PESMI,
krajnfkfga naroda.
Pervi svésik.
V LJUBLJANI.
Natifnil jih je, in na prodaj jih ima Joshef Blasnik, na brégi, Nr. 190,
J 839.

Allenitile petini*
1*
JHtlishej, blishej jésdi Shumar, Blishej, blishej njèga drug,
Blishej -Shumarfka drufhina:
„Kaj nam hózhe òzha Shumar; Kaj nam -hózhe njéga drug?“ „„Hózhe vafho lépo hzhérko, Hózhe vafho lépo hzhérko;
Zhe fami je nam ne dalle,
Jo po fili vsamemo —
Dajte, diijte, mati! hzhérko,
Ker moshjé jo prófijo !““
„Le f’ jo, le f’ jo sbèri Shumar! Le f’ jo sbèri njega drug,
Shéri Shumarfka drüfhina.“
„„Le fem, le fern hzhérka lépa, Sem prelepa mlada hzhérka!““ —
VPÙMSmi»
ktéra fe pftje, kadar fe nerétta is ozliétoviga doma v slieniuoviga pélje.
,Xe prozìi, le prozh od hifhe s njó! De ne bo kruha tratila,
De ne bo praga blatila!“
„Prelepo mòje vefelje ,
Ki je po vodi fplavalo !
Létof lim f’jala majoran,
K letu pa fhe kopriv ne bóm,
Létof firn s fnntmi derkala,
K letu bom šibko täkala —
Létof firn fhléla tolarze;
K létu bom flitéla povojze.
3.
SHfeSaSS»
ktéra fe poje, kadar sa nevéfto v jabelko pobérajo.
Üe fern, le fern hifhni ózha,
Ino tudi hifhna mati!
Le fem fe pomikajte,
V jabelko potikajte!
Le fem, le fern brat in feltra!
K shivlénju pomagajte,
Ino tüdi radi dajte. —
Le fem, le fem llrizi, ujzi!
Ino- tüdi zela shlahta!
Kaj fe bóte fpoglédvali,
Ko bi radi nizh ne dali?
Nevélti bo dnarjov tréba,
Bóde sib’ko kupovala,
Bóde iìnka v nji sibaia,
Bóde dalezh prepeljana:
Zhes tri gore selene,
Zhes tri vode Itudene!
Slicminc petini is Metlike.
1.
tK^es sli al ujem , tushen hodim, Vfè savoljo tebe.
Jes bi hotel rad posnati Pravo, ljubo fvòjo. —
De bi tvoje zhérne ozhi Sa mano gledale,
De bi tvoje bele roke Mene objemale,
De bi tvòje fla'dke ulla Mene kufhovale.
Al je danf prifhel dan,
De fe sarozhiva,
Tvoje ferze, moje ferze Skupaj saftaviva.
2.
Snafh ti, dufha, ko fi moja bila,
Na mojim krilu turfhko kavo*) pila, Grosne folse lila.
Moje druge, ne bodite hude,
Ne dershite mi vere do dezhaka!
Al’ je dezhak véra**) in nevera,
V vezher ljubi, v jutro hvali,
De je ljubil gisdovo mlado.
Ona njemu jabelko dala Is vùn fladko in medeno,
Al is notri shuhko in zhenaevno, Takva li véra v devojki.
*) Kafe.
**) Sveftoba.
Kolćdniffee pćfmi.
1.
MoS daj dober vezher,
Hifhni gofpodar vam!
Mi fmo prifhli lef’ k vam,
Mi zhmo eno fvéto péfem péti Od Jesufa in Marije,
Od rojftva boshjiga,
In od léta noviga,
Ki ga je danai pervi dan.
Svét Joshef in Marija Se vkupaj fnideta,
In le prav lépo menita,
In Ila le na pót podala Proti gojsđu selenimu.
V gojsdu ne rafte drusiga, Kakor lama hojiza,
Sdolaj Ita pozhivala,
Prav lepo fe menila.
Is hójize fé drusiga ne flori, Kakor kak’fhna shaganzhiza.
Is sbaganze Te drusiga ne flori, Kakor kak’fhna sikelka.
Nótri fe siblje Jesuf fvét,
Ki je vftvaril semljo, nebo, Zhloveku dal dufho, telo — Vfelej pomagaj Jesuf nam !
To -vam je pefem fpojena,
Vam, hifhnim’ gofpodarju,
Ino hifhni materi!
Na vafhe lépo pofhtènje.
Daj vam Bog sdravje in vefelje. Mi vaf prelepo profimo En’ga dara boshjiga.
Svetim’ krishu bosbjimu Svét’ga Briza dar’vati,
Bogu zhmo vaf priporozhit’, Bogu devizi Marii,
Pri vaf ottani fvéti duh,
S nam’ pa pojdi vézhni Buh!
2.
Bog daj dober vezher, deklizh mlad’ O deklizh mlad, o shlahten fäd!
Mi Imo prifhli fem k tebi,
Mi zhmo eno fvéto péfem.péli,
Od Jesufa, od Marije,
Od rojftva boshjiga,
In tud’ od leta noviga,
Ki ga je danai zheterti dan.
Tam ftoji polje ravno,
Na polju ftesiza vglajena.
Kdo jo je vgladil tako ?
Marija, ki je po nji potvala S fvojim linam Jesufam.
Na polju rafte jablanza ,
Sdolej je shlahtna fenzhizaj —
Sdolej fta pozhivala.
Od preveliziga vefèlja Prezvétati je sazhéla. —
Vfelej Marija pomagaj nam!
To t’ je péfim fpojena,
Teb’, deklizhu mladimu!
Na tvoje lepo pofhtenje,
Daj ti Bog sdravje, velelje,
Mi te prelepo profimo En’ga daru boshjiga.
Mi Te zhmo od tebe potozhit’, Bogu te hozhmo priporozhit’, Bogu in devizi Marii.
Pri tèb’ oftani fveii duh,
S nami pojdi vézhni Buh!
3.
Bog daj dober dan, gofpodinja ! Mi fmo prifhli le fem k vam, Mi zhmo eno fvéto pćfem pet’ Od Jésufa in Marije,
In od ròjftva boshjiga,
In od leta noviga,
Ki ga je danai ofmi dan.
Se je rodil en nov kralj,
En kralj zhes kralje vfe,
In tud’ zhes tèbe, Herodesha!
Se mu Herodesh je namenil Svojo vojfko mu je v kup sbral, Dalezh mi je s njo fhel Noter r metlo Betlehem,
In tam je dal osnanit’
Od dveh let do treh Vfe fantizhe pomorit’;
She Jesufa ni mogel dobit’,
Jesuf je fhe urno mu vfhel. Vfelej pomagaj Jesuf nam!
To vam je péfem fpojena Vam hifhni gofpodinji,
Tud’ vam hifhnimu ozhetu!
Na vafhe lepo pofhtenje,
Daj vam Bog sdravje, vefélje.
Mi vaf prav lepo profimo Enga dara boshjiga.
Sveti materi boshji Svétiga Martina darovati,
Mi fe hózhmo od vaf potozhit’, Bogu zhmo vaf priporozhit’,
Bogu, devizi Marii.
Pri vaf ottani fvéti duh,
S nam’ pa pojdi vezhni Buh!
4.
Bog daj dobro jutro, deklizh mlad! Mi fmo prifhli k tebi lem,
Mi zhmo fvéto péfem péti Od Jesufa in Marije,
Od rojtlva bosbjiga,
In od léta noviga.
Tam ftoji polje ravno,
Na pólji je pa vertiz ograjen,
Polno je róshiz nafajen,
Plave, rudézhe, vifhnjeve,
Nobène rosh’ze lepfhi ni,
Kakor je lépa Aniza.
Aniza mi je vénez fplétala,
Jesufu na glavo dévala. —
Vfelej pamagaj nam Aniza De pridemo, kjer je Marija,
Gor’ v fvét nebéfhki raj. —
Bog ga nam vfim daj!
To t’ je péfem fpojena,
Teb’ deklizhu mladimu!
Na tvoje lepo pofhtenje,
Bóg ti daj sdravje in vefelje!
Mi te prelepo profimo Eniga daru boshjiga.
Mi fe hozhmo od tebe potozbit’, Bogu te hozhmo priporozhit’,
Bogu in devizi Marii. —
Pri teb’ oftani fveti duh,
S nam’ pa pojdi vezhni Buh !
5.
Novo je leto, vefelimo fe ! Mladimu kralju poklonimo fe ! V ftréhi fo gólle prékljize,
A hifhi fo lépe dékljize,
Oj, viole! vfe fo rós h e rumene!
Novo je leto, vefelimo fe! Mladimu lu'alju poklonimo fe ! Pofésite, kompare, na polizö, Dajte nam klobafizo !
Oj, viole! vie fo roshe rumene!
Novo je leto, vefelimo fe! Mladimu kralju poklonimo fe ! Primite sa mofhnizo,
Versite nam petizo!
Oj, viole ! yfe fo róshe rumene.
Novo je leto, vefelimo fe ! Mladimu kralju poklonimo fe ! Ako ne bolle kaj dali,
Ne bomo saigrali —
Oj, viole! vfe fo roshe rumene!
Novo je leto, vefelimo fe! Mladimu kralju poklonimo fe ! Na ilréhi rafte majaron,
V hifhi je hlapez busaron —
Oj, viole ! vfe fo roshe rumene !
6.
Mi fmo nozoj k vam prifhli,
Nóvo Jéto vam delit.
Al je fvéto léto novó !
Kaj zhmo pa mósham deliti?
Jim belo hózhmo lilijo.
Al je fvéto léto novó!
To ni nobena lilija,
To je rósha fvétiga Joshefa.
Kaj zhmo pa sbènam deliti ?
Jim rudézho hozbmo róshizo,
Al je fvéto léto novó!
To ni nobèna róshiza,
To je deviza Marija.
Kaj zhmo pa fantam deliti?
Lép dufhézhi roshmarin.
Al je fvéto léto novó!
To ni nobèn dufhézhi roshmarin, To je Jesuf, Mariin fin.
Kaj zhmo pa đekiizham deliti? Prav lép vénez róshnati,
Al je fvéto léto novó!
Sama Marija ga je fpletala, Fantam, déklizham darovala; — Al je fvéto léto novó!
Kaj zhmo pa duhovnim dati? Jim béliga zhmo golohizha.
Al je fvéto léto novó!
To ni nobèn golóbizh bèl;
To je fam tolashnik fvéti duh!
Krefnize.
J?antizbi, deklizhi krefujejo, Shitniga polja varujejo,
Varuj ga Bog in fvéti duh!
Fantje lepo pifkajo,
Deklizhi fhe lepfhi pojejo.
Prifhel je k njim mladenizh mlad, Mladenizh mlad, Jesuf lam. —
On jim tako govori:
„Prifhli bodo Judje hudi,
Judje hudi in nevfmiljeni“ — Shupanje hzhi v beli kiklizi fedi, Jesuf ji tako govori:
„Al b’ me fkrila v kril’ze ti?£{ „„Skrila bi te v krilize,
Pa b’ fe prevezh vmasala ;
Mat’ b’ me doma kregali.
Sirótni hzhérki Jesuf govori:
„Al b’ me hotla f kri ti tl?
Sirótna hzhérka tako govori: „Jes bi hotla tebe fkrit’,
Pa 11 m zunjeva, rastergana,
Pa bi ne hotel ti K meni fe f kri ti iti.“ —-
Judje fo prillili hudi,
Jesufa fo vjét’ hotli:
„Stojte, Hoj te vi!
Stojte Judje vi hudi!
Deklize bom jes plazhval.“ ^hupanje hzhérki je tako djal : „Tebi bodem jes to dal,
Doft’ blaga in mal’ otrok,
Dufhi pa pogubljenje,
Tèb’ in tvoji shlahti vfi,
In ozhet’ in materi.“ —
Sirótni hzhérki je tako djal: „Tebi bodem to jes dal:
Mal’ blaga, pa doft’ otrok, Duflii tvoji svelizhanje,
Teb’ in tvoji shlahti vfi,
In ozhét’ in materi.“ —
Judje fo ga hotli s labo Vseti, svésati preterdó,
Njim pa tako govori: „Poflufhajte, Judje vi!
Vaf bom v pogubljenje djal,
§e po fvet’ potikat’ dal —
Jes ne bodem terpel vezh— Sginil je s tim od njih prezh.
Tako Ribiiifliki otrézi vreme prolijo.
Bóg daj vedrò!
Bog potòzhi fvoje koló, Na té vel’ke jafll De fe lepo vjafni! Peteljinzhek, belzhek, Skózhi na hlevzhek, Jarzhiza na gredi,
De fe lepo svedri!
Ptìzltja fvàtovfliina.
1.	JPtizhi fo fe shenili Pròti beli Ljubljani —
Al je zhüdo, al ni zhüdo? Zhiido more biti!
2.	Shinkov’z fe je shènii,
Her je vsél fvójo silèno Shinkovko.
Al je zhüdo i. t. d.
3.	Orel, njih ftarafhina Sa miso s glavo kima;
Al je zhüdo i. t. d.
4» Sova je bila teta,
Se je sa miso vtepla;
Al je zhüdo i. t. d.
5. Volk pa je mefaril Góri na hribu,
Sónze ga pripèzhe,
V graben ga ulézhe,
Al je zhüdo i. t. d.
6. Sajz je bil pofiréshnik*
Kér je vinze tòzhil,
Na mise ga je nòfil;
Al je zhüdo i. t. d.
'j. Mazhka je bila debla,
Je doli is mise vlekla,
Al je zhüdo i. t. d.
8. Pii fo bili pa gódzi,
S tifimi vélk’mi góbzi;
Al je zhudo i. l. d.
g. Komar je s muho pléfal, De fe je sèmlja tréfla ;
Al je zhiido i. t. d.
io.	Alliba fe je ftegnila ,
Si je nogo slomila;
Al je zhüdo i. t. d.
11.	Pofhljite ji po sđravnika,
Po tift’ga Jtirja Shnabljarja; Al je zhüdo i. t. d.
12.	Preden sdravnik pritèzhe Miihi kri odtèzhe;
Al je zhüdo, al ni zhüdo? Zhüdo mòre hiti!
Kratke pćfmtzc.
t!8rhlirji jo godejo,
Eden jo tróbi;
Miz’ka pa joka fe Sama na podi.
En zhaf firn jokala,
En zhaf pa pela,
Sdaj fe pomiflila,
De bi ga vséla.
Si lép ino zhéden,
Si priden fantizh ;
Pa nezhefh prevséten , Pogledat’ me nizh!
Bom zhakal pod oknam ! Raj’ pojdem drugam,
Kjér gòrfhi dekleta Odpérajo nani.
Po nozhi vafvala,
Ni marala nizh ;
Jo mati lafala,
Je vpila ko plizh.
Sim ljubizo ljubil, Mi daje fiorò j De nifìm nizh sgubil, So druge sa tó.
Okóli fe vlazbi Vfe ljube nozhi,
Pri drusih fe pazhi, Le k meni ga ni!
Je lepa, je mlada,
Pa nima mosha ;
Je gerda, je dara,
Pa — ima po dva!
Ni lépa, ni sala,
Ni dekle sa-me:
Pod noge ii gléda,
Pa fhvédrafto gré.
Ljubljanfke dekleta Pi vkupaj pobral,
Bi v Kamnik jih peljal, Sa shlindro prodal!
Pobér’ fe od mene,
Spod moje Itene!
Te ’m kotla imeti,
Snam pifat’ po-te.
Ak virili svonik je, Glafneje svoni 5 Ak lépfhi je ljub’za,
Se raji glafi.
Ena bolha me pika ,
Ena mravlja me jé ;
En ljubzhik me ljubi,
Kì nobèden ne vé.
Preljubi moj ljubzhik, Kakó fi pazh lep!
Imafh jérhafte hlazhe,
Pa flamnik pripet.
Je bela, ko mleko, Piudézba ko kri, Saljubleno gleda,
Na fmeli fe dershi.
Me fbiplje, me bode,
Me glav’za boli ;
Se ljubi prikashe ,
Bolesin mini.
V Jjjubljani pred moltam Jes kózhizo imam ;
Zhe, ljub’za! le vsamem, Te va-njo pel jam!
Mati! poglejte Ljubiga 5
Nezhem nobèn’ga Drusiga.
Naf pa fo mati Prafhali :
„Kje Ite to dete Najdeli?“ —
„„Notri v selèni Praproti.““
Piada bi ga imela,
Pa ga ni;
'S tòrte bi ga svila,
§e ne ft’ri.
Zherno gleda, drobno gre, To je moje vefeljè.
Pritekel pod oltnize, Utergal tri roshize
Od Ijub’ze moje,
II’ ne morem do njé!
]Nizh ne fpim , ne leshim, Na pragu pre dojim , Poflufham mojgà,
K’ na polju shvishgljà.
Le godzi ! godile,
Pelize flusbite,
Petiza bo vafba,
Alénka pa nafha!'
„Sak.ij, sakaj
Pod oknam ftojifh?*£
Ho véfh~, ko véfh ,
De nótri ne fméfh !*£££
So me napravili,
So me vpijanili,
De lini jo vsél —■
Kaj boni sazhel ?
Ne kupim ji vina ,
Ne dam ji vode ; Mediae ji kupim ,
K’ je dekle sa-me.
Pod lipo firn flal,
Sim flovo jemal ;
Se je dekle jokala,
Jes firn fe fmejal.
Kdor je lép,
Kdor je mlad,
Nezhe jih Starih hab.
De b’ vétri/, potegnil, Meglize rasgnal,
De b’ ljubzhik fe vidil In pufhljiz njegov !
Na lepi ravnizi Megliza doji,
30	
Pod njo pa otav’zo Moj ljubzhik kofi.	
Ljubiza jokala j Solse je takala, Slifhala je tó , De vezh moja ne bó.	
Na pragu je fiala Je vila s glavo, Je pufhljiz vesdla S selen o travo.	
Pa una, pa ta Sa mano zapi ja, Pa una, pa tifta, Sa mano pritifka.	
Pogazho bom jedel In vinze bom pil, Pa Miz’ko bom ljubil, Dokler bodem shiv.	
Moja Ijubiza je sala,
In dobrih 'ljudi;
Ima liže rudézhe,
Na fméh fe dershi.
Vfe róshize bom populila Bom pufhljiz naredila,
Sa lépiga Ivojga Jjubzhika, Ki ga bom sapuftila.
Bres beli ga popirja ,
Bres tinte zherné,
Sapifal bom ljubizo U Tvoje Terze.
Bom Tpóno lì kupil Sa Tvojo shenó,
De gerlo savéshem,
De hléla ne bó.
Imam kratke rokalze,
Imam bele roke,
Imam kođrafte lđfze , §e fplétat’ ne té.
Kak bom te ljubila,
K’ me ferze boli!
Moj Ijubizhik pervi, Posabljen fbe ni.
Ne maram sa shlahto, Sa druge ljudi —
Le tift’ga mi dajte,
Ki pri ferzu leshi !
Preljubi fvét Lenard, Kakó fi ti fvét?
Imafh majhino faro , Pa dofli deklét.
Kopati ne morem, Orati ne snam; Dehléta bi ljubil,
Me tèga je frani.
Sim ljubizo ljubil,
Pa ljuba nizh ni ;
Mi pufhljiz je dala,
Pa nizh ne dufhi!
Tri pure, tri raze,
Tri bele gofi,
So vkupaj zhebljale Tri žele nozhi.
Lep ptizbek je v’ gojsdu, Ga vabim na dom;
Zhe fkcraj ne pride, Mu pela ne bom!
Zhe nifim sa-té,
Sim fama sa-fé:
Le ftopi napréj,
Pa druge pogléj !
Sim rékel j firn djal,
De bóm te jemal;
Si rekla: „Koj, koj, De pridem k pokoj’!“
Mi ljub’zo dajo,
Ki ne maram sa njo’: Sa drugo shé vém — Ki jo ljubit’ ne fmém!
Le pròli Boga,
De b’ moja ne blà — VTe leta bi farna, Lesbala doma.
Gredozh pod goro Sim vidil fvojó:
U fénzi lesbi,
Se rada hladi.
Kolk’ lepih nozhi Ne flifnem ozhi!
Tri Iéta firn hodil sa - njó,
She prav’jo, de moja ne bó.
Imela Hm ljubzhika dva;
Pa mifhka mi je Inèdia oba!
„Poj, poj, ptizhek moj! —“ „„Kak bom pél? lim fe — vjél!““
Na ojfixo rozhizo,
Polh tèn o ferzé,
Na biftro glavizo,
Bom gledal viele.
'Oj, ti ferborita, Oftudna pofhaft!
Shé drusih fi lita, Zhefh meni dopali’.
Jes nezhem bogate, De f’ shlahta me lil’,
De h’ fhtéla mi siate, Pri vfakim kofxl5 !
Bi gódza fi vséla, Bom fméraj veféla: Ko kruha ne bó, Sagódil mi bó.
Ko b’ drusiga ne iméla, Ko lépiga mosba,
Sa miso bi fedéla,
Pa gledala b’ ga.
Le majh’no firn rékel: „Zhimu mi bofh ti?“ Je hitro iméla,
Vfe folsne ozhi.
Le majhno firn rékel: „Ti r lub’za moja.“ — Je hitro pollala Velel’ga ferza.
Kaj je Ij sib esili?
Kdor zhe pa vćđit’, Kaj je Ijubésin,
Mene naj vprafha,
Jes mu povém!
Dolga Ijubcsin,
Gotova bolésin ,
Gotovo je ranjeno Moje ferzé.
Ljubi fantizhi,
Kak tie goljfivi! Vunder fe vam Gol j fa ti ne dam.
Serze bom sbodla, Vunkaj bom vséla, Lepe tri kapljize Vrozhe kervi.
Pifmo pifala,
Ljub’mu poflala,
De bo on svedil,
Kako fe m’ godi !
Al de firn sdrava,
Al pa bolana,
Al de she v zherni Sèmlji leshim!
Niiìm ne sdrava,
Nifim bolana;
Vunder je ranjeno Moje Terze!
Padar in dohtar K men’ fla hodila — Nizh ne pomagajo, Sdravila le té!
Ljubi pa pride, Kufhne, objame,
Prež’ je osdravljeno Moje ferzé!
Vafvarcz.
jes
imam,
,,J®éklizo Nimam nikdar je fam, Drugi k nji hodijo,
Méne prezh gonijo; Suknjo mi slezhejo
V	mlako me vlezhejo, Klobuk mi jemljejo, Mlako sajémljejo,
Zhévlje mi isuvajo,
V	mlako me fuvajo.“
,,Dékliza tam doji,
In fe na fméh dershi; Zhe b’ ti bila sakàj Bi me branila sdaj,
Bi me refhila sdaj.
Sram bom pa jes predal, Tebi fe bom frnejal,
Kadar je/,hala bofh, Kadar sibala bofh. Pojdem zhes’ trf gore Vsgorne jes Shfajerje, Kjer od vefèlja fe Joka moje dekle, Kadar sagléda me.“
Vafvavfea.
Kuk o viza lepo kuka,
Tam v selènim bukovju, Prepeliza prepel j uje Tam v selènim travniku, Ljubzhik moj kofizo brufi, Tam v selènim travniku. Mersla rola, dobra kofa Rada Irav’zQ^poloshi,
Suha burja, gorko fonze, Rado fe fenó fufhi,
Mehka poftlja, lépa ljub’za, Bog ji fladke daj nozhi!
^Stergane Iiläzhe.
Jl^antizhi, đeklizhi V tabèrno gredó,
Jes vbóga lìróta Pa grédem dormi!
Ak védil bi ljubi,
De dnarze imam,
Bj pèljal me pléfat, Plazhaia bi sa-nj.
De dnarze ti imafh , She davno jes vém; Imam ftergane hlazhe, Med fante ne fmém !
Bréflmo.
„Jr ièt;, pleti, Jerza! vénzhike, Brèfhno poti shaloftni!—“
„„Kak bi vénze v brèfhno fpletala? Me ozhi salivajo.
Moja mehka, fvilna rütiza Polna belih je folsa,
Shopek lófha bom naredila §vojga fhaplja fvitliga.
Sa klobuk bom ga pripenjala S pofrebreno buziko,
Koder, drag’! bofh popotval, Povfod me bofh pomnoval.
Zhe te-ptuje shenke vprafhajo:<<<{ „„„Kdo t’ je taki vénez dal?
Al predrago imafh saljubljeno, Drusho al sarozheno?“44“
41
„„Hod’ po Nemfhkim, al po Ogerfkim, Al po gornim §htajerfkim,
Rèzi „.„.Nimam ne sarozhene ! Jérzo imam obljubljeno!“““
Vosiiik,
,.MàLes goro ne magam,
Po ravnim ne veni,
Mudi fe mi s blagam, Nozhiti ne fmém.“
„Konjizhi fo flabi,
Vos jéma mi Hat'; lie urno, Podgórka!
Priprége mi dal\<£ —
„..Priprége mar hozbefh?
Ti farna jo dam:
Konjizhe, volizbe Napafene imam.““
„„Vosnik moj bit’ hozbefh? Vezhérjo ti dam;
Góf, razo pezhèno, Pripravljene imam.““
„„Vosnik moj bit’ hozhefh, Pit’ rada tl dam ;
U hramu sa sglavjam,
Glej! zhütaro imam.““ —
Góf, razo pojedel,
Pa zhutaro fpil,
Konjxzhe safédel, —
Ji ofle molil. —

iSlimkovka.
©i ftoji, ftoji lipiza ,
Pod. lip’zo hladna fénzhiza, Sdòlej mi ftoji misa kamnala, IN a fhtiri vógle résana.
Okóli ftoji ftolóv dvanajft,
Okóli fede fantje mladi,
Ino vfe lépe deklize,
Tam’ fladko vinze pijejo,
Y slato pofódo nalivajo.
Je priletela ptizhiza,
Predrobna ptiza fhinkovka : „Deklizhi! fte norizhize ,
Ker fdntam vfe verjamete , — Svezhér obéta beli grad ,
Sjutraj fhe zherne kiijshe ni !“
.,,,0 tiho, tiho plizhiza !
Ti drobna ptiza fhinkovka !
Zhe tebe, ptiza! vjarnemo ,
Ti perje vfe usameino.““
,,Zhe tudi pérje mi usamele,
De mi le sbivlènje puftite:
She bon» sletéla v selen gojsd, Tàmbej bom prepevala,
In v selen travnik gledala,
Se Lote déklize jokale,
In finke bóte tam sibaie,
Ino bole fe plakale Po fvojim devifhtvu jokale 5 Kaj pomaga, ki ga vezh nasaj ne bó Ker ga fantje prezh vsemi»!
Fan tam drusiga ni nizh verjet’,
Ko: „Okvari te Bog, pomagaj Bog!
iSoldafhko fiorò.
Mafh zèfar, nafh kralj Se hózhe vojfkvat’,
Pet regimentov fantizhov Je vkasal nabrat’.
Vfe górfhi, vfe mlajfhi In vfe nam nar drajfhi,
S kufhtranmi lafmi Pa s fvitlim’ ozhmi.
„Zhe ljubzhek fi mój,
Naj grem jes s teboj!“ — „„Zhe fi ljubiza moja, Ottani doma!““
Pet krajzerjov imam, Lahko jih vun dam :
Hoj sjutraj eniga,
O poldne pa tri,
Zhe sadnjiga smanjka, Vezherje nizh ni.
jSoldäfhka.
Mója fvitla fabljiza,
Bo sdaj mòja ljübiza,
Hi me bo objemala,
De bo kri fe ulivala.
Moja fvitla pufhiza Bo pa moja shèniza;
Kogar óna poloshi,
Ga nobèdin ne sbudi.
Pifmo hòtil bi pifat’,
Ljübizi domü pofldt’;
Pa me posabila je,
§e shé omoshila je.
Pifmo moje brala bo,
Sinzhika sibala bo,
.1 7
Mosh pri nji bo fladko fpal, Jes pa bom na ftrashi Ital. —
Svéna JI miz a.
4®toji vèrtez ograjen, Pólno róshiz nasajen, Miniza v njim fe /prehaja, S róshzami fe pogovarja.
„Rósh’ze, rafite al ne, Plave, r’dézhe, rumene!
Je minilo /edem lét,
Kar firn plédla vénez lép,
S zhèrno /vilo ovijala,
Kér firn mózhno shalovala, S rudézho ga prepénjala, Kér firn famfka dékliza.“
Sad Hoji en póbizh mlad,
S njo fe jél je pogovarjat : „Daj mi rosh’zo s véniza, Kér fi lépa dékliza !“
„„Je minilo fédem lét,
I
Kar firn plèdla vénez lép, Ljub’ je bil na vójfko vsét.“£ir
„Säbi fvój’ga Ijübiga,
Sbér’ li ènga drusiga ;
Jes lim tamkej sravin ftal, K’ ljubi tvoj je glavzo dal ; Sim njegov klobuk pobral, Sébi ga na glavo djal.“
„„Sedem lét lim zhakala, Sedem ga bom shalvala; Lepe ljüb’ga füknjize, Hózhem prodajati vie ;
Lepe frajze zhem prodat’, Mafhne plajfhe kupovat’, Pèrle zérkvi napravljat’. — Sédem lét lim zhakala, Sédem ga bom shalvala.““ — „Bèlo daj mi ti roko,
Hvala bodi is ferza,
Ker li tàko svèlta bla!“ —
Sdihleji fold at a.
Ref pijanoft je nemarnoft, Oh, nikoli prav ne ft’ri!
Ta je méne sapeljäla.
In The drusih vezh ljudi.
Bil fe liromak vpijanil Bil sapifal lim fe v shold — Ljubi to lim v kljub’ napravil, Sebi, de bom shaloval.
Treba b’ ne bilo shal’vati,
Ak bi bil na leta dan,
Pa fim dal fe sapifati Vezhno jes v vojfhafki ftan !
Nifim hotil pobizh bogat’ Mater’, ozba fvojiga,
Sdaj pa moram pobižh bogat Bobna kralja fhpanfkiga.
Doma nifim ’tel leshati Y fvoji Leli poftelji,
Sđaj na ftrashi moram flati, Na pokrajni vogerfki.
Nifim hotel kruha jéfti Is pfhenize rumene,
Sdaj pa moram pobizh jéfti Ga is turfhke forshize.
Le fern, le fem ozha, mati! De vaf bom lepo objel —
K vam ne morem fe podati, De flovó od vaf bi vseh
Glejte, tù foldafhke fholne K nogam primersujejo,
In déklizhi shaloft’ polne Me doma sablj ujejo.
Oh, leta opifan boben,
Bode meni velki svon — Bodo mi svonili ob-nj Kadar jes uméral bom.
Meni fvézhe pofvetile Bodo fvitle fablize,
Pufhe rifane badile Bodo mi kadilnize.
Ino zherni pa vranovi Bodo pogrebzi moji,
S mojmi palli fe kofovi Na pokrajni ogerfki.
Vfaj tovarfhov, Bog, fe vfmili! Varuj vedno jih svelto!
Bodo sa mene profili,
Ko bom v zherno fhel semljó.
Odhod nad Pràjsa.
tip oh, joh, joh, prejoh!
Kaj révesh bom sazhél !
Serzé mi shaloft sđaj topi, Nikdar ne bom vefél!
Prifhèl firn jes v vojàfhki lian, Proftóft sdaj móram djat’ na ftran, Tudi v ftrahu shivéti,
Umréti!
Joh, joh , joh , prejoh !
Sim napak jo savil !
Jej , jej, de bi tega Nikdar flori! ne bil!
Sim miflil na vojfhafki ftan , Sapifal firn fe póbizh lam;
Sdaj shaliijem gròsno ,
Propòsno!
I Dali fo na róko LH Mi krone prelepé,
Sim vefélo jih vsél Sapravil tudi shé !
Ko póbizh jes firn dnàrje fhtèl, §im dòbre fhe tovarfhe imèl — Ni na flrashi bilo flati,
Zhuvati.
Sdaj, sdaj, sdaj in sdaj Je zhuti nozh in dan !
Ak nifim pa na flrashi svéft,
U jézho bom peljan ;
Pravizhno to sa vlako del’ Plazhilo flédin bo prejél ;
Nizh noj fé ne sanafhaj Neuprafha.
Stotnik’ vezhkrat
A
Pollare nani beró,
De rèmo prav fukati fe,
Spolniti vie fvefló,
Pufhke v boju prav đershat’ Povelja hitro fpolnovat’,

Na vójfki urni bili,
Prav fioriti.
Dana je sapoved
Naj ftotniki fkup gredó,
De naj dershé pri naf ogled, Vfe fkupaj naf sberó,
Pred nami bobnar bije marfh. O joj, o joj, kaj bo, tovarfh! Mi mór’mo sa zefarja Nad Prajsa.
Adio, adio, adio , adio!
Oh krajnfka ti deshéla!
U ptuje kraje bom jes fhèl,
Od tódi floro vsél Od vfih fvojih prijateljov,
Od dekliz in od hlapzhizhov Bom preflal boje Sa fvóje.
Zhe fe to sgodi,
De bom na vòjfki vbit,
Savólj vaf v hudim bóju
Jes Lom mogel kri prelil’! Novizo bote svedli tó ,
She prófim sadnizh vaf lepó: Sa me vfaj profite,
Molite !
Iiàvcloii.
Jlianfko lóto näfha armada Dòli na Ogerfkim leshi,
Al nobeden Béliga grada Se lotiti upal ni.
Lavdon fam je lerzhin, mòshki, Tèrdno fklepat’ je sazhél,
De bo Türkam v fvóji vójfki Méfto Béligrad odvsél.
Dótti polka , vfo pripravo Hitro fküpaj fpravil je,
Tjè zhes Donavo in §avo V Türfhko bersh prepeljal fe.
Tam fhotòrje je potlavil In ukòpat’ fe putii,
Kadar je she vfe pripravil, — Glejte kaj na-sadnje tlori?
K päfhetu in poglavarju Lavdon pófhlje v BéJigrad, Präfhal ga in ogovarjal S lépo njèmu méfto dat’.
„Zhe ga s filo — pravi — vsamem, Vam gorje bo vfim takrat,
Kar li kol’ shiviga najdem Vfe bom vkäsal pokonzhatV* —
Lavdon sdaj odgovor prejme,
De fe Turk podal ne bó —
Sdaj pa v Belgrad ftrélàt’ jame, De je flifhat’ blo flrafhnó.
Türke sdaj fo posdravljali Le s gorézhmi bombami,
Dèlti hifh fo tam poshgali,
De jih mozh prezenit’ ni.
Turki pa bandero kervävo ’f mélta kashejo na tó,
Käshejo mertvafhko glavo, Snamnje Lavdonu dajo.
Tak’ fo med fabó fklenili,
Vfi zhmo biti raj mertvi; — Sméraj bomo fe branili,
Dokler bo kaj v naf kervi.
Lavdon v sadni krat sdaj niello Tudi s filo vsét’ veli,
Näfhi jeli va-nj fo vreti,
Nizh nasaj jih ne dershi.
Turki pa fo fe pofkrili,
Gré v terdnjavo jih nar vezh, — Tide, ki fo fe branili,
Lavđon dene vfe pod mèzh.
Od prellrafhniga drei jan ja Vfe po tabrih slo gori,
Padla je na kup bofhlajna, Turki fo obupali.
So pokorni fe dorili,
S Lavdanam fe pogodé,
De pródod fo sadobili Vfi moshäki in shené.
Kar njih blaga je in dnarjov Sméjo vséti vfe s fabó,
Kar pa turfhkiga je Zarja,
To pa nafhiga sdaj bó.
V tim fo Turk’ odperli vrata, Nafha vójfka notri gre,
Turke fprémi näfha ftrasha Dòli do Orfhove.
Srézhin je nafh Làvdon, pravim, Njemu Bog vfo frézho da, Srézhin je nafh Zèfar sràvin,
De njega vojfhaka ’ma.
S njima fe mi vefelimo,
Sdaj in tudi sa naprej ;
Na nju sdravje vino pimo, Srézhna bota naj vfeléj!
Juri s pulilo.
JPrifhla je neka huda svir;
Prifhla je mifhka s mifheti,
Snedla je mifhka pfhenizo rumeno , Kdaj, bógi kmetizh! ti bogat bofh ?
She je prifhla neka hujfhi svir, Prifhla je mazhka s mazheti,
Snedla je mazhka mifhko s mifheti — Mazhko mifhko, mifhka pfhenizo rumeno.
Kdaj, bogi kmetizh! ti bogat bofh?
She je prifhla neka hujfhi svir, Prifhel je saj’z s sajzheti,
Snedel je saj’z mazhko s mifheti — Saj’z mazhko, mazhka mifhko, mifhka pfhenizo rumeno.
Kdaj, bogi kmetizh! ti bogat bofh?
She je prifhla néka hujfhi svir, Prifhla lefiza je s lefizheti,
§nedla je lefiza saj’za s saj’zheti — Lefiza saj’za, saj’z mazhko, mazhka mifhko, mifhka pfhenizo rumeno. Kdaj, bogi kme'izh! ti bogat bofh ?
§he je prifhla néka hujfhi svir, Prifhel volk je s volzheti,
Snedel je volk lefxzo s lefizheti —■ Volk lefizo, lefiza sajza, saj’z mazhko, mazhka mifhko, mifhka pfhenizo rumeno,
Kdaj, bogi kmetizh ! ti bogat bofh?
She je prifhla néka hujfhi svir, Prifhel je medved s medvédzheti, Snedel ie medved volka s volzheti —
S	/
Medved volka, volk lefizo, lefiza saj’za, saj’z mazhko, mazhka mifhko, mifhka pfhenizo rumeno.
Kdaj, bogi kmetizh! ti bogat bofh?
She je prifhla néka hujfhi svir, Prifhel lèv je s levzhet’,
Snedel je lèv medveda s medvédzheti,— Lèv medveda, medved volka, volk le-fizo, lefiza saj’za, saj’z mazhko, mazhka mifhko, mifhka pfhenizo rumeno.
Kdaj, bogi kmetizh! ti bogat bofh ?
She je prifhla néka hujfhi svir, Prifhel je komar s komarzheti,
Snedel je komar leva s levzheti,— Komàr leva, lèv medveda, medved volka, volk lefxzo, lefiza saj’za, saj’z mazhko, mazhka mifhko , mifhka pfhenizo rumeno,
Kdaj, bogi kmetizh ! ti bogat bofh ?
She je prifhla neka hujfhi svir, Prifhel je Juri s pufhizo ,
Strelil komarja je u luknjizo —
Juri komarja, komar leva, lèv medveda, medved volka, volk lefizo, le-fiza saj’za , saj’z mazhko , mazhka mifhko , mifhka pfhenizo rumeno , Kdaj , bogi kmetizh ! ti bogat bofh ?
Pét ftebróv.
JUeshi, leshi ravnó poljé,
Na njèmu tam ftebri ftojé, Petéro mózhnih je ftebróv, Podpore frézhe vfìh ftanóv ;
Zhe bódo te podflómbe prèzh, Ne bo nobène frézlie vèzh.
Nar pèrvi, oh, je nagnjen shé, Nagnili fte ga vi moshjé!
VfaU fvójo shèno imate,
Pa fhe po drusih gledate, —
Sa tó ni zhafne frézhe vèzh,
In vézhne vam ne bo dofezh’.
Je drugi tudi nagnjen shé, Nagnile fte ga vé shené ,
Ki vfaka fvòj’ga imate ,
Pa fhe po drusih glédate ;
Sató ni zhafne frézhe vèzh ,
In vézhne vam ne bo dofezh’.
Po Urani trétji she ttoji,
Nagnili fte ga fantje vi !
Vi prav’te, gremo fpat ob zhaf’, Pa grétte le h dehlétam v vaf ; Sató ni zhafne frézhe vèzh,
In vézhne vam ne bó dofezh’.
Zhetèrtiga nagnile Ile,
Nagnile Ite, dehléta vé!
Vé prav’te, grémo sgódaj fpat, Pa grétte le na line fìat ;
Sató ni zhafne frézhe vèzh ,
In vézhne vam ne bo dofezh’.
Obvaruj, Bog! duhovni lian,
De péti faj ne bo po tiran’!
Ak on bo jénjal gréh fvarit’, Pobóshnim pa podpora bit’,
Bo zhäfna frézha zhitto prèzh, In vézhne nam ne bó dofezh’.
Jogrl rafpoflani.
ftPésuf vzhènze je poftavil Na vfe fhtiri ftrani ;
Svét’ga Petra je poftavil V lepo ravno poljé;
Svétiga Andreja je poftavil Bil na vifoke gore ;
Svétiga Tomasha je poftavil U deshèlo Indio;
Svétiga Miklava je poftavil Bil na globoke vóde,
Kjér fé bódo zhes vosili Ino ga lepó zhaftili :
Svétiga Shentjansha je poftavil Bil kje na vinfke goré,
Bodejo zhes tovorili,
Pili fhentjanshovzo U iménu fvétiga Shentjansha, Uzhénza boshjiga. —
Svét Tomash fe tako véri Proti fvojmu Jesufu:
„Kaj fi méne fern pollavi! ? Ne vidim noben’ga romarja, Slifhat’ tudi ni svonova.“ — „„Tiho, tiho , vzhéniz ljubi ! Uzhéniz ljubi, fvét’ Tomash! Na fvét’ lépfhi ni deshèle,
Ko deshéla India ;
Nikol’ semlje ne kopajo In tudi ne orjejo,
Pa vùnder flednje leto Po trikrat shanjejo.““
Svet’ Tomash fe dalje véri Proti fvojimu Jesufu :
„Kaj fi méne firn poftavil ? Men’ deshéla snana ni.“ — „„Tiho, tiho, vzhénez ljubi! Vzhénez ljubi, fvét’ Tomash! Na fvét’ lépfhi ni deshèle,
Ko deshéla India.
Nikol’ tózha ne pobije,
In nikoli dèsh ne gré,
Pa li vùnder vfako jutro,
Dofti hladne je role.““ —
Svet Tomash fe sméraj véri Proti fvojimu Jesufu :
„Kaj fi méne firn pollavil,
Kjér noben’ga snan’gna ni?“ — „„Ako notri lih ne najdefh Noben’ga snaniga,
Pa tudi notri ne najdefh Nikjer hudobniga ferza ;
K fe duh od teléfa lózhi,
Gré koj v fvéto nebo.“ —-Jesuf ino Marija Ga vfim dodeli tako !
Romar fvétiga Jakoba Kampof iteljl Mga.
Kdor mi hózlie romar biti, Rómar fvét’ga Jakoba,
More sjütraj sgódaj vdajat’ Svézher pósno fpat iti,
Kakor vdajal je kraljizh,
Lepi fhpanfki kralj —
Ko kraljiza je miflila,
De je bodil k mójfhkram v vaf. Eno jutro sared vdala Shla pogledat’ je sa njim,
Kjer ga je b’la ona najdla,
V lepi fvitli kamrizi,
Kjer je on svedó preklezhal Pri podob’ Shent-Jakoba.
Tukaj je Boga on profil,
De bi dal mu frézhin pót,
K’ fe na bóshjo pot vsdiguje.
On ima sravin fèbe Palizo rómarfko,
Ino dèbel róshnikranz,
Sravin tüdi fo leshale ,
Sa njegov popotni ronz,
Tri mofhné vfe polne dnarjov, Ker on gré na bóshjo pót. — Pèrve dnarje je napravil,
De jih v Boga-ime bo dajal Vfim firótam in berazham ; Druge dnarje je napravil,
V Boga-imé jih bo dajal,
Vlim zerkvàm, ki fo uboshne. Tretje dnarje fam bo vshival, Kjer pojde po bòshjih potih. Tak je rekla mu kraljiza:
„Kaj presgódaj vftajate ?
Al bom fama sdaj, lirota ?
Kam, gofpod J vi pójdete?
Na, pót vi fe napravljate,
Nam pa nizh ne povéfte!-* — Tak je rekel mladi kralj:
„Grem v lepo Galizio,
Notri k fvćtim Jakobu/4 Tako rekla je kraljiza:
„Dalezh ni sa vaf hoditi,
Zhe vaf Tfirki vglédajo,
Vaf u jézho vèrshejo.44 She fe ’s doma on usđigne, Kamor dalezh je prifhèl,
Notri v globoko Turzhijo.
Gor’ in dol’ po Türfhkim hodi, Moli fvéti róshnikranz,
Gor’ in doli fpremifhljuje,
Kjè bi prifhel k fvétim grob’?44 Dobili fo ga Zarjovi hläpzi, Vergli v jézho ga tamno.
To je syédila kraljiza ,
Se naprav’ po rómarfko,
Se dershala, k’ firotiza,
S fàbo vséla zitrize,
Mile zitre pifane ,
Shla v Turzhijo je globoko.
Gor’ in dol’ po Turfhkim gré, In je zitrala lepo,
Turfhki Zar jo je saglédal,
Tak’ ji pravi, govori:
„Kaj pa zhefh plazhila imeti,
K’ nam tako snafh zitniti ?“ „„Drus’ga nèzkem. nizh plazhila, Ko jetnika vafhiga!““ —
Zar đovol’, kar òna hózhe,
Da ji ’s jézhe romarja.
tSvétì Urcli.
vét’ Ureh je sjutraj sgódaj vftàl Je poklizal mater fvojó :
„Le gór’, le gór’, mamiza moja! Mi hole fänje rasklađali,
Men’ fe je fänjalo üre pol,
De fe je moj brat oshènil,
Ta, k’ je u Rimu sa päpesha.“
Tako llara mali govori:
„Le hitro, hitro, Ureh ti!
§i poklizhi hlapza fvoj’ga,
De ho fèdlal konjizha dva,
Tèbi èniga, fèbi èniga,
De u Rim pojésdita ,
Zhe fvatovfh’no samudita ,
Na fvétu vezh ne hóde fvétih mafh Tud ne fvétih odpuftikor,.
Ne tudi fvétih prašnikov!“
Ofedla hlapez konja dva,
Sébi èniga, Urhu èniga,
She fp sdvxgneta ino greftà,
Kamor predalezh prideta,
Dalezh, dalezh pod fvéti Rim. Bratez pa sdaj v linah ftoji,
She tàko pravi in govori:
,,K’ meni pa moj brat v gòftje gré.“ She mu hitro na pròti grò. —
Tako mu shénin govori:
„Al fi k’ meni v gòftje prifhèl?“ Tak’ fvéti Ureh govori:
„Jes k tèbi v gòftje sdaj ne grem, Jes pa sdaj k tebi v fvate grem.“ Tako mu bratez govori:
„Al zhefh biti ftarafhina?“
Tak’ fvéti Ureh govori:
,,Le hitro fpravi fvate vkup!“ Takó nevéfta govori:
,,Vi v zérkev préd ne pójdete,
De vganete mi vganke tri.“
Nar pervo je saftavila:
„Kje je sèmlja nar debelifhi?“ Drugi fvatje mi vii molzhé,
Sam fvéti Ureh govori:
„Tam je sèmlja nar debelifhi,
Kjer je fam Jésuf pokopan 5 Na njega grob je kamen djan.“
In drugo je saftavila:
„Kak je fvét dolg, kak je fhirók?“ Drugi fvatje fpét vil molzhé,
Sam fvéti Ureh govori:
„Svet lak, kakor dolg, je fhirók.“ In trétjo je saftavila :
„Kolk’ je od nebel na dno pekla?“ Drugi fvatje fpét vil molzhé,
Sam fvéti Ureh govori:
„Sakaj bofh mene vprafhala,
Kér il jo fama premérila,
Ko te je Bog pahnil na dno pekla.“ Svét’ Ur’h jél je Evangelji brat’, Nevéfti fo jéli roshizhki raft’; Sèmlja fhiròko fe odprè,
Ino nevéfto v-fé poshrè.
Povodnji mósti.
JPanlje pléf napravljajo,
Miziko profijo na pléf ;
Mizika mi tako govori:
„Mati jes pojdem drevi na pléf.“ — Mati ji ni puftila it’:
„Mizika ollani mi doma,
Ne hòdi drévi mi na pléf!“ — Mizika ni nizh marala;
„Mat5 jes pojdem vùnder drevi na pléf.“ „„Ker ti ne marafh sa-me nizh, Pojd’, de te vsame povodnji mósh,““ — Mizika pléfhe s fantini tam,
Pride k njim fhe kje mlad gofpód : „Mizika! al gréfh pléfat s menoj?“ Mizika fhe gré pléfat s njim, —
On ji fìifka roké mozhnó.
Mizika tako pravi, govori:
„Ne ftifkaj mi vok tak mozhnod4 On jo Itifka zhe dalje bolj,
De ji ’s sa nohtov kri kaplja. Mizika savpije premozhnó:
„Po-me je prifhel povodnji mósh!“ Mizika tega ne ’sgovori,
Povodnji mósh s njo viin sle ti, Vunkaj sle ti na fréd vodé.
V glashovnato hifho prideta,
In fe lepo tam menita:
„Kadaj bofh pultil me domu?“ „„Ti pred ne pojdefh mi domu, De bofh imela finka maliga.
Ti pa po hifhi pometaj,
Dè bofh bab’zi dala plazhil’. —
K’ bofh po hifhi pometala,
Bofh tide fmeti fpravila.““ —
Ona je dala bab’zi plazhil’,
Babiza pa pride domu,
Prinefe polno mofhno tolarjov. — „Kaj te profim, ljubi moj mósh! Pulti me, de grem k materi dormi!“
„„Jes te pa bom pulii] donni,
Pa ne hodi koder ogenj delajo ;
Ne hodi na deteljo fpat;
Ti fe ne kad’ s fhmarnizami,
0 fvétim telélì shegnanim;
Szer ne morem do tebe vezh.““ —
Ta je fhla velela donni,
She pride klizat jo povodnji mósh: „Mizika! jes lim vshe po té prifhel, Tvoj lin fe joka premozhno.“ — „„Do sdaj firn ga sibala jes,
Sdaj ga ne bodem nikdar vezh.““ — „Mizika! zhe nezhefh finka zéliga, Ga bova imela vfaki pol.“
She v drugo klizhe:	„Mizika pojdi
domu!“
On ga pretergal je zhes pol:
„Ga bova iméla vfaki pol!“
\
Defétniza.
c®toji, Hoji Leli grad,
V belim gradu mlad gofpod, mlada gofpa,
Imata devet gradov, devét hzheri.
Po belim gradu bodita,
Sa bele roke le vodita,
In lepo Boga profita,
De bi jima Bog porod dal,
Dal porod, finka majhnign.
Bog jima je porod dal.,
Dal hzhérko njima majbino.
Oj ufmili le fio k rat Bogu Bo mogla v defetino it’,
Ta mlajfhi bzhérka Néshiza. —
! ,,Kaj jih prófirn shlahtna gofpa,
Naj nam dajo od vèrta kljuzh! Gremo notri fe fprehajati,
In lepe róshize tergati.“
She je prifhel angelj ’s nebéf, Prinéfel hzhérki pèrftan slat, Mlajfhi hzhérki Néshizi:
„To daj ti fvoji materi,
De ti fpezhèjo povanzliizo,
Eno lahko popótnizo.“
Mali ji fpèzhe povanzliizo ,
Nótri je djäla pèrftan slat-,
She vrésala defét kofóv,
Vlaki hzhérki dala kófez je.
De Ce Inizi je pèrftan prifhèl,
Mlajfhi hzhérki Néshizi.
Ona zülizo navésala,
Od grada fe pobérala,
Slézhe fi obléko fvileno,
Oblézhe lì rastèrgano :
„Bog vaf obvari, ózha, mat’ mòja! Bog vé, ak fe bomo vidii fhe ! Zhes fédem lèi pridem nasäj,
Ko bóte dali ftarfhi hzhér moshu, Starfhi hzhérko Lénzhizo.“
Vfi fo jo nasaj klizali:
„Pojdi nasaj defétniza,
Bódemo däli ftarfhi hzhérko,
Ki je she pri vii pameti!“ — Defétniza gre smérej naprèj.
Onà prifhla je v seien gòjsd ;
Se je fiorii térden mrak, in térdna nozh. Tam na tlà k bukvi fédia je.
Kadar odbije polnozhi ,
Tazhaf fvéto dervo govori:
„Poberi fe fpod mene defetniza!“— Zhes fédem lét je fhla nasaj,
Je prifhla fpét u bèli grad,
Gofpoda prof’, jo imét’ zhes nozh: „Kaj vaf prófim shlahtni pofpód, Iméjte jne danàf zhes nozh!“
„„Pójdi firóta raslérgana,
Piastergana, rasmerfhena!
Pojdi dol’ v zhèrno kuhinjo,
Gofpé profit, de imajo te zhes nozh.'“' Dol’ je fhla v zhèrno kuhinjo,
Prófì gofpó, iméti jo zhes nozh. — Gofpa ji tako govori :
„Imafh ubóshiza béle ufhi !
Mi te nimamo kjé iméti.
Bódo prifhli daljni ljudjé,
Imamo danf’ veféli dan;
Smo dali ftarfhi hzhér moshü,
Starihi hzhérko Alénzhizo.“
3
Defétniza le okóli saberni,
Kervävo fólso potozhi.
„Bog val obvari, shlahtna gofpa! Shlahtna gofpa, mati moja!“ —
Mati na tlà pade, omedli,
Pri ti prizhi düfho pulti. —
Vii Io jo nasaj klizali:
„Pojdi nasaj defétniza,
Tvoji materi she fvézho dersbé !“ „Naj jo le dershé v imenu Boga!
Saj firn jim pred povedala:
Zhes fédem lét de bom prifhla nasaj, K’ bodo dali Itarfhi hzhér moshü, Starfhi hzhérko Alénzhizo.
3
Koderkoli hodila bom,
Sa njih düfho molila bom!““ —
nàti fores pameti.
ff hrish, o krish, o krish bòshji, Na tèb’ vfa bòsbja mozh lesili! — Mati sibjie dete premlado,
Sedem let je she Itaro blo.
Zhe ga bolj siblje, hujfhi je,
Zhe ga bolj doji, manji je.
Tako mi mati govori,
Uboga mat’ bres pameti:
„Ko bi fé snajdel pazh kupèz,
Déte hòtla bi mu prodat!“ —
Mati fhe ne isgovori,
Zhèrni kiipez she v hifh’ Hoji. Zhèrni küpez tak govori:
„Kaj vam jes pravim, mati vi!
Al Ite fhe tikih befedi,
Kakor Ite jih vi dósdaj bli?“ —
,,„Jes lim fhe tikih béfedi, Kakor lim jih dósdaj jes bla ; Pólno sibko mi dnàrjov naluj,
Do kapljize tèrdih tolarjov,
Pa mi vsèmi déte mladó.““ —
Pólno sibko je dnarjov naful,
Do kapljiz tèrdih tolarjov,
Pa ji je vsél déte mladó. —
Tako zhèrni kupèz govori:
„Kaj vam pravim, mati vi!
Ktéri kiipez kupi kónja,
Tudi küpi ujsdizo ;
Jes lim kupil déte mlado,
Sim kupil tudi povójzbek, , Oj povójzhek in peljnizhize!“ —
Pèrvizh povójzhek potózhi,
Je délize zherno bilo;
V	drugo povójzhek potózhi,
Is sa nóhtov zhèrna kaplja kri;
V	tretje povójzhek satózhi,
Is glave moshgäni kapljajo! —
Mati fe je preftrafhila,
De je vfa zhèrna podajala,
Komaj fe je smiflila,
Na fvéti krish, poklizala:
„O krish, o krish, o krish bòshji, Na tèb’ vfa bóshja mozh leshi!“— Mat’ fhe tega ne sgovori,
Sveti krish shé v hifhi doji, Zhèrni kupez viinkaj sleti,
Sveti krish tako govori :
„Kaj vam pravim matere!
Ko bóte otroke lézh\ dévale ,
Al is si beli usdvigale,
Zhés-nje fvét krish mi delajte!“
Sórmanova Mizika.
Fri misi gofpód Sórman fedi, In gléda fvòjih dvéh hzheri: „Alénzhiko bom dal rnoshu,
In Miziko srózhil Bogu.“
Okól’ fe Mizika saberni,
Ozhéta mózhno saroti;
Ho Mizika le tó fiori,
Jo hitro glaVza saboli.
Pollala je po mafhnika,
Po mafhnika, po fajmofhtra;
De jo fpov’dó , obhajajo , Odpravijo velino butaro.
tShe dal jej Mizika govori,
De fvòje zhafno isrozbi :
„Komu hózhem jes fvòje dat’? Kakó fi s tim kaj pomagat’?“
„Jes imam ftó sloshènih kron — Komu jih sapuftila horn ?
Oh! materi Bòshji na Gore;
Naj òna proli sdaj sa mé !“
„Jes imam fiiknjo vifhnjevo ; Komu bom sapuftila jo ?
Marii is krishne Gore,
Naj òna proli sdaj sa nie!“
„Marija, Jésuf grédeta Po mene ubogo sdaj obä!“ — Rasglèd nad Miziko naf uzhi: Kdor zhifla ftarfhe dolgo shivi.
Rofhlin in Verjanko.
K a j hozhVa, kak hozhVa moj ljubi lin ?
Ti fi premlad fe oshenit’,
Jes firn preftara fe moshit’!“
„„Vsamile, mati! kógar zh’te,
Le hfidiga Rofhlina ne;
Rofhlin, on je fovrashnik moj Ker mi je ozhéta, brata vbil,
She firn mu jes komaj ufhel.““
Mati pa ni nizh marala,
Vsela je Rofhlina hfidiga;
Svezhér fta bila fhla v kamro fpat, Verjanko je fhel pod okno fiat.
Mati pravi: ,,Oj, oj, lepo blago!
Al kaj pomaga, fhlo bo na rasdélj ! Kaj pravim ti, moj Ijfibi mfish !
Ti pójdefh v zhèrno góro sa bukev fiat, Bofh vbil mlädiga Verjankota.
Oh, kaj ti pravim, ljubi moj mósh! Jes fé bom terdno bolno fturila,
Bom rèkla, de sdrava ne bom ,
De bom pila ’s zhèrne gore vodó, Moj fin me nikdar fhe prebógal ni/4
„„Kaj vam pravim, mati moja!
Sakaj vi tak dolgo lèshite?4444 „Bolna firn, sdrava préd ne bom,
De bom pila is zhèrne gore vodo!44
Bersh v róke vsél je kangljizo, Pripafal k Tebi fabljizo,
Na ramo djal je pufhizo. —
„Kaj, fin ! oróshje bofh jemal,
Saj mirne fo gore P44
„„Nobèna ptiza bres perótja ni,
Bres oróshja tudi jeft ne bom,4444 — Pride v zhèrno goró sa bükvizo,
K fèbi prilline pufhizo,
Vbil je Rofhlina hüdiga,
Natózhil je vrózhe kervi. —
„Nate, mati! pite vodo is zhèrne gore, Ste skeleli piti mojo kri,
Sdaj pite kri Rofhlinovo l(i —
KraUéra vmorjena.
K raljizh konjzha napaja,
De fe jesero maja,
Kraljizh tako preshvishguje,
De fe jesero ftrefuje.
Kraljeva je v lini Itala,
Hitro je nasaj sbeshala,
Kér fe je kraljizha sbaia.
Gori klizhe mojfhkro mlado : „Gori, gori mojfhkra mlada! Gredem v.kamro, bom safpala, Tebi v roke kljuzhizh dala.
Ko bo prifhel pervi kraljizh ,
K’ je moj pervi ljubi bil,
Ki bo tebe mojfhkro vprafhal; „„Kam fo filli mlada kraljéva Odgovori mojfhkra mlada: Prillile fhéme, mafhkarade,
Vséle fo kraljevo v bale. —
Ko bo prifhel drugi kraljizh, Ovbe ! moj mósh sarozhèni,
Ko bo tebe mojfhkro vprafhal: „Kam fo fhli mlada kraljeva?4“4 §hli fo v kamro, fo safpali,
Mèni v roke kljuzhe dali.44 — Prifhel je sdaj pervi kraljizh, Njeni pervi ljubi,
In je mojfhkro tako vprafhal : „Kam fo fhli mlada kraljeva?-4 — „„Prifhle fhéme, mafhkarade Yséle fo kraljevo v bale!- 444 — „Shli fo v kamro, fo safpali, Tebi v roke kljuzhizh dali,
Daj ti meni v roke kljuzhizh,
Saj t’ bom dal zekine sa-njga, Nizh ne bom kraljevi fiorii j Mal’ fe bova pomenila,
Kak fva fe popred ljubila.44 —
Kraljizh pride v fvitlo kamro, Kraljeva v poftelji leshala,
Ravno je fladko safpala.
Kraljizh fe po kamri fhéta,
Svoje mifli vkupaj sbéra :
„Ref je lépo shénfko truplo! Tebe fbkoda umoriti.
Drugim’ nozhem te puditi!“ — Segel v fvileni je arshet?
Vùn prinefel fvillo britev,
Ji jo je v ferzé safadil.
Kadar je kraljevo vmoril,
Je sa miso jo pofadil,
Zherne bukve pred njo djal je, Ter je fhel is fvitle kamre.
Dal nasaj je mojfhkri kljuzhizh : „Nizh kraljevi nifim ftoril ;
Malo fva fe pomenila,
Kak’ fva fe popred ljubila.“ —
Prifhel je fhe drugi kraljizh, Pravi njé mósh sarozhèni:
,,Vdani, vdani, mojfhkra mlada! Kam fo fhli mlada kraljeva?“ „„Siili fo v kamro, fo safpali,
Meni kljuzhizh v roke dali.““ — Kraljizh ide v fvitlo kamro, Kraljeve zhe nekaj vprafhat’: Kraljeva mu nizh ni odgovorila, Ker je ona meriva bila.
She je v drugizh je poprafhal , Kraljeva mu nizh ni odgovorila, Ker je ona meriva bila.
Kralj fe mozhno je rasjesil, Kraljevo je sa uho vdaril,
Se na tla je prebernila,
Ker je ona mertva bila.
Sdaj kraljizh mozhno savpije : „Kdo je bil li pri kraljevi ?
Kdo kraljevo je umoril?“ — Mojfhkra mozhno savpije:
„Oh de b’ slódi vsel zekine,
K’ mogla bom dat’ glavo sa nje!“
Zliiiresliov Jaka.
alta fo lovile fòdnize tri, Krifhka, Gorifbka, Smlédnifhka. — „Gorifhki, krishki ne beshim; Smléclnifhke fe slo bojim,
Berizha jmajo hudiga,
Pilarja gerdoglediga.
Berizh me bo vésal preterdó,
Pi far bo gledal me gerdó.“ — Jaka komaj sgovori,
She krishka rilita tù ftoji.
Jaka hitro vjamejo,
Preterdó ga svéshejo. —
Na krish ga k fódbi peljejo,
In ójftro isprafhujejo :
,,Kdo je tèbi dal ta fvèt,
De zérkev fhel fi ti odpret ?“
„„Dala je mésbnarjova dekla,
Ko zérkev je pometala.““ —
„Kakó fi Jäkez jo plazhal ?“
,„,S shégnanim trém óblatmi,
I‘s lépiga tabernakelna.““
„Oh, Jaka! Jaka, Zhureshov!
Sa tó bofh ti glavizo dal,
Kér fi Jiidam Boga prodal.“
V lin’ krishka grofinja floji,
She takó pravi, govori:
„Oh, Jaka je lepó telo,
Sa-n j fhkóda bóde premozhnó! Peljite njega notri v Rim,
De tam pokoro on flori,
Potlej hode Jake z nafh,
Pri naf gròsno lep kozhjash.“ Tako je rekel krishki grof: „Kdor’ sa Jakza profil bo,
Ta bó s njim vred dal glavo. —-Ko bi Jakez ne bil Boga prodal, Gotovo glavze bi ne dal.“
Od Riiitfke grofiitfc.
„Jöobro jutro, knes Mihel! Dobro konjizha napafi,
Me bófh peljal is deshèle.
Mi je pifal moj Gofpód,
De ga zhakat’ nimam don«*. Dala t’ bom obléko flato.
Zhe ti tifta dofti ne bó,
Dala t’ bom vervizo sialo,
K’ ófem tifuzhov velja.“
Grofinja léga ne ’sgovori Rimfki grof domu drizlii. Grofinja doF pokleknila,
Roke gori je vsdignila :
„Miloft, miloft, moj Gofpód!“ — Prijel jo je sa bèlo roko,
Peljal jo je v kamro feboj.
Po kamri hodita,
In fe mozhno kregata:
„Povej, povej, gofpa moja,
Sej tebi nizh ne ftorim!
Kar njega shiv’ga ne puftim!44 Grofinja tako govori :
„Bog ga vedi ! Bog ga snaj !
Po nozh’ prifhel, po nozh’ odfhel— Gori, gori, dojniza moja!
Prinefi mi finka mladiga,
Pol drugo leto ftariga ;
De ga bom fhe enkrat vidila!ie — Sinka prinefe mladiga,
Grofinja ga k’ febi IHfnila,
In ’s ferza ga je" kufhnila ;
Segla je v shep fvileni,
Prinefla vervizo slato.
„Na tó, dojniza moja!
Verviza ofem tifuzhov velja.
Lepo finka mi podoji,
Zbe t’ ne bode plazhal gofpód , Plazhal ti bode vézhni Bog."'4 —
Po kamri hodita ,
In fe jako kregata.
Prijel jo je nifko zhef paf , Vergei jo zhes okno v biftro vodo. Preden doli prileti,
Té befé'de govori:
„Kaj te profim dojniza moja! Lépo flnka varvaj mi.
Ak’ ti ne bode plazhal moj gofpod, Plazhal t’ bode vézhni Bog!’4 Gofpod. gleda zhes okno sa njo: „Lepe moje bele roke !
K’ delale fo sméraj rade,
Lepi moj beli sliivot!
Sdaj te bodo ribe jedle ;
Lepe moje zherne ozhi !
Po biftri vódi plavajo,
Pa sa-me nizh ne marajo!“
Majerza.
pSlóji, ftóji beli grad,
Nótri fta shlahten gofpód,’
Shlähtna gofpa.
Mlada Ha obedva.
Imata belo priüavizo ,
Nótri je mlada majerza,
Ona siblje finka mlädiga.
Majerza je fhla plenize prat,
Puftila finzhika v beli priftavizi. Gofpa je svédila letó,
Gofpa ima mójfhker devet,
Poflala je mójfhkro mladó :
„Pojdi ti v bèlo priftavizo,
Prinelì mi finzhika majerzhniga!<£
Mójfhkra gré v belo priftavizo, Gofpéj prinefe finzhika mladiga.
She vsame ojilro britvizo,
Na obä kraja réshezho,
Potaknila mu jo v ferzhize.
Mójfhkra ga nèfe nasaj,
Ga v šibko poloshi.
Majerza pride s vode:
„Moj Bog ! kak de finek tak dolgo fpi!“ —
Ona gre v šibko gledat,
Polno šibko najde kervi!
Notri finek mèrtev leshi. —
Majerza savpije premozhnó:
„Oj gofpa je mója fóvrashniza,
Je umorila finka mòj’ga mladiga!“
Gofpód jo flifhal je jokati,
K fèbi klizlie hlapza fvòj’ga :
„Pojdi gledat kaj je nafhi majerzi,
Al je läzhna, al je shèjna,
Kér fe joka lak na glaf?“
„„Nifim lazhna, nifim shèjna,
Gofpa mi je umorila finka mladiga l<(“—
Hlapez gre naša j:
„Ona ni lazhna, in ne shéjna — GoTpa To ji umorili Tinka mlädiga.“
GoTpód gré gledat k shlahtni gofpé: „Kaj je tèbi, mója goTpa,
Ker iniafb ti predpaf kervav ?“
,,„Jes lìm saklala golóbza dva,
Bova imela pri kofilu obedva.““
She grétta v belo priilävizo,
Prime jo nifko zhes paf,
Vergei jo je zhes okno:
„Ti fi umorila Tinka majerzhniga,
Ti boTh umèrla tudi danàT !“ — GoTpa savpije, preden na tla prileti: „Sdaj bo mäjerza — tvoja goTpa!“
Voljar in jSMonta.
„Oj Voljar, Voljar!
Prelepi Voljar mlad!“ —
Tako je rekla Sidonia;
Oj mlada Sidonika. —
„Pred shlahto fi obljubil,
De bofh novo mafho pél;
Pred mano fi obljubil,
De bofh mene, Sidonio, vsél!“
Tako je rekel Voljar,
Prelepi Voljar mlad :
„Kaj ti pravim, Sidonia, Premlada Sidonika!
Sjutraj mi sgodaj vftani,
Kakor nevéftam gré,
Prelepo fe mi napravi,
Kakor neveftam gré,
Ino pojdi v zerkev,
V zerkev kapuzinarfko.
Sa vrata mi poklekni,
Sa vrate kapuzinarfke, Ondükaj tako dolgo klezhi, De bom jes v zerkev prifhel, Kadar jes v zerkev pridem,
Se bova porozhila.“
Sidonia sgodaj vftala,
Kakor neveftam gré,
Prelepo fe je oprav’la,
Kakor neveftam gré,
Ino je fhla v zerkev,
V zerkev kapuzinarfko, —
Sa vrata pokleknila,
Sa vrata kapuzinarfke;
Ondi tako dolgo klezhala,
De je on v zerkev prifhel. Kadar pride Voljar v zerkev, Pripelje ga menihov dvanajft. Voljar mi je priftopil,
Sidonia omedli ;
Voljar je povsdvignil,
Sidonia dufho pufti.
Tako je rekel Voljar ,
Prelepi Voljar mlad :
„Kaj vaf pro (im , vi menihi, Preljubi bratzi moji !
Sidonio tukaj pokopajte,
Pod vrata kapuzinarfke ;
Kadar bom fhel vun al notri, Vfelej jo pokropil bom 5 Koderkol’ bom bodil,
Na Sidonio fpomnil bom.“
Sidonio fo pokopali,
Pred vrate kapuzinarfke; Kadar je fhel vun al notri, Sidonio pokropil je,
Koderkoli je on hodil,
Na Sidonio fpomnil je.
Kaj vam pravim vi fantizhi, Vii probi pobizhi!
Ne motite vi deklizhov,
Kakor firn jih motil jes, Kakor firn jes motil Mlado Sidonio!
Marjeti za.
tÄtoji, ßoji beli grad,
V belim gradu je mlad Gofpod; K febi klizhe hlapza fvojga: „Gori, gori, hlapez moj!
Ti bom raskladal Tanje Tvoje , Kaj Te je Tanjalo mi:
De Tim iipel golobza dva,
Pa ßa sletela oba;
Eden je sletil v**Shmarno goro, Tiftiga vezh nesaj ne bo;
Eden je slelil v Novo vaT. OTedlaj mi konjizha dva,
Sebi en’ga, meni en’ga,
De pojdeva v Novo vaT K moji Marjétizi v vaT.“ —
She Te na konjizhka saluzhi, Kakor ptiza s perot’mi,
Kamor predelezh mi sderzhi,
V Novo vaf k Marjélizi v vaf. —
Shupanja na pragu ftoji,
„Oh kaj vam je, shupanja vi! Ker fe tak shaloftno dershite ?
Al je doma vafha Marjétiza,
K’ je vjéla mojga golohzhika ?“ „„Moja Marjétiza golobze lovi, Kér na fmertni poftlj leshi.““ „Al fmem jes k nji pogledat it’ ?“ „„Naj le gredo, naj le gredo, Sej Ita fe bla dobro navajena!““ Gori gré v fvitlo kamrizo.
Bolna leshi, milo jezhi —
„Kaj je teb’, Marjétiza!
Bolna leshifh, milo jezhifh?“ Segel je v shep fvileni,
Prinelil ji korénzhka sblabtniga. „Na to, Marjétiza!
Zhe tebi k sdravju bo;
Po tém’ ti prezej boljfhi bo,
Zbe tebi k fmerti bo,
Po tem ti prezaj hujfhi bo.“ —
She fe mi na konjizhka saluzhi, Kakor ptiza s perot’mi,
Kamor predalezh mi sderzhi, Notri v fvoj beli grati.
She je fhel v fkrinjo pifano.
Spét fe mi na konjizhka saluzhi; Kakor ptiza s perot’mi,
Kamor predelezh mi sderzhi, Notri v Novo vaf.
Shupanja na pragu ftoji,
In li brifhe zherne ozhi,
„O kaj vam je, shupanja vi!
Kér fi brifhete zherne ozhi?“ ,„,Kaj bi fe ne jokala,
Kér je umerla Marjétiza.““ — Gori gré v fvitlo kamrizo. Marjétiza mèrtva leshi,
V rokah dershi véniz ’s rósh,
Na glavi ima vénez slat.
Is rók ji vsame vénez ’s rósh In ga pred vrata saluzhi:
,,To ni sa té, Marjétiza!
Ti imafh shé finita dva;
V némfhhim Gradzu fe uzhita. Eden bo novo mafho bral,
Bo mater fvojo ’s viz jemal.
Rejenka.
4®tóji, fióji bèli grad, Notri je shlahtna gofpa, Varofhlinfka grofinja.
Prifhla fi a fhtudenta dva: „Kaj vam praviva mi dva, Varofhlinfka grofinja!
Ak rejenko hózhete moshit’, Jo prideva mi dva fnubit’.“
Tako grofinja govori:
„Naj rejenka fe moshi,
Ko h’ mi prava bila hzhi ; Bom ji fkrinjize nakladala, Kakor bi bla hzhi moja.“
V lini je rejenka fiala,
Je vfe dobro flifhala,
Hitro gré po gredizah ,
Po kamnitih gredizah.
„Kaj povem, shlahtna gofpa! Varofhlinfka grofinja ;
Dajte meni rójen lift, Hózhem fe if kat fpuftit’, Ozha ino matere.
Oh, de to refniza ni,
De hi bila väfha hzhi !“ —
Tako pravi shlahtna gofpa, Varofhlinfka grofinja :
„Al je treba ti, rejenka!
Li pripafa fvilen’ga.“ — „„Ne pripäfa, fuknje ne, Meni farno treba je Ozha ino matere ! —
Dajte meni ròjen lift,
’Zhem fe jih ifkat fpuftit, Ozha ino matere!““
„Kaj bofh fhla po fvet’ ifkat’, Kje je ozha tvoj, kje mat’ ; Tebe Turki vkradli fo Ino meni dali fo.“ —
Pade, rejenka, omedli,
V omedlévzi dufho pulii. — Lépfhi rósh na fvét’ ifkati Ni, ko ózha fo in mati.
ne
iLépa Vida.
Jff^relépa Vida je pelnize prala
Pri kraju morja na linji fkali,
K nji fe je pripeljal zhern samórez,
Tako je rekel zhern samórez:
„Kaj je tebi, lepa Vida!
Ki nifi lepa vezh tak, kakor perre leta?“ —
„„Kak hozhem biti lepa, kakor pèrve leta !
Doma imam ftariga mosha, in bolno dete ,
Stari mosh prekafhljiije, dete prejo-kuje.4®“
Tako je rekel zhern samórez:
„Le s mano, le s mano, lepa Vida !44—
Tako je rekla lépa Vida:
„„Komu bom sapudila Stariffa mosha in bolno dete?*“4
*	D
Tako je rékel zhern samórez:
„Le s mano, le s mano, lepa Vida!
V	fhpanfko deshèlo,
Po tebe je pollala fhpanfka kraljiza ;
5 Ne bofh drugiga imela, j Kakor béle pódelje podiljala,
Ino gori bofh leshala,
Ino bofh dojila fhpanfkiga kraljizha.“—
V	barko je dopila, od kraja odtegnila; Sazhela je jokati lepa Vida:
„Komu firn pudila dar’ga mósha in
bólno détel*4
Pripeljal jo je v fhpanfko deshèlo,
V	fhpanfko deshèlo k fhpänfki kralji-zi. —
Sjutraj je sgódaj vdala, je pri oknu dala, ’S sa hriba pride rumeno fónze.
Tak je rekla lepa Vida :
„Kaj te prafham, ti rumeno fónze! Kaj mòje bolno détize dela?“
Sonze pravi: „„Kaj bo delalo,
Svézho fo mu sdaj dersliali !
Tvoj ubogi mosh fe pa po morju vosi, Se po morju vosi, tebe ifhe ,
In fe po tèbi, lépa, Vida! milo joka.““ — Takrat fhe bolj fe je sajokala,
Bele fi je roke lomila —
Svezher je fpet pri oknu fiala,
Is sa gore pride fvitla luna :
„Kaj te präfham, ti fvitla luna!
Kaj mòje bólno détize dela!“
Luna pravi: „„Kaj bo delalo!
Sdaj fo ga pokopali —
Tvoj ftari mósh fe po morju vosi,
In fe po tebi milo joka.““
She bolj fe je sajokala lepa Vida,
In k nji pride fhpänfka kraljiza:
„Kaj ti je prelepa Vida,
De fe tako milo jokafh?“ —
„„Kaj bi fe jes ne jokala!
Sim pri òknu fiala, slato kupo pomivala —
Padla mi je zhes okno u morje globoko.““
Tallo je rèkla fhpanfka kraljiza: „Nizh ne niaraj, ti lepa Vida!
Jes bom fpét drugo teb’ kupila, Ino pri kralju Tvojim te isgovorila, Le lépo dòji mójiga kraljizha!“
Mlad I» levar.
Mlad hlevar kónje lepo Je fnashil ledeni let in pol, Nobènimu to srnino ni blo ,
De shénfko je hlevar telo;
Le farno vé to küharza,
Ki mu je kite fplétala.
Aj danaf je boshizhni dan,
In Shtépanj-dan tud’ dalezh ni, De hlevar flush bo sapufti.
She pride tudi Shtépanj-dan,
De hlevar fe napravi Hran.
She grò sdaj hlevar v beli grad, K gofpódu gor’ flovó jemat. Pokrit je hlevar bil fvoj pot:
„Aj s Bógam shlahtni vi gofpód!“ Tako je sdaj flovó jemal,
Klobuk is glave vsćt’ fe bal.
Gofpód mu prav’jo, govore:
„Ne véfh, de mi fpofhtovanje gré? Sakaj odkriti nozhèfh glavé?k< Mu hlevar sdaj odgovori:
„Lafjé fo mòji pregerdi,
De hi gofpód jih vidli vi!£t —
„Aj hlévar mlad, to nizh ne de, Le vsèmi fvoj klobuk ’s glavé, Pokashi nam fvoje lafé.“ —
In hlévar je klobuk li fnél,
Slovó takó je v gradu vsél —
Se dvoje kit mu dòli obef’,
In tudi lépa vósa vméf.
Gofpód he fedo poprijel:
„Pométal fi lepó mi hlév,
Aj fédem lét, ófmiga polj Snal nifim ? de fi shénfko telo, In sdaj te vsamem jes gofpó — Prefèrzhno ljubo, oj gofpó
Poljffea kraljiza.
II krashnik, Benezhanfki krashnik! Vhanite Benezhani in kapitani!
Po morju fe vosi Poljfka kraljiza,
Sa fabo vlezhe tri ko bark,
U vfaki barki tri kó vojakov,
Vfaki vojak ima fvojga flugo,
Vfaki fluga fvojga podloshniga.
Sdaj bo vsela Benefhki tabor,
Svétiga Marka vfoki svonik. —
Hitro fo vkali Benezhani in kapitani, Na proti fo tekli poljfki kraljizi :
,,0 milok, milok, poljfka kraljiza! Hozhemo fe podati, ti prebivalfhe dati, Dati vojakam jéki in piti.“
Kraljiza pravi: „„Jek ne maram sa jéki Ne sa pitij vojaki moji ’majo doki;
Zhe mi ne dalle fhpanfkiga kraljizha, Sdaj, sdaj bom vséla Benéfhki tabor, Svétiga Marka vifoki svonik.““
Hitro fo tekli po fhpanfkiga kraljizha, Ino fo ga peljali poljfki kraljizi.
Mat’ ga fpremljala, fe milo jokala. Tako je rekla poljfka kraljiza :
„Jek firn ga redila tri žele leta,
Pa fi mi ga vkradla, fhpanfka kraljiza! S njim fi vfkozhila firn na Benezhijo.“ Tako je rekla poljfka kraljiza:
„Kaj vam pravim, moji vojaki, Streljajte meni fhe na vefelje,
Godite meni fhe na vefelje,
De dobila nasaj firn fhpanfkiga kraljizha !“ —
Dominikova Aiizhika.
,A.nzhika Dominikova Róshize je tèrgala,
Pervi püfhliz fplétala,
S sankami povésvala:
„Ta ho kralju mòjimu, Ktéri je na Düneju.“
Drugi pufhljiz fplelala,
S sankami povésvala:
„Ta ho bratu mòjimu, Ktéri je na Düneju.“
Trétji pufhljiz tèrgala, Róshize prebérala,
Se okróg sdaj saberni,
Mudi Turk sa njo ftoji, Prime bèlo njé rokó,
Pélje v Turzhijo jo s fabó.
L______	■ ---------
Anzhika tak govori :
Kaj te prófim Turek ti ! „Putti k materi me v vaf, Storil bofh mi siati zhaf!“ „IV materi ne bofh ti fhla, Dokler nifi nófezha.“ — Anzhika komaj zhakala,
De bi bila nófezha.
Anzhika tak govori:
„Kaj te prófim, Turek, ti! Putti k materi me v vaf, Storil bofh mi siati zhaf.“
J
Turek tak ji govori:
„Ti ne pòjdefh k materi, De bofh nèfla finka s fabó ; Saj lepo to vidit’ bó.“ Anzhika komaj zhakala,
De bi finka péttvala.
. Anzhika tak govori:
„Kaj te prófim, Turek ti! Putti k materi me v vaf, Stóril bofh mi siati zhaf.“
Turek tak ji govori:
„Sdaj ne pójdefh k materi, Sputtil te ne kom nizh pred,
De bo fin tiar fédem let,
Saj fhe lepfhi vidit’ bó Ko bo finek fhèl s tabo!
S’ tefhko mora doshivet’,
De je fin Itar fédem lét.
Anzhika tak govori:
„Kaj te prólìm, Turek ti!
Putti k materi me v vaf Storil bofh mi siati zhaf.4{
A
Turek tak ji govori:
„Moram ti povedati,
Vfe lolashbe fo sdaj prezh,
Ker ne pójdefh nikdar vezh44* — Anzhika pade, omedli,
Dufho pri ti prizh’ putti.
jRilmifiika Alénzliiza.
ftóji mi Ribniza,
IN a fròdi je doliniza —
V nji pa je lépa kamriza,
Je v kamrizi Alénzliiza, Katera prelepo tézhè Pretanke rishe fhlarofte.
Prifhel je Turek hud po njó, Potèrkal ji na kamrizo : „Odpri Alénzhiza bersnó!“ Alénzliiza pa prav’ tako:
„Bres matere jes ne odprem, Nozój k nobénimu ne grem ; §hli mati pa fo v J^jubljano Po fuknjo meni fvilnato.“
Potèrka v drugo: „Alenzhiza! Odpri mi vidit’ bratiza,
Saj je minilo pétnajft lét,
Kar Lil lim jes na vójfki vjét.“
Alénzhiza mu li odprè,
In v kamrizo k nji Turek grè: Po hifhi fe prefhétata,
Sa róke fe fprijémata ;
Prijel je niško jo pod paf,
Na kònjzha vèrshe jo ta zhaf.
Alenka vpije na vef glaf :
„Avbe! grof, flifhite li tó,
Ste hótli iméti me gofpó,
Naj bom sa vafho küharzo !“
She v drugo vpije premozhnó : „Avbe! grof, flifhite li tó,
Ste hótli me gofpó imét’,
Sa hifhno dajte méne vsét’!££
She tretje vpije na vef glaf : „Avbe! o grof, to prófim vaf, Ste hótli me gofpó imét’,
Sa fvinjarizo prófim vsét’! ££
Is fpanja grof fe prebudi,
Takó mi pravi, govori:
„Bersh hlapzi konje obfedlat!
Tak fe hózhe sasdćvat’,
De mlada vpije Alénzhiza,
De njo Turzhin sdaj prozìi pelja.
Konj grofov obfedlan Hoji,
Na njega fe on saluzbi,
In prozh mozhno s kònjam derzhi, De ogenj ’s podkovi leti.
Dofhél blis’ Gorizhje je vafi Turzhina, ki sh-njo prozh beshi. ’S sapafa sdére fvitli mezh, Turzhinu vèrshe glavo prezh. — „Si vidil Turek ti leto,
Si hotel vsét’ Alénzhizo !“
Pét bander.
Tur’k nabere filno vojfkó, Dälezh on potegne sh-njo, Dalezh, tjé pod Beli grad,
S vójfko mifli vfe ugnat’.
Se bandero primoli Pervo, Tur’k tak govori:
„To bandero dòbro vém,
De gré ógerfkim ljudem.“
„Shivòta grosnovitniga,
Serza pa fo pobitiga —
Bom! berbom ! vojaki moji! Vfak naj le naprej hiti.“
Ko fe drugo primoli,
Tur’k takó le govori :
,,To bandéro, dobro vém,
De horvafhkim gré Ijudém.“
„Oni hudi fo ref ljudje,
Pa fe radi v tek fputle —
Bom , herbom , vojaki moji ! Vfak naj le naprej hiti.“
Ko fe tretje primoli Turek tako govori:
„To bandero, dobro vem,
De gré fhtajerfkim ljudem.“
„Ti fo shivóta vifòziga,
Pa ferzä gnilobniga. —
Bom , herbom , vojaki moji ! Vfak naj le naprej hiti.“
Se zhvetèrto primoli,
Tur’k takó le govori:
„To bandero, dobro vem,
De korófhkim gré ljudem.“
Shivóta fo debeliga,
Serza fo grósno léniga —
Bom, berbom, vojaki moji! | Vfak naj le naprej hiti!“
Ko fe péto primoli,
Tur’k ferdit sdaj sagromi,
Sgàne turfhki fe vojak,
De je ftraha letel snak.
„To bandero, dobro vem,
De ljubljanfkim gre ljudem — Bégama , vojaki moji !
Vfak naj sdaj nasaj hiti.“
„Ti fhtibalarfki tatjé Hiijfhi fo kakor volzjé ;
Teh fe treba nam je bat’, SIódji snajo vfe konzhat’.“
„Shivòta réf fo dróbniga,
Pa ferza hudòbniga,
Vfak naj urno ftran beshi,
Kdor odnéfti zhe kolli!“
Pegam.
J?égam jésdi po Dunaju,
Pied zefarfkim dvorano obftoji. — Rekel je zefarju fvétlimu :
„Al imafh junaka pod febój ,
De bi fe fkufil on s menój ?“
Tako fvetli zefar govori:
„Jeli imam junaka pod febój,
De fe she fkufi on s teboj ;
Al mi je dalezh ràmeno
V	krajnfld deshel’ na Belim - Kamen 1.“ ' „,,Zhe je bliso pofhljiva po-nj,
Zbe je dalezh pifhiva po-nj.
De bi fe snafhil pobizh mlad,
De bi na Beli-kamen snal!,i:i‘ —
She fe je snafhil pobizh mlad,
De je na Beli-kamen snal.
Klobuk je vsel pod pasdiho,
V	roke pa drobno pifmize.
Pobizh mi pa zhes polje gré , Lambergar pa v linah ftoji;
She tabo pravi in govori:	f
„K nam pa Dunajfhi pobizh gré, Novize nefe dunajfke.44 She mu hitro na proti gré.
Na ftopnizah fe frezhata.
S eno roko ga je objel,
Mu s drugo pifmize je vseh Tak materi je fvoji djal :
„Kaj vam povem, mati moja!
Po-me je poflal Pegam hud44 „„Pegam ima hudizha dva,
Ti imafh Marijo in Boga.
V	hlevu imafh konjizha bcrsiga, K’ ni fédem let is hleva bil,
Tudi ne mersle vode pil;
Pil je fladko Rebulizo,
$obal pfhenizo rumeno.4444 —
Sede na konjizha bersiga,
Kteri tako lerdo sdrizhi,
Ko ptiza pod neham leti,
V	eni nozh’ in v dnev’ je tam bil.
On dol’ po Dunaju drizhi,
De fhipe is oken lete.
Pegam pri kofilu fedi,
In tako pravi, govori :
,,Oh , le lim , le iim moj lokaj !
Al je gromenje, al je trefk?“
„„Pa je gofpod Lamberger mlad.““ —
Pegam ga h kofilu ravna;
Tako Lambergar govori:
„Nifim prifhel fe k teb’ goftVat,
S tabo fini prifhel fe bojvat;
Prifhel lim tla rofo glavo ,
In na tvoje belo pero Na konzu poslazheno lepo ,
Sdaj bo pa v blat’, potlazheno.“
Tako mu Pegam govori :
„Men’ fe ne fmili drugiga,
Ko tvoja frajza fhpenatova,
Ki bo s kervjo premozhena.“
Mu dalje Pegam govori:
„Al greva na zefarfki dvor,
Al na Dunajfke ulize?i£
Tako je rekel Lambergar:
„Na dvor’ fe fvinje kolejo,
In v ulizah babe prepirajo ;
Tam fantje fe ne bijejo.
Midva greva v ravno polje,
De bodo vidli vfi ljudje,
In vfa gofpóda Dunajfka.“
Sta fhla na ravno mi polje, Enkrat na proti sadirjata, Endrujmu nizh ne fiorita;
V	drugizh na proti sadirjata, Klobuka ’s glav ii sbijeta,
V	tretjizh na proti sadirjata, Pegamu glava odleti.
Lambergar jo je na mezh vjel, Nefil zefarju fvétlimu.
Tako mu zefar govori,
„Kaj hozhefh pa plazhila ti ?
Al hozhefh Ilo belih gradov?“ „„Naj jih le fvétli zefar bo Devétdefet ino devét,
De pa flie vezh fhtevenja bo!““
	
KASALO.	
>	4Stran.
Shenitne péfmi ........	1
Péfem , ktéra fe pòje , kadar fe nevéfta	
is azhétoviga dama v slieniuoviga pélje	2
Péfem, ktéra fe poje, kadar sa nevéfta v	
jabelko pobérajo		3
Shenitne péfmi is Metlike . . . . .	4
Kolednifke péfmi		6
Krefnize		16
Tako Ribnifhki otròzi vreme profijo.	*9
Ptizhja fvàtovfliina		20
Kratke péfmize		23
Kaj je Ijubésin ........	37
Vafvàvez		39
Yafvavka		4i
Stergane hlàzhe		42
Brèfbno		43
Vasnik 			43
,Shinkavka		47
,Soldafhko flavo 			49
(Soldafhka		5o
Svéfta Mini/.a		5i
Sdihleji faldata		53
Odhod nad Pnijsa		56
Liivdon		Go
Juri s piiflio		64
Pét ftebróv ,	....................
Jogri raspollati!.......................
Romar fvétiga Jakoba Kompofteljfkiga .
,Svéti Ureli............................
Povodnji mósh...........................
Defétniza.........................,
M li ti bres pameti.....................
Sórmanova Mizika........................
Roflilin in Verjanko....................
Kraljéva vmorjéna.......................
Zliüresliov Jaka .......................
Od Riinfke grofinje.....................
Mójerza ................................
Voljar in Sidonia.......................
Marjétiza...............................
Rejénka.................................
Lépa Vida ..............................
Mlad hlévar ............................
Poljfka kraljjza .......................
Dominikova Anzliika.....................
R/bniflika Alénzhiza....................
Pét bandér .............................
Pégam...................................
67
69
72 * 76 79
82
86
89
9>
94
98
100
i-o3
106
i°9
m3 m6 120 122 124 127 i.3o 133
\
Opomba
L'Predgovor fe bò driigimu svesiku prilóshil. Tuba/ Je le napove, de je péjmi prizhujózhiga svesiha nabral rdnki Emil Ko rit h o.