Vezh drugih rezili.
Kadar bombe lete, Spod Shmarne gore, Se bojo jokale Ljubljanfke gofpé.
Preljuba mat’ bóshja ’S Shmarne gore !
---===== .	=====&======= ..	--3š
126
Ti meni pomaga)
’S té flrafhne vojfké.
Preljuba mat’ bosbja, K’ v tronu fedifh,
Pa fmiljenga Jéshka, Na rozhej’ dershifh.
=5S
i 27
Svelto clefclè.
Ö kaj fi je smiflil nafh fvitli zelar, K’ je pét regimentov folđatov isbral?
Lépe in mlade in junafhke vfe; —
O kaj bom pozhéla vbóga deklè !
Te profim, moj dragi! naj idem s tabój; Bóm obléko pobrala, pa pojdem s tabój!
Snam fhivat’, vesiti, snam prati lepo, Bófh vidil moj drag’! bom fInvaia lepo.
V Ljubljani na tergu she verità fioji, She verità Hoji, ki fe bojvat’ uzhi.
%
%=

128
BLorófhke dekleta fo lahko lepe ,
Ko folnze safije, pa v lenzi leshé, Imajo zizafte krila, pa avbe slate,
Sa vratam koralde, sa pelimi penkljé.
Ena baba je rekla: ljubesin je prèzb! — Bom babo dobil, in ji gobez savil.
Ljubesin je bila, ljubesin fhe bo,
Ko tebe in mene na fvétu ne bol


%==	■	==....=.-.—-a?
129
Svèt.
I^antje, zhe miflite sdaj fe oshenit’, Pred prav premiflite, kaj vam je ftorit’. Al oshenit’
Al proftim fhe hit’;
De vaf gréval’ ne ho,
Ko vézh popravit’ ne bó,
Popravit ftanu.
Slabo fim jes oshenil fe bil,
Nifim prevdaril, iim mozhno falli ; JNifini prevdaril,
Kak bom gofpodaril.
Sim eno dobil,
De fe bom pokoril,
Dokler bom shiv.
Komaj do poldan fe is polllje svali, Prezej me kolne — oh véli me boli! — Kar v roke dobi,
Vfe na-me sleti,
%=
130
De me glava boli,
Ki fi m bres te fkerbi,
De me ’s hifhe fpodi!
Kadar kruh pézhe, fe dolgo mudi, Sravin pa nèzhe imeti ljudi,
De lóshej kaj fkrije,
In fama ushije,
Na mene nikdar Se fpomnit’ ni mar,
De firn gofpodar.
V fenosheti jes ref tud terpim,
Ljudje fe mi zhudjo, de mal’ pokofim; Al’ usrok je pravi,
Kér sbèna me davi,
Me lira dat’ uzhi,
De nimam mózhi,
Ho ^ fe me boli.
Plevela je dotti, de shito mori,
Al’ ta gnila lenóba bres déla fedi.
Tri dni je pléla,
Komaj toljk’ opléla,


132
Od ubóge déklize.
„•Fes ubóga, révna dékliza Shalujem nózh in dan, huj! huj! Shaloft meni gré od Terza,
Shelim prid’ti v drugi ftan, huj! huj! Sméram jokam, shaloftna firn,
Sa tó ber nimam mosha.44
„„Sim fe omoshila, fé kafam,
Smiram jókam nozh in dan Zhes mój sakonfki ftan.“44
„Ena taka lahko govori,
Ki ima mosha, huj! huj!
Nima nikdar take fkerbi,
Ko ena dékliza, huj! huj!
Kaj ho pa na ftaroft enkrat,
Zhe bom mogla kruha profit’!
Ktéra fe do zhafa omoshi,
133
Od mosha lép pension dobi,
Ino s njim lahko shivi.“
„„Saj enkrat obzhutila bolh,
Zhe fe omoshifh, huj ! huj !
Kakfhina dobrota je mósh,
Ki ga tako shelifh, huj! huj!
Ti bo prifhla na glavo fkerb !
Solsé bófh iméla ti sa krùh:
Sdaj nozhefh ti ozhi odpret’
Ne marafh sa moj dober fvèt.
Omòshi fe slodju v rit !““
„To vfe peklenfki jesik flori,
Ki smiram nad mosham raglja, huj! huj! Jes bom drugazhi s mosham Kakor ti ravnala, huj! huj!
V ofhtarijo pojdem s njim,
Bodem glasilke svrazhala s njim,
On bo meni dober sa tó,
Zhe bom pijana jes ravno,
Me on nefel bo domu.
„„Mosh bo bres tebe vinze fhel pit, K’ bofh delala tako ? huj ! huj !
—--------------------------------——-—• r~ - •
134
Mosh pravi shèna ima fkerb,
Bódi doma sa pezhjó, huj! huj!
Ti fe bofh fmejala đrugazh’,
K’ bo sgrabil borobazh, —
Ti bò odpuflike delil ;
Bofh vpila, k’ te bo sh njim lovil: Pomagaj, kdor je shiv!““
,,K’ ferzu meni ne gré tó!
Jes zliem imet’ mosha, huj! huj!
Ak me lih v zhaiih tépel bó,
Zhe lih hudoba sgrabi ga, huj ! huj ! Jes bom vsela vfe sa fhpaf,
Sa tó k’ bo moj mósh moj tovarfh, Se bom prilisvala prav,
De on ne bó drugih fhtimal,
De bó men’ sveft oflal.^
„„Prilisvala hm fe jes prevezh,
Okolj fvójga mosha, huj! huj!
Al’ vfe ne pomaga nizh,
On druge fhtima, huj! huj!
V tajifle je saljubljen vef,
Mene gleda ko ftékel pefj
135
Zhe pa jes s drugim govorim, Huđ’ga ne miflim in ne florim, Prezaj na herbet dobim.““
„To flori tvoje godernanje,
K’ ne véfh kaj je fhpaf, buj! huj! Zhe mósh h bakimu prijatlu gré, Prezaj sa njim bazlafh, huj ! huj ! Ga smirjafh, kolnefh no rotifh.
Sa tó ti na herbet dobifhr Privofhim, prav fe ti godi,
De mora gerba plazhati,
Kar jesik hudiga flori !
„Ne pregovori me zel fvét,
Jes zhem imét mosha, huj! huj! Naj bo kruljev al’ pa flep,
Sa dobro vsamem ga, huj! huj! Zhe fe fkoraj ne moshim,
Jes bodem vmerla, fe bojim,
Zhe me mósh vbije, naj le bó ! Terpéla bodem vfe svéftó,
Zhe pridem ravno v pekel!
...............................-................. ■■■ ■..........-■-------------- ■■ ■ ------------------------------------%

Od Karili deklizliev.
IPreljube feltrize!
Sdaj vprafham kaj vaf, Ubóge firotize!
Oh, kaj bo sa naf? Léto in pull Je vsélo Ilovo,
Sa tó pa pri ferzu Obzhutin flaboft.
Deb’ fhéntal fantizhe, K’ fo tako ter di,
Kér vùnder fo eni She sali, mladi.
Pri pèzhi dershijo Se smerslo, gerdo,
Deklizhi terpijo, Pa martro sa tó.
-	-...........—	......... 3*
137
Vfako léto pred puftam Se nadjam en’ga,
Na boshjo pot hodim In profim Boga,
She doki lét zhakam In tega sheljim ;
Svetim’ Antonu
S
Almóshno delim.
Ni vdovza, ni fanta, Bod’ ftar ali mlad!
Vfak pravi: „ti baha Le pifh me od ...
Jes sa-te ne maram, Sam lahko shivim,
Zhe kaj vezh privarjem, Pa boljfhi shivim.“
To pa vfe flore Hudobne shené,
Ki prevezh martrajo Svoje moshé,
Sa tó fe pa vfak Tega vraga boji;
—  :—' -- -1- ... - ^
138
Kdor shénfko sagléda Od đalezh beshi.
Ko bi fe na fvélu Kak dohtar dobil,
De bi naf Ilare Deklizhe mladil,
Po nagih kolenih Grém rada sa njim, Naj rézhe, kar hózhe VTe rada terpim!
Meni pa vùnder Se milo tó sdi, Pretekle fo leta In fantje mladi;
De b’ le sadobila Jes fvojo mladóft,
Po tem’ bom smotila Kterga drugi predpull.
Ti Mizika in Katra, Oflan’te od sad,
Saj Ile fhe mlade,
as — ....................-	......' as
J 39
Vam fe fhe ni Lat’! Marüfhka ti pojdefh Pa s mano naprej,
Oh tèb’ ino mèni Ga je fila treba.
Vfe voljno terpimo Me take britkótV;
Sclaj terdno satrimo, Me fvoje flab oft’!
To leto ifbimo She mófhkim dopali’, De frézhno ga vjame Si vfaka v pati.
Oh deb’ ga pollai Mèn rézhni Bóg!
Naj bo vef polomljen Od glave do nóg,
Ga hozhem ljubiti,
De bode vefél;
Vrag mora li biti,
De b’ tak’ me ne vsél!
110
Illäzfie.
<Sim eno zhuđo viđil,
To je bil velik fhpaf,
Toljk’ dolg’ ga bom pravil, De bo gotovo ref.
Veliko shénfkih firn jes vidi! V podobi upodobljene,
So bile Ilare ino mlade,
Neke tud’ gofpófke fhé.
Nar pred pri néki Ilari,
K’ je mozhno bolna blà,
S dr a vila fo ji dali,
Pa vséti jih ni ’tla.
Sa hlazhe je profila De b’ fe jih dotaknila:
„Pa jes pred sdrava ne bom, De hlazhe dobila bom.“
141
Sa hi azil e je profila,
Pa jih ni nobedin dal,
Je shé predara hila,
Se je je vfäki bal.
Vunder je s svijazho dorila De hlazhe je dobila. —
Kaj fe mu enkrat sgodi, Kadar lokaj safpi?
Glej! dara fkózhi gori V lokajovo fpavnizo gré,
In tamkej hlazhe vkrade, Nobenimu nizh ne pove. Mozhno fe je fmejala,
K’ je hlazhe pregledvala, Drugi deklizhi sa tó svedó, Hitro mi gledat gredo.
Tud’ kuharza pritèzhe, Serdito fe dershi,
Sa hlazhe prijet’ hózhe, Kerfhenza ne pudi,
Sazhéle fo fe hoj vati,
X- -^r-vr- .... . .	■■.==X
1 !ž
Ino sa hlazhe zlikati,
Storile fo en velik jjunt Sa ta zhaftitliv gvant.
„Preljubi vi deklizhi,
Kaj pa sdaj sa vaf bó,
Zhe ne bole fkor’ jenjale ?‘£ „„Pri naf bo ravn’ tako :
Bó prifhla nadloga taka.
Stokrat je frézbna ta, Ki ga she sdaj ima P4“
rasalo.
4Strnn.
Zhuđni fvatje ....		♦			5
Brnjdika in Anzhika . .	♦	.			9
Previdna dékliza fi)	*	.			12
Previdna dékliza, (2) . .	♦				i5
Previdna dékliza (5) . .					*7
Màfhnik						20
Pàshc .......					2 2
Póbizh bolàn						24
Néshiza						27
Bnzherjeva Gn in Iizhi .					52
Kosàrzhik ......					35
V devéti deslièli oiaoshèna		;		¥	38
Pufbavnik ......				♦	42
jShtudent ob gkivo djan .				«	45
Ajdovfka gofpodizhina . .			♦	¥	47
Svéfta Alénka ....			«	♦	5o
Lambergnrja shónUva in fmerfc			«	©	52
(Slikolàftika				*		44
Kadar fe v jabelko pobéra	•		•		56
iSnubazhi						59
Neftanovituoft .....					6o
%				
Vafvànje				^Strali. 61
Tiirfhki róp				73
Lj uhi/,a moja				86
jSanje				95
Kmet in vilifica terta (0			97
» » » » (2) . .			99
» » » » (3) . .			100
» » » » (4) . .			102
» » » » (5) . .		•	102
» » » » (6) . .		•	104
» » » » (7) . .		♦	io5
» » » » (8) . .			106
» » » » (9) . .		♦	107
» » » »(io) . .		«	J°9
Angelji <xi Devi/.e Mario na Dóbrovi			1 1 1
4Stàra boshizhna péfun (is Ribnize)			113
tS. Marjéta				n5
Potòp pri D. Marii na jéseru			113
Podsémeljfke jàbeika ....			120
Od vojfke 					124
Svetto deklè 				127
4Svèt			129
Od ubóge déklize				1J2
Od ftarih deklizhev ....			i36
Hlazhe «««««*««			140
■ ■■ ■ ■ ■■=■■■■■ ■■-■■==			
hw
njb óX'c