£ l v X, / A> , / t» S G O D B E svetiga pisma S A mlade LJUDI. Is nemjhldga pnflavil Matevsh Ravnikar , dej été Jkolc far[ek kraljev vu^henlk. TRETJI INO ZHETERTI DEE. SGODBE NOVIGA SAKONA. Od Kriftufoviga terplénja do prihoda fvetiga Dobi. Apoflolfko djaiijs ino zerkve perzhedk* V’ LJUBLANI, 1817. Na prodaj per Adamu Henrika Hohnsa. bukvovésu. Vidil Avgufhtfn, fhkòf. ndii Kremnizer, m. p. m. p. Natifnejo naj fe. .Walland, m, p. PREDGOVOR• Podâm vam , ljubi otrozi ino mladénzhi ! tretji ino zheterti dèi sgódeb fvetiga pifma. S’ zhetertim fo sgodbe fvetiga pifma konzhane* Ta dva dela fta prekratka , de bi fe pofebej vesala : oba v’ enimu / svésku torej jih prejmete* Tretji dèi fe per Kriftufovimu terplenju sazhne ino fkléne o prihodu fvetiga Duha. Zheterti del vam apo-ftolfko djanje ino kerfhanfke zerk-ve vkoremmbo ino râfho popifuje. Bog daj, de bi vi ino vii, ktiri sgodbe fvetiga pifma bero, is njih veliko vefelja imeli. Profite ga , de bote po lepih isglédih ino na-vukih, ki jih berete, vfelej tudi shiveli. Ljubi otrozi Î ljubi mia? dénzhi I Bog vaf obvari ! V’ Ljublani 19, dan fvizhana 1817* SADNI DNEVI pred Jesufovim terplenjam. 89. jesufova ozhitna jésha v’ Jerusalem. Zjutraj Jesuf po vezhdtji, ki fis tnu je bile Marija ino Marta v’Betânji napravile, fe je v’ Jerusalem s’ vuzhenzhimi vsdignil. Pod oljfko goro kmalo v’ Uran pi ta fo bile Betfage, terg. Dvema Jesuf vuzhérçzov rezhe tukaj: „ V’ta lè terg pojta. Va-nj prifhevfhi bota oflfzo najdla pervésano, ino per nji shebé, ki ga fha oihzher ni jésdel.-Odvesbita, ino perpePta mi ga. Zhe vaji kdo vprafha: Kaj delata zhimu ga odvesu-jeta? le režita mu: Gofpodu ga je treba! ino puftili kmalo vama ga bodo.’* Vuzhénza fia fhla, kakor jima Jesuf vksshe, ino sbe fta fe zhudila ! Vfe najde-ta , kakor je rekel. Komej prideta v’terg, ino kinalo sagledata oflizo ino shebé per nji. Pred tergam per nékih vratih na ras-potju fta bila pervésana. Shebé odvesujeta. Ki je njih bilo, jima rekó: „ Kaj delata, zhimu shebé odvesujeta?” Rezheta: „ Go-fpodu ga je. treba. ” Radi ti dobri ljudje jima ga pufté, k’ Jesufu ila ga pelala. V’ ti desheli, slsßi v’ mirnih zhafih, je bila ofle jesdariti fploh navada, tudi kralji in knési fo jo imeli. Kadar fe je kaj pofebniga obhajalo, fe je fofebno taka shi» vina rada jemala, ki fhe ni bila per nobe-cimu delu, ino torej nedolshna fhe nekako, Vuzhéozi fo Jesufu ofla s’plajfhmi poger* nili, in ga na - n j pofadé. Zhes oljfko go^ ro je fhla pot. Kadar Jesuf na verh gore perjésdi, kjer fe je zéfta navdól fpet ober-liila , ino fe Jerusalemfko mefto pokashe : fo vuzhénzi ino pred njim ino sa njim vrejózhi ljudjé nad toljkimi zhudeshi, ki fo jih vidili, vfi kmalo vefelje ino Bogu hvalo pognali. Vfe vpije: „ Sdravje mu, Dayidovimu linul Pozliéfhen, pozhëfhen on dójdiz v’ Gofpo-dovimuiménu! Posdravleno nam bodi ozheta Davida kraljéftvo, ki fe blisha! Mir ino blagóft is neba ! Zhaft ino hvala v’ nebo 1 «Slava mu ca vifózhini ! ” Ali Jesuf ni imel nizh takiga vefelja »ad méftam. Vfe te hvale ga nifo gjinile, ampak od perhódne nadloge njegovih fo-vrashnikov ferze fe mu terga. Mefto vidi» y ti, fe joka nad njim, „Kaj ko bi faj ta fvoj dan ti fposnalo, je djal, kaj je k’ tvoji frezhi ! Pa fkrito je tvojim ozhém. # Ino torej dnevi pridejo zhes-te, ino tvoji fo-vrashnitci te bodo ogradili, od vfih ftranf te oblègli ino ftifkali 9 ino tvoje otroke v’tla pomandrali, ino rasvaljili te bodo do sdii (li ga , ino kamena na kamenu ne bodo puftili ! Ino to, ker niti dnév fvojiga ob-jifkanja , ker niti dndv ponujane milofti fpo-snalo! ” Tudi fhe te lè Jesufove befede nam Jesufevo vshâlenje nad [udrai lé tako lepo ino milo povejo, naj jih tudi perftavi-nio : „Jerusalem! Jerusalem! o ti metto! ti , ki preroke katnnjafh, ino boshje pofle, ki jih Bog do tebe pofhtla» morifh! Koljkrat fim tvoje otroke hotel sbraci, kakor kokla pod perute fvoje pifheta sbéra — pa nifte hodi ! Lejte ! vafha hifha vam bo vekomaj v’ pufho ! ” Joj, vi ljubi moji ! Koljko révo fi grefhniki nakopavajo! Is ljubesni do njih tolse Jesufu v’ ozhéfu jigrajo , ino vender fe mu ne dajo otéti ! Shé ga shâ-Iji Jesu fa greh! Nad terplenjam, ki ga zhaka, ni joka*l» nè nad fmertio, kif^ blisba ; grehi ljudi le ga v’Colse fpravijo. Joj, v’ ferzé vidi on vfitn vfim, ino vzhéraj ino danti ino vekomaj ravno fitti on otta-! ne — kaj ko bi mu faj mi enake shalofii ne delali ! V’Jerusalem fe je bilo savolo veliko* nozhniga prašnika ljudi she bres fhtevila s nafhlò." ' Ljüd)é, ktiri fo bili okolj Jesufa, kadar je Lazara od tenerci obudil, fo po viimu Jerusalemu ta zhudesh rasglaüli. Torej kmalo ko fe flifhi, de gre Jesuf proti meliti» primejo palmove mladike v’ roke, ino mu vró v’trumah naproti ; vfe vpije s „ Posdravlen , posdravlen ! pozhèfhen bodi dćjdiz v’ Gofpodovimu imenu! on Israelfki kralj ! ” Veliko jih je plajfhe po tleh ras-grinalo ; drugi fo selene véje od drévja Tekali , de mu pot s’ njimi potréfajo. Ljubim kraljam je bila tako delati fhega tiftikrat. Kadar od ljudi Jesuf tako fprémlovan do mefta pride, de je va - nj per vratih fhelj je vfe meteo bilo po konzu. Vfi fo vprafhali : „ Kdo je ta ? kdo pride ? ” «Sprejdne ljudfke trume pa fo djale : „ Ta je Jesuf, prerok is Nazareta na Galilejfki-idu!” Fariseji pa fo raskâzheni ino vfi na-fajéni djali : „ Sdaj vidite lé, vfe nizh ne opravite ! ìé poglejte, vef fvet dére sa njim ! ” Jesuf gre fpótama v’ tempel. Kar ja pervizh kùpze in prodâjze is njega pregnal, fe jih je bilo fpet she napravilo. Kmalo jih gre podit. „ Pifano je, moji hifhi fe molitve hifha pravi sa vfe narode, je djal; vi pa ße jo v’ televajfko ljukno fpremenili. ” cSlepih ino krulovih ja k’jesufu v’tem-pel perftopilo, vézhi dèi jih je bilo dovòl per tempelna vratih, de fo vbogajme profili : ino vfe je osdravil. Ljudflvo je bilo filno vefëlo, glaf in fevala fe po tempelnu rasléga. Otrozi zlsr fo vefelje gnali ino vpili : », Posdravlen » posdravlen , Davidov fin ! ” Radi namrezh fo imeli Jesufa, ino do osdravlenih fe jim je dobro sdéio. Dohovfhino ino pifmeje, kadar te zhu-da vidijo, in te hvale flifhijo, je grosno lomilo. Druge namrezh hvaliti flifhati, nobena rezh napuhnesha bol ne boijf. Djali torej fo- mu nektiri ino v’ otroke mu kashe-jo: „Jih ne flifhifh, kaj pravijo?” Jesuf, dopadlo mu je otrok nedolsbno vefelje, jim je odgovoril: „tSlifhim, flifhim! Ali pa nifte nikolj v’fvetiniu piftnu brali, kar sdaj lé sadéne: Is vuft otrók in do-jénzov fi hvalo febi perpravil. ” Drugi fo Jesufu rekli: „ Mojfter! fej fvoje vuzhénze pofvâri !” Jesuf jim rezhe : „Gotovo vam povétn: zhe tf molzhé, kamenje bo vpilo!” Ljubi moji ! V’ nebefih ozhetova volja je bila, ino preroki fo osnanovali, de fe bo y’Jerusaleinfko mefto Jesuf o z h i t n o enkrat ino sM’lóvesam, de je Mefija ino Is-raelfki kralj, pokasal« Ino glejte, kako pametno fe je! Podobo ponishnofti ino vfih lepih zhed« noft vidimo na njemu. Kralju, ktiriga zha-flitlivo vpelujejo, enak je njegov prihod, ino vender le firófhina ino vboshtvo, nizh pofvetniga lefka ni viditi. Mirno shivinzhé vidimo, nè konja na vojfko, selene palmove mladike, né mezhov fe blifkati, Kaj kraljev plajfh ! krotkoft ino miloft, ponish» ino Ijubesen ga vfe lepfhi obiazhijo! Naraefti djeraantov ino fvetiih biferov mu inile Tolse v’ ozhefu jigrajo. Is vbogiga ljudftva vuft, ki mu je nadlogo prevsdignil, fe mu hvala raslega, od jesika gre nedolžnih otrók flava njegova« S’ timr njegovimi zhlovefhkimi zhednoß-mi ie boshja mogózhnoft flrénena. Mifli daljnih ljudi > ofla pred vratmi per* vésaniga , konez ino fìrafhno gróbio Jeru-salemfkiga mefta, vfekmàlo je njegovo pov* fódno okó vidilo. S’ vfigamogóz hnoft* jo vkashe , ino The taki frovjâki noté morejo biti pokorni njegovim befedam, ino flepzam, zhe le migne, fe ozhi odprèjo, ino krulovzi fkózhijo po konzu. Sama lju* besen kipi is njega. Ljuzh ino mozh fo njegovi kraljévi daróvi, nè slato ino frebro, ki jih delii o prìhódu. Ljudftvo, ki je vpilo ino ga kralja delalo; otrozi, ki fo glaf vmef gnali; vu-zhénzi, ki fo mu po boshji previdnofti h’ potu naftavleniga ofla perpelali, vfe vfe po navédama je ftaro prerókovo obljubo do sadne zherke fpolnit perpomòglo : „ Ne bój fe hzhi, ti «Sion! Vefèli fe in vrifkaj hzhi, ti Jerusalem! dokler glej, krotek pride k’tebi tvoj kralj, on praviza ino svelizbar ! Glej, vbog je, ino ofUzhino shebé jésdi, shebé tovorîvke ! Naródam bo svelizbanje osnd-nil, ino mozh njegova bo od morja do morja C po deshelah in deshelah, ki jih morje oftó* pa, fe bo rasfhirila ). ” it v 90« Dàzïni dnar. Po dnevi Jesuf je v’ tempelnu vuzhil. Vélk» duhovfhina ino pi'fmeji fo mu vfako fcefedo preftrégli, ino fkrivaj kako, pollavi m po nozhi, ga is poti /praviti fo per-lóshnolt lovili. Ozhitno fe bojé tega Ilo* riti, vfe preràdi Jesu fa fo ljudjé poflufliali, vfe prevezh fo mu bili vdâni. Ali Jesuf * kadar fe smrazhi, je s’ dvanajfterimi vu-zhénzœi mello svezher sapufhal, ino v’Be-tânjo ali na oljfko goro hodil, ino de du-hóvfhina ni védla, je kje prenozhovàl. Duhóvfhina fe torej llréne ino pofvetu* je, ga fej v’befedi kàko vjéti. Poflali, préd pa vfe dobro prevdârili, potiihnenzov, ktiri fe bljlaitî snajo, fo s’ svijâzhnjo do njega. Sakaj fami fi ne vupajo iti, ker fo vëdiî, de jih posnd, ino de nizh ne opravijo. Ne* koljko Herôdethu vdanih, ki fo jim Hero-deshôvzi rekli, je moglo s’njimi iti, de bodo kmaJo prizhe per rokah, zhe fe tcshba do pred oblafinlfca deshele vsdigne. Fariséjovfkx pridejo k’ Jesufu, is vfiga kashejo, de imajo lé toljko kàj na ferzu, prav prdvo bi radi svédli, vii uni nedólshni le delajo, rekó mu: „ Vuzheulk ! refnizhen fi ti, mi vémo, vfe prav tl fódifh, ino sa nikogar ne marafh. Sakaj ti fe ne ravndfh p© lizih, bosbjo pravo poe. ri vuzhlfh. Torej faj ti nam povéj ? kaj miflìfh ? ali gre zefarju dsvik opra visti, ali nè?” Vprafhanie je bilo ref de svijdfhko. Fa* ìiseji fo miflili:. „ Rezhe naj de, ali de IS n è j obakrat ga imamo. Z he rezke d e, nizh vezh M iijata ga ne bodo ljudje dela« li; s’nejevóljo le opravlajo davke, ino Me-lija, menijo, jim bo davke ino ptujze pre-vsdignil. Zhe pa rezhe de nò,*ga bo de-shélini poglavdr, de ljudi' podpihuje, sgra-bil ino ga v’ fmert poflal. Ne bo fpodleté-la; de, ali de nè more lé rèzhi. ” VTe ljudftvo Je v’Jesufa zhakalo, kaj bo odgovoril. Pa pri jasne liza, perhljinen obras Jesufa ne morejo ogolfati. Krnilo je njih hudobijo, njih muhe ino savijazhe zhutil, rezhe jim : „ Kaj me fkufhate, hinavzi ! — Pa vender , da/in dnar mi pokâsbite. Poglédam naj ga,” Defetâk fo mu podali. Dnar sdaj jim pod ozhi' vtakne , ino rezhe : „ Zhigava je podoba ino opif ? ” tSo djali : „ Zefar-jova.” Jesuf jim rezhe: „ Prav je! dajte zefarju tedaj, kar je zefarjoviga, ino Bogu, kar ja boshjiga.” Ravno toljko je to, kakor bi bil rekel : „ Kako fhe neki vprafhate, zhe daziai dnar zefarju gre ali uè, ker she podoba Jno opif to po vèrta ? Shé s’pravi'zo, ki rte mu jo vafhi desheli dnarje biti pervoljili, ino de njegov dnar ino fkorej nobeniga drujiga ne fhpógate, povéfte, de je zelar vafh gofpod. Torej podloshnifke dolshnorti do njega fpol-nîte. Dajajte zefarju, kar je zefarjoviga — zhaft , pokorfhino, davke.” „ Pa, kakor je zefar na ta dnar fvojo podobo ino fvoj napìf vtifnil, ino zefarjo? js ta đnar: tako je tudi zhlovek po boshjj podobi vit varjen , ino bo sh j e sa po v di fo inu v’ferze sapifane, ino laft boshja je tudi on. Boshja lall lim, more tedaj zhlovek mifliti, nigdar le ne fmé Boga fpo-sabiti, Bogu naj da, kar je bos h j i-ga, zhaft, podloshnoft, s a v u-panje.” De ga odgovor! polniga boshje mo. drofti ino 1 ju besni! Ti fvetehljlnzi ga, boshjiga vuzhenika, od dnarfkih rezhi opra-fhujejo, v’nefrézho bi ga radi fpravili, on pa jih je svelizhati shèlel, ino edino pot do prave frezhe vef ljubesniv jim pokashe. . Nizli rèzhi pred budini nifo védili timu lepimu odgovoru, ki lì ga nifo bili vfvéfti, Ofterméli, vmóknili fo, ino s’ veliko fra-mòto fe fpravijo. 91. Per grehu popâdena gréfhniza. Ta lé sgodba je savolo enaziga sapo-padka lepa tovarfhîza popréjfhine. Torej kmalo po njéj naj ftoii. Jesuf je bil kmalo s’ dnćvam vred v*tempel prifbel* Vfe ljudftvo fe ga obfu* je. Ràvno vfédel fe je, vuzhiti sazhne, kar hrup vftane. Pifmeji ino Fariseji fo sheno perpelali, nad veliko pregreho fo jo sajéli. V’fredo «beralfha jo poftavijo, nje-Bo pregreho mu pravijo, ino konzhali fo *4 s’bafedami: „Vuzhenik! Mosef nam je ta® ke gréfhnike kamnjâti vkasal. Kaj rezhefh tl h’ temu ? ” Pa le fkufhat ga fo tako djali, ino kar kolj naj bi bil Jesuf rekel, de ali de nè, oboje bi bilo hudó. Ako bi bil rekel: „ Jo, jo! ” bi ga bili k’de* shele poglavarju toshili; le on v’zefarjovi« mu iménu j® do shivlenja in fmerti fódno oblaft imel, ino fegâvze v’ zefarjove pravi-ze je terdô ftrahoval. Ako bi bil pa Jesuf rekel: „Ne kamnjâite je nè, bi ga bili ljudem toshili, de pollavo ometuje ino satira, ino njega kamnjati bi jih bili fhdntali, Vfe zhaka, kakfhina bo fodba , ino, obljubim, veliko fe jih she po kamnje perklânja. Jesuf je mèlzhal, perklóne fe, ino je s’perdam v’ tla pifal. Pifmeji ino Fariseji pa le bol ino bol s’ vprafhânjimi va - nj tifhé» Jesuf fe fklóne, ino pogleda jih, de j'm pogled fkos. ino fkos Terza Chine, rekozh : „ Kdor vaf je bres greha, naj pervi kamen va «njo vershe!” Ino fpet fe je perpógnil, ino pifhe. Kaj je pifal, nam fzer ni snano. Pa, berfh ko né, take befede fvetiga pifma v* paril je pifal, on ki je v’ ferzih kakor ml v’bukvah bral, ktire fo roshnlke na njih fkrivne grehe opominova'le, ino de jih Jesuf vé, vfakimu pofebej povedale. tSlifhavfhi, kar je govoril, inobravfhi, kaj pifhe, fo fe Ilari ino mladi vii eden sa drugim ismusali — Jesuf ino shena sgoi fama Ha odala. Jesuf fe fklóne ino ji rezhe : „ Shena ! kej fo tvoji toshniki ? Te ni nihzher obfo* dii?” Shena je flrahoma ino trepézha odgovorila: „Nihzher, Gofpodl” Jesuf ji rezjhe, framovari ino kfati fe jo vidi ino gnufici fa ji nad greham : „ Glej ! tudi jes te ne obfo-dim. Idi > ino vezh nikar greha ne delaj. ’* Ljubi moji ! jelite, toshniki teshe-n« fo bili prave gerdòbe. «Smerc grefhnize fo hodi, ino fmert farnim savolo grehov je fhla. Pa koljko ljudi je fhe véduo , de grefhnike, ktirih grehi fe med ljudi rasgla-fé, le toljko fódijo, farni pa fkrivaj vga-njajo ravno take ? Zhe naf kaj med take o-pravlive ljudi kadaj sanèfe, na Jesu Covo be-fedo jih fpómnimo, ali pa fej febi jo režimo: „Kdor vaf je bresgreha , pervi kamen naj vershe va- nje — taki naj jih fódi.” Sheca, kadar fe je njéna fkrivna pregreha pokasala , kadar je, s’ ozhrni po febi * v’fredi ljudi ftala, kadar je is Jesufovih vuft fodbe zhakala, ino ko je vfe va-njo gledalo, bi bila raji, obljubim, od ftrahu ino britkófti fkopernéla , od framote raji v’ sem-ljo bi fe bila podrésnila ! — Tudi nafhi fhe takó fkriti grehi fe bodo na fodni dan enkrat vprizho vfiga zhlovefhkiga rodu poka-sali, tudi mi vprizho vfih zhlovefhkih na-ródov ino vfih nebefhkih angelov bomo pred fodnikam Jesufam fiali , " ino fodbo k’shivlenju ali k’ fmerti, k’ svelizhaniu ali pogublénju i* njegovih vuft bomo saflifhali. Le mifli te framòte bi naf mogle she od hudiga ovréti, tudi kjer naf nobeno zblo-vefkko ino kosle na fvojo lévo pofta-vil. ” „ Potlej jim kralj na defm'zi porezhe: „ Bàite ! vi blagoflòvlenzi mojiga ozheta I pofédite kraljeftvo, perpravleno vam od sa« zhetka f’vetà. Dokler, lazhen iim bil, ino dajali fle mi jefti ! Stiéjin lim bil, ino dajali fle mi piti ! Popotnik iim bil, ino fprejeti fìe me! Nag firn bil, ino oblazliili fte me! Bòl’n firn bil, ino objifkali fte me! V’ je'zhi firn bil, ino k’meni fte prifhli. Ino pra-vizhni mu bodo vii savsévfhi odgovorili : Gofpod ! kdaj imo te lazhniga vidili, ino te naftoli ? Ali kdaj imo te shejniga vidili, ino napojili ? Kdaj imo te popótniga vidili ino pod ftrebo jemali ? Kdaj fmo te nagiga vidili ino teoblékli? Kdaj fmotebolniga ali V’ jézbi vidili, ino Imo k’ tebi prifhli ? Kralj pa jim bo odgovoril, ino porezhe: Gotovo vam povém: kar kolj fte tih lé mojih nar manjfhih bratov komu fiorili, fte meni flori li. ” „Potlej _fe bo kralj v’une obernil na levi'zi, ino jim porezhe: Poberite fe od mene, vi preklénzi ! v’ vezhni ogenj, ki je hudizhu ino njegovi derhali perpravlen. dokler lazhen fim bil, pa nifte mi jefli dali. .Shéjin fim bil, pa nifte mi piti dali. Popótnik firn bil, pa nifte me prenozhlli. Nag fim bil, pa nifte me oblekli. BoPn ino jetnik fim bil, pa nifte me objifkali. Ino odgovorili tudi oni mu bodo: Gofpod! kdaj fimo te vidili lazhniga, ali shéjniga, ali po^ pótniga, ali nagiga, ali bolniga, ali vjéti-ga, de ti nifmo poftrégli? On pa jim bo odgovoril : kar Dar manjfhih tih le komu nifte fiorili, nifte meni fiorili. ” „ Ino tako pojdejo ti v’ vezhno terplé-nje ; pravizhni pa v’vezhno shivlènje. ” Oh , ljubi moji, naj bi fi mi te Jesu-fove befede prav k’ ferzu jemali, vii drugi ljudje bi mogli b;ti ! Kdo fi med fhtevilo unih blagoflóv-lenzov ne bo iti shélel ? — Ino kdo torej fvojiga kriihika , ino pa prav sadni kófhzhik naj ga bo, ne bo rad komu lazh-nimu odlomil? kdo ne bo pifhkivim fiaritn ljudem, ino revésham, zhe ga ima, nè le vode, ampak tudi vina ino mleka podal? kdo ne bo vbogim vdovam ino tìrótam volj« no kaj oblazhila podélil, ali, zhe vterui', is fvojiga omiflil ? Koga, tudi kamnitiga Terza naj bo, ino nizli fzer k’ dobroti ga ne omajaj, ne bo per mifli na une preklénze groša vbogi-ga popótnika fpred vrat goniti ? ali bolnikov bres pomózhi kopernéci puffmi ? ali pa s’ ljudmi v’ nefrézhi, ino tudi lé P hudodél-niki, gerdó delati ino k’nefrézhi jim nelré-zho perklddati ? Ino sdaj lé fhe to lè befédo : Zhe bo she fodba tifiih ljudi tako ftrafhna, ktiri nifi) fvojimu blishnimu nizh do briga, pa tudi hudi ga nè fiorili, kako fe bo Che lé tiftim godila, ktiri, kar ie budiga mogó-zhe, drugim ljudém nakopavajo, ki jim shivîenje grené, ki jih preganjajo, golfa* jo, okrädovajo, sanizhujejo, vkljlnajo, obrekujejo, bijejo, saframosh’ujejo, ino jeso ino nevofhlivofl: nad njimi ispufhajo? kako fe bo fhe le ti Umi godila, ktiri nedolsh-noft sapelujejo? ktiri folsé zlo ftarifbatn pijejo, ino jim pazh fmert fhè sheljé V Od takih liudi molzhi Jesuf — ino molzhimo tudi mi ! Pofledna vezhérja. 97t Perprava velikonozhne vezhérje. Dva dni pred velikonózhjo — vfaki dober Israeliz fe je sdaj prašnik po vredno obhajat perpravlal — fo duhovfhina, pifmeji ino ljudfki fiarafhini, sbravfhi fe v’dvor Kajfesha, vélkiga duhovna, fvet fklepsli, kako bi fe dalo s’ ovinkam Jesula v* oblaft dobiti, ino vmoriti. Ene mifli fo bili, djali fo: „ Lé v’prašnik né, de hrup med Ijuft* vam ne vftane. ” Ljudi bol kakor Boga fo fe bali, vite! Jesuf, on vfigovéd, je v’njih sbor» ino v’njih ferza viđd. De oni nè tako, je vedel, kaj bodo fiorili. Shé ob sadni hóji v’Jerusalem je dvanajftim vuzhénzara djal: Glejte! gori gremo v5 Jerusalem, ino fpol-nilrt, kar fe preroki od zhlovekoviga fimi Trétji ino {ha. del. C pifali, vfe fe bo nad njim. Zhlovekov fin J bo duhovfbini, pifmejam ino Ijudfkim ftara- p fhinam isdân. R’ fmerti obfodili, ino dali r ga bodo ajdam v’ roke. Saframovali, va • nj pljuvali , bizhali, krishali ino vmorili ga j bodo. Tretji dan pa bo sopet od fmerti ] vftal. ” Tudi sdaj ravno to v’ novizh jim pové, ino sdaj jim fhe zhaf na tanjko od- j lózhi, kdaj pràv fe bo sgodilo : „ Zhes dva dni, bo velikanózh, je djal, ino zhlovekov fin bo isdâu , de bo krishan.” DvanajfHh vuzhénzov jeden pa, Judesh .Shkarjót, je fhe!, ino s’vélkimi duhovni ino s’ poglavarji fe jim ga v’ roke fpraviti pogovori: , Kaj tri dafte, je djal, ino vam ga isdam?” D» bro fe jim je sdélo, to fli-fhati, ino triddet frebernfkov mu obljubijo. Judesh jim perterdi, ino od fih n al jim je fkrivaj Jesufa isdati perlóshnofli jifkal, de bi ljudje ce védli. Pervi dan prašnika tedaj, ko fe je ve« likonòzhno jagne klalo, fo vuzhénzi k’Je-sufu dopili ino mu rekó: „Kam, hozhefh, de gremo, de ti velikonòzhno jagne per-prâvimo ? ” Jesuf nsmrezh ni nizh fvojiga dòma imel. Jesuf rtzhe Petru ino Janesu : „ V’ rrefto pojta. Nekdo, kadar prideta, vaji bo frezhal, ki verzh vode ponèfe. Sa njim, kamor pojde, v’ hifho idita. Ondi rezfta 1 ifhnimu gofpodarju : ,, Vuzhenfk ri rezhe: Moj zhaf, moje fmerti zbaf, fe bli-sha. Per rebi s’ ' uzhénzi hozhem veliko-ndzh obhajati. Kr j je obédniza, de bom s’njimi velikonòzhno jagne v’njej jedel? ss Ino pokasal vama bo veliko obédnizo, vfo pogerneno ino perpravleno : ondi nara per-pravìra. ” Vnzhénza gretta v’mefto, ino, kakor jima je rekel, fla najdla , ino fla velike-nozhno jagne perpravila. Ljubi moji ! lepó ino gotóvo snamenje fvojiga bos liji ga ozhéfa je she pa lé Jesuf Tvojim viuhénzam dal: v’véri h’per-hodnimu terplenju jih porerduje. Kakor je njosha unkrat k’ vraram shebé ino ofll io per-vésovati vidil, ino mifli njegoviga terza posnal : tudi sdsj njegovo vlìgavlduo okó vidi, kaj fe v’ daljnimu msftu godi, vidi dershlnzbe, ki po vudo gré, ino hifho, V’ ktiro jo ponèfe, vidi vfaki zimer hifhe, ino vfo gofpodarjovo pervóljnoft, proftóra nìu dati. Ino ravno tako vfakiga lilapza Bog fhe sdaj vidi» kadar "konje ali vóli opravla , vlako déklo , kadar per ftudènzu vodo sa-déva. Nevidna prizha je on vfih ßafhih opravkov per domazhiji. V’ vfe domóve , ino v’ vfe ferza on vidi« Torej vfelej vam bodi na mifli : „ Njegovo fvéto okó me vidi ! ” Tako lè bote fvoje vfakodâoje opravila radi ino svetto °pravlali, ino gròsa vaf bo, kaj hudiga boriti v’prizho njegoviga oblizhja.) 98. Jesuf vuzhénzam nege vrniva* Jesuf, kadar fe srarazhl, je v* fvetlo °bédnizo prifhel, ino s’ dvana Aerimi „ vu- G a zhénzi sa «liso fédel, velikonòzhno jagns s’njimi jéft. Jesuf je védel, de je njegova ura sdaj prifhla, is fvetd iti k’ ozhetu. Vuzhénzam tedaj, ki jih je vfelej ljubil, je poflédno ljubesen tukaj hotel fhe fkasati. Sadnizh fhe, prijasno ino ljubesnivo, jih pogofti. „ jSerzhno ferzhno firn shèlel , je s’ boshjo prijasoofijo djal, ino vshâlji fe mu, preden terpim , to velikonòzhno jagne s’vami jéfti, Sakaj povem vam: vezh s’ vami ga ne bom jedel, dokler ne bo vfe fpolneno , ( kar to velikonòzhno klano jagne poménuje ). Potlej je kelh prijel, sahvalil ino rekel : „ Vsamite, ino okolj fi ga podajte ! Sakaj povém vam : nizh vezh s’ vami ne bom tertniga obródka pil» dokler kraljeftvo boshje ne pride. ” Vi vétte, po tihe deshele fhègi fò fe goftém noge vmivale. Nar manjfhih der-shi'nzhetov je bilo to opravilo. To je ! Je-suf je dobro vedel, de mu je ozhe vfe re* zhi v’roko dal, ino de je od Boga isfhel, ino de fe bo fpet k’ Bogu vernil. Pà is sa-mise je vftal, itio poverhino oblazhilo isflézhe, f’ pertam fe opafhe , vode v’ vmjiv-nik vlije, ino noge je sazhel vuzhénzam vmivati, ino f’ pertam , ki je v’ Djemu , jim jih brifati. Kadar je do Petra prifhel, fi jih Peter is zhafti do Jesufa ne da. Debelo je gledal , ino djal : „ Kaj, Gofpod ! ti meni bofh noge vmival ?” Jesuf rezhe : „ Kar jeft delam, d sdaj ne vćfh, pa vidil bofh po- tlej.” Peter je odgovoril: „ Gofpod ! de oè ! vekomaj ne bofh ti meni nóg vmival ! ’* Jesuf mu rezhe: „ Ziie fe mi vmivati ne dafh, ne bofh nobeniga delésha nad mano J|nel.” ^Simon Peter, Jesufova prijasnoft je bila zhes vfe, mu rezhe: „Gofpod! zhe je taka ! ne le nóg, ampak glavo ino roké ! ” Noge vmivfhi vuzhénzam , fe Jesuf so-pet napravi, ino je sa miso fédel. „ Pa vétte, jim rezhe, kaj üm vam fiorii ? Mojfter ino gofpod mi pravite, ino -prav mi pravite. Ta fim. Ker firn vara jes torej, vafh gofpod ino mojfter, noge vmival, tudi vi eden drugimu li jih vmivâjte. Isgled fim vam dal, de eden drugimu fiorite, kakor fim jeft: Vam. Le premiflite (tega fej ne bote tajili ) : hlapez ni boljfhi od fvojiga gofpoda, nè pò-fel bólji od pofhilàvza. Ker tedaj to véfte, Magro vam, zhe bote tudi fiorili.” Vuzhimo fe, vuzhimo od Jesufa p ò-Oishnofti ino ljubésni, ljubi moji! On, gofpod nebéf ino semlje, hlapzovo Opravilo tukaj opravla. Tudi mi tedaj, zhe ljubesen veléva, ne bodimo preiraenitni drugim poftrézhi, fhe tako maliga dershinzheta Opravilo fzer naj bo. kaj tèga- Od ponish« ^ofti ino ljubésni je Jesuf zlo fvojimu is« dâvzu noge vinil. Tudi mi tedaj rassh^lzu toke ponuditi v’ fpravo ne bodimo preofhâbni. Boshjiga edino rojèniga find f’ pertam opà-ianiga vidimo v’hlapzhovfkimu ftauu vu« Miénzam per nogah. cStran tudi mi tedaj s’nefpametno, pufto nezhémernoftjo, de bi le gofpodarili ali gofpodi'njili po hifhi, de bi rôle smòzhid aliale pofóde s’njimi dotakniti fe she bali, de bi fe puftejfhiga obla* zhila framovali, ktiriga nektiro délo potrebuje ! Ponfshnoft ino ljubesen oblazhite zhioveka, de nizh nè tako. Kriftiatia perfna s v é s d a, tako rekózh ,ino perfna p é c 1 a fte mu, zhe fte she vidili kakfhiniga go-fpoda kadaj, ktiri kaziga zefarfkiga réda ali vórdina svésdo ali p rio na perlih nófijo, kt jo kralji ino zefarji fami ali po drujih per-prejo safliisiizhmimm moshém* 99# Jesuf ino njegov isdajiz. Po vmivanju nóg je bil Jesuf s’ vu-zhénzmi fpet per misi. V’ vûh iërza je vidi!. Vfi polni Ijiibesni fo bili do njega. Le Judesh je potuhnen fedel ino prijasni obras hinavfhil Jesuf jim rezhe : _ „ Zhifti fie iizér, pa nè vfî. ” Posnâm jih namrezh, ktire firn isvóljil; tode befede fvetiga pifma fe morejo fpolniti : „ Jédiz eniga kruha s’mano bo nogo v’me vsdignil. Vite, sdaj » préden fe sgod/, vam povem, de bote vé-rovali, kadar fe sgo ii : de me je ( vfigave-dózhi ) nebefhki ozhe mene poflal. ” Po Jesufu, kadar je to rekel, fe je vfe giba!o> tSerzhno vfmilenje do isdajza ga prehaja. uè jésa. Milo pofvariti ga fhe hozhe. tShé ozhitinfhi tedaj je rekel, ino vfe per misi jih sapóred pogleda ; „ Goto» 1 gotovo vam povém : vaf jeden, kcirl s’mano per misi feli, me bo isdal. ” Vuzhénzi Co fe tega govorjénja s!o yftrafhili, ino fo shalóftni. Pogledujejo fe, mo ne gre jim v’mifel, koga méni. Eden drujiga vprafhajo, kdo bi takt pòtepiih biti vté^nil, ino pa taziga kaj itoril ? Sapóred Vprafhajo Jesufa : „ (xofpod ! fej nifioi jes ? ” Le Judesh je molzhal, terdovrdten oltane. Jesuf, nè imenovati, le pofvariti je hotel fvojiga isdajavza , je fhe boi saterdil : »Vaf dvanajftih jeden, ktiri s’mano v’ eno fklédo pomâka, me bo isdal. Zhlovekov ha fzer gre, pifano je to od niega. Gorjé Pa mu, po komur bo isda'a. Bol ji bi bilo Sa nj, de bi taki zhlovek nikolj rojen ne bil !” Vuzhénze sazhne fhe boi fkerbèri. L'ubesnivi, nedólsbni Janes, pofebno rad K* je imel Jesuf , je nar blishej Jesufa fedel. Peter mu tedaj Jesufa vprafhati inique, koga de meni. Janes fe je sdaj fhe hol Jesufu k’ perlìm naflònil, tiho mu restie: „ Gofpod ! kdo je?” jesuf je ravno grishlej kruha v’fklédo pomakal, ki ga Ju-Mesilu podati mifii, ino tiho je odgovoril: >• Lift, komur bom pomózheni grishlej kruha Podal. ” di'ke od téshe grosdja po nógradu kimajo» Xo?. Vnóvzhino opominovanje k’ ljubesni — tashba ino trófht o preganjanju — obljuba fvetiga Duha. »Kakor ozhe mene ljubi, tudi jes vaf ljubim. Oftanite v’ moji ljubesni. Zhe moje sapovdi dershitè, oflanete v’ moji ljubesni, kakor jes sapovdi fvojiga ozheta dershim, »no v’njegovi ljubesni oftanem, To vam rezhem , de bo moje vefelje v’vaf, ino de »o vafhe vefelje sverhama. ” „cShe enkrat: to je moia sapoved , đe eden druiiga ljubita, kakor lim jes vaf ljubil. De shivlenje sa fvoje prijatle da, vézhi ljubesni pazh nihzher nima. Moji prijatli ite vi, zhe Prorité, kar vani sapovém. ” „ Nizh vezh vam hlapzi ne rezhem, ker hlapez ne vé, kaj je njegovimu golpodu v’ mifii fioriti. Prijatli vam pravim , ker lim vam vfe na snanje dal, kar fim oi ozheta flifhal. ” „ Nifte vi' mene isvoljiji, jeti vaf fim isvóljil ino odlozhil, de grefte ino de fad dalle, ino de vafh fad oltane, ino de vam ozhe da, kar kolj bote v’ mojimu iménu profili. ” „To je ino bo moja sapo ved, de fe eden drujiga ljubite ! „ Zhe vaf fvét fovrâshi, pomiflite, de je mene préd kakor vaf fovrashil. Ako bi vi fhe fvétovi bili, fvòjze bi fvét ljubil. Ker pa nifte na fvétovo Hran, ker lim vaf od fvéta odbral, vaf fvét fovrashi.” „ ßefedo pomnite , ktiro fim vam djal : Hlapez ni bólji od gofpodarja. Kakor £o mene, bodo tudi vaf preganjali, kakor fo mojo befedo dershali, bodo tudi vafho der-shali. (Nobene né). VTe to pa vam bodo sa vol o moji ga iména fiorili, ker ne posnajo moji ga poflavza.” » Ako bi ne bil prifhel, ino bi jim ne bil govoril, ne imeli bi greha. Tako pa rimajo isgóvora fvojih grehov. Mene fo* vrashijózhi tudi ozheta fovrashi. Ako bi dèi ne bil delal med njimi, ki jih nihzher dru- £i nè, bi ne imeli toljkiga greha. Pa vidift *o Jih, ino mene ino mojiga ozhera fovra-shijo. Ali tako fe je mogla befeda tpolniti, ki je v’njih pollavi pifana: „ Saftónj fo m® fovrashili.” „ Kadar pa tâshe ali trofhtar pride , ki vam ga bom od ozheta poflal, on refaîzr Duh, ki is ozheta is* haja, on me bo pri-zbal. Ino tudi vi me boce fprizhovali, kar fte od konza per meni bili Cino vfe mpje befede flifhali, vfe moje déla vidili , ino do konza per meni odali ), ” „ Lej te, povém vam, de fe tiftikraï pohujfhali ne bote. Preklizoväli, is f-hodniz vaf bodo odlozhovâli. Ino pa fhe ura bo prifhla, de bo Boga méail vftrézhi, kdor kolj vaf vmorf. Ino to bodo delali, ker n* posnajo né ozheta, nè mene. Torej fhe vam povém, de fe, kadar ura (pregânjb) pride, tega fpómnite, de firn vam préd po* védal. ” „Od konza vam nifim tega pravil, kar firn fam per vaf bil Ç ker torej te krepkófti k’ preganjanju fhe nifte potrebovali ). Sdaf pa ( vam morem povedati, ker) fe k’ po-flavfhimu me vernem.” „Pa, ker firn vam to povédal, je polno shalodi vafhe ferzé» Nobèden vaf, kakor De me drugekrat, me vezh ne vprafha: Kam pa grefh ? ( Od shalodi kar gUfiza ni is vaf). Pa le poglejte: Refulzo vam govorim. Sa vaf je prav, de grém. Ne gréa» naj jed, ino tudi fvetiga Duhd bi ne bilo k’va m. Kadar pa ©.Ude n, ga bora k’vam poflal.*5 „ Veliko vam imam fhe povedati, tod» sdaj fhe ne prenefece tega. Kadar pa on pride, refnize Duh, vaf bo vfo refnizo vu-zhil. Ne bo namrezh is febe govoril, ampak kar flifhi od ozh^ra ino od mene. Tudi prihodne rezili vam bo rasodéval. On me booflavil, on povelizhal; dokler, mojiga bo jemäl ino vam osnanoval. VTe namrezh, kar ozheima, je moje. Torej pravjm: Mojigabo jemâl, ino vam osnanoval.” io 6. Jesufove pofledne oveféljne befede per flovéfu. Jesuf, s’ vuzhénzi she bliso oljfke gore perfhevfhi, jim rezhe : „Lé fhe kaj mali-ga, ino vezh me ne bote vidili, ino fhe kaj maliga, ino fpet me bote vidili. K’ozhetu namrezh grem.” Vuzhénzi fo fi fhepta;e djali: ,. Kaj je she to, de pravi : Kaj maliga ino fpet kaj maliga? Mi ne raslózhimo, kaj meni.” „ Jesuf zhuri, de bi ga radi vprafhali, ino jim befedo prevsdi?ne, rekózh : „ To fe vprafh?te, de fim dial : Le fhe kaj maliga, ino ne hote me vidili, ino le kaj maliga, ino fpet me bote vidili? Goróvo, gotovo vam povém (prifhlo je, de fe lózhim). Vf bote jokali ino tarnali, ino fvét fe bo vefeljll. Pa fhe tako jokajte, vaf ha shaloft: fe bo le vender v’ vefelie fprevergia. cSpet fe bomo vidili » ino vafhe ferze fe bo vefei litio, ino nihzber vèzb vatn ne bo vafhiga Vefelja odvséti mogel.” „Gotóvo, gotóvo fhe enkrat vam povem: Kar kolj bote ozheta v’ mojimu imenu C s’ savupanjam v’mé, ino po moji mifii kakor bi jeft fam profil) profili, vfe vatn bo dal. Dosdai fhe nifie nikolj nizh v* mojimu imèni profili. Profite fej, ino prejeli bote, de bo iverhama vafhe veleije.” „Kar fini vam do lih mal govóril. je bilo v’ podóbah govorjéno, Ali ura perha-ja • de ne bom vezh v’ podobah s’ vami govoril, temozh naravnoft vam bom od ozheta perpovedovài. Tifti dan bote v’mojimu imenu molili, ino vezh ne bo mani treba ozheta sa val' profiti. Ozhe natnrezh, on fam vaf ljubi, ker vi' mene ljubite, ino vèrgete de firn od ozheta isfhel. ” „Ref od ozheta firn isfhel ino na fvét prifhel, ino fpet sapufiìm fvét ino gréto k’ozhetu.” Vuzhénzi fo djali: „ Glej! na ravnoft sdaj govori'fh , né v’ podóbah. Pa vemo tudi , de ri vfe véfh, ino de te ni treba fhe lé komu vprafhati. Torej pa tudi vérjemo, de li od Boga isfhel ” Jesuf je odgovoril : Sdaj verjete ? Glejte, ura perhaja ino prifhla sdaj je , de fe bote vii vfaki na fvoje raskropfli, ino me fatniga popuìl'ii. Tode savoio tega nifim fam, ker je ozhe per meni. To vam rezhem , de He per mini savolo mene.” Na fvétu imate britkoft. Pa potalashite f®- Premagai firn fvét.” io/, Pofledna Jesufova glàfna molitu v* Jesuf ta góvor konzhàvfhi je v’ frédi fvojih vuzhénzov permertvi, tihi nòzhi per potoku Zédronu poftâl, lé nekoljko ftoplnj od oljfke goré, ino ozhf oberne v’nebô , ino je moliti sazhél : „ Ozhe! prifhîa je ura (terplenja !) oCJâ-vi fvojiga linü, de tudi fin tebe oflâvi, ino de jim po oblafti, ki fi mu jo zhes vef Bliivòt dal, vezhno shivlenje vliin da, ktire ii mu dal.” „To pa je vézhno shivlènîe, de tebe fposnaio, famiga praviga Boga, ino Jesufa Kriftufa, ki fi ga poflal, (tvoiiga finii),” „ Ofld.il firn te na semlji. Dokonzhàl firn opravilo, ktiriga fi mi opraviti dal. Ino sdaj, ozhe, tudi ti mese oflavi (ondi gori v’ nebefìh ) s’velizhafivam per febi, ki fini ga imel v’ njih per tebi , préden je fvéc bil ! ” „Osnanil, ktire fi mi smeđ fveta dal, firn jim tvoje imé. Tvoji fo bili, ino meni fi jih dal, ino ohranili fo tvoje befede. Sdaj oni fposnajo, de je vfe, kar fi mi dal, od tebe — ker firn befede, ktire fi mi dal, jes njem dal. V’ fé fo jih vseli, ino ref-nizhno fposnajo, de firn od tebe isfhel, ino ®ni vérjejo, de fi me ti poflal.” »Jed sa* nje profim. Ne profim te sa fvét (sdaj), ampak sa njé , ktire ii mi jih dalj sakaj tvoji fo, ino vie moje je tvoje, in« tvoje moje. Po njih fim povelizhovan. Na oftanem dalej na fvétu, oni oftanejo na fvéru» ino jes pridem k’.tebi! cSveti ozhe! ktire fi mi dal, ohrani jih per tvojimu imenu , de bodo eno, kakor Iva ma dva. Dokler Cm per njih na (Vetu bil, fim jih jes per tvojemu iménu obvarvâval. Obvarval fim jih, ktire fi mi dal, ino pogublénfki fin, de fe je pifmo fpolnilo, nobeden drugi fe jih ni sgubil.’* „ Sdaj pa k’tebi pridem, ino to fhe na fvétu govodm, de bi imeli moje sverhama vefelje tudi oni. Jes fim jim tvojo befédo osnanil, fvét pa jih fovràshi, ker fvétovi nifo, kakor tudi jes nifim fvétov. Ne prò-fim te, de j;h is fvetà vsàmi, temozh de jih v’ hiido vari. Nifo fvétovi, kakor jes né. S’refoizo jih pofvéti. Tvoja beféda je refniza. Kakor -.fi ti mene na fvét poflai, tudi jes njé v’fvét pofhlem, ino fam febe pofvetim ( dam fesa - nje ) de fo tudi on ref-nizi pofvezhéni ( Ijudém k’ svelizhanju od-vóljeni ino poftavleni ). ” „ Pa né le sa-nje, ampak tudi sa vfe tifte profi m , ktiri bodo v’mé s’ fvojo he fi— do verovali, de bodo vii eno, kakor fi ti ozhe v’ meni, i o jes v’ tebi, de bodo tudi oni v’ nama eno , de bo fvét vérovai, de ti fi me poflal. Ino njem dam velizhaftvo, ktiriga fi meni dal, de bodo eno, kakor fva ma dva eno — Jes v’njih, ino ti v’ melò — de bodo popolnama vfi eno, ino de fvét fposné, de ti fi mene poflal, ino de jih Ijubifh, kakor mene ljubifh*” „ Ozhe ! ktire fi mi dal, hozhem , de bodo tudi oni per meni, kjer fim jes — de inoje velizhâftvo vidijo, ktiriga fi mi dal, ker fi me pred sazhéckam {Veta ljubil. Ozhe pravizhni! fvét te ne posni, pa jes te po-snatn, ino tudi ti' lè fposnajo, de lì tf mene poflal. Dopovédal firn jim tvoje imé , ino fhe jim ga bom, de bo ljubesen, s’ kdro me ljubifh, v’njih, ino jes v’njih. ” Jesuf tako odmolivfhi, gre zhes Ze-dron, potok, proti oljfki gori. Jesufovo terplenje ino njegova fmert. ----mm--H----1«---M--»----- 108. Jesuf na oljfki gori. Unkraj potöka Zedrona, pod oljfko gos ro , je bila priftdva, ki fe ji je v’Gezémani reklo. Okolj nje je bil óljnik ali óljfek vert. Oljke fo v’ njemu rafle. V’ ta vert je fhel Jesuf s’ fvojimi vuzhénzi. Kmalo, kadar va-nj pride, je vnzhénza* djal : ,, cSédite , de mòlit poftópim. Tudi vf molite , de v’fkufhnjdvo (ob véro v’me ne pridete, kadar bote vidili, kaj vf« fe bo s’ menoj godilo ). ” Le Petra, Jakopa ino [anesa je feboj vsél, ino gre bol v’vert s’niimi. Velika shaloil ino britkoft ga opade. Teshdve mu hodijo, groša ga obletuje. „ Moja dufha je do fmerti shaloflna, je djal. tSej tukaj oftanite, ino s’mano zhujte ino molite!” Ino ftopil je, ino sa en luzhâj delezh fe od njih vgâne, ino je pokléknil ino molil, de bi fe ga, zhe je mogózhe, ta terplénfka ura ognila. „ Ozhe ! je djal, zhe je tvoja vólja, odvsàmi mi ta kelh ! tode ne moja, temozh tvoja volja le sgòdi.” Od te molitve vftavfhi ino k’vuzhén-Zam nasaj perfhevfhi , najde vfe tri fpati, ,, tSimon ! de tudi tifpifh? je djal. De fhe ene ure nifte mogli s’ mano zhuti? Oh, zhujte, zhujte, ino molite, de pod fkufii-njavo ne omagate. Duh je fzer vóljn, pa TOefo je flabo.” Potlej gre v’ drugizh , ino na kolena do tal s’obrasam fe vershe , ino v’drugizh ino fhe bdi je molil: „Ozhe! ljubi ozhe, zhe je mogózhe — ino pa fej ti je vfe mogózhe — odvsàmi mi ta kelh ! Tode kakor ti hozhefh , nè kakor jes. ” Potlej fe sopet k’ vuzhénzam poverne, ino terdo fpati jih najde : „ Kako de morete 3daj fpati? je djal. Vflanite! molite, zhujte, de fkufhnjavi odidete. Pa od safpdnza ino shalofti fo take okorne ozhi imeli, de fami ne vedó, kaj mu odgovarjajo. ” tSpet jih popufti, fhe gré v’tretjizh fhe hol gorézhe mòlit. Prave fmertine teshave ®u hodijo. Njegov pot je bil kakor kervi* ?e kaplje, ki fo na tla kapale. Molil pa je: „ Moj ozhe! Ako fe me ne more ra kelh ogniti, de bi ga ne pil, tvoja volja fe sgòdi !” Takrat fe mn je angel is nebéf perka-sai, ino ga pokrepzhal. Ljubi moji! pomiflimo fej, koljko Jesuf is ljubesni do naf she kmalo tukaj na oJjfKi gori terpi ! Od molitve , ljubesni ino hvale do njega she létu bi fe moglo zhloveku ferze tajati. Pa Jesuf nam je v’ terplenju tudi fhe isgled lep. Kakor naf je unkrat ob trojini fkufhnjavi v’ pu-fhavi sapelivo fvétovo vefelje po vojfhdfhko yuzhil od febe odriniti ; naf tudi ob trojini teshâvi tukaj na oljfki gori po mòshko prebiti vuzhi fvetâ vfe fhe tako ftrafhno terplénje. Od njega torej fe terpéti vuzbimo. Jesuf je berfh molil, kadar njegoviga terplenja ura perhaja. .Samòtniga kraja ji-fhe, de ga nihzher ni motil; na koléna fe vershe, vef vfigamogózhni ròki boshji fe ponisha ; trikrat gorézhe je molil, poln je otrozhjiga savupanja, vef v’ ozhetovo voljo fe isrozhf. Tako fsmòtno ino pogofto, tako is shiviga ino po otrozhje, kadar naf o ter-plenju ino nadlogi ferze teshi, tudi mi molimo. Kaj velja, tudi mi bomo od take molitve veféljfhi vftajali! Jesuf je ozhetovo roko per vfimu fvojimu terplenju fpos-n a 1. CS’ kélha podóbo , ki ga je sdravih sdravil polno , naf vuzhi, kako tudi mi v’terplenju boshjo roko fposnävajino. Kelh ali kosärz napolnen s’sdravilam je na jesiku fizèr gorjüp : pa ohrani naf sdrave ino shive. Torej kélh is ljube boshje roke poln dobrótnih sdravil vfako terplenje nam bodi ! Jesuf je bil tudi fhe ©b uri ßrafhniga terplénja vef v’1 jubésni do vuzhénzov. Objifkuje, tolashi jih, ferze jim daja, isgo-Varja jih, ino bol flabzam smed njih fe fhe terpet fpred üzh vmâkne. Male dufhe. zhe jim koljkaj kaj dé, fe kmalo vfim dolshnó-ftim odpovéjo, ino fo nevdfnene, zhmérn® ino révkajo. Take dufhe ino pa shelésu î ktiro ob gerdim vremenu kmalo rjavi. Lepe dufhe fo tudi v’ terplenju ljubesnive ino prijasne. One ino pa slatol ktiro fe tudi v’ gerdimu vremenu fvéti ino ne fpremeni. Zhe takó ob terplénju v’ Boga savu-pamo, zhe per terplenju boshjo roko ino voljo fposnâmo , ino do blishniga krotki ino ljubesnivi oftanemo: nam bode Bog ali ter-plenje odvsél, ali pa ■*— kar je fhe vézhi dobrota ! — mozh bo v’ naf dal, de ga bomo s’ vefeljam ino ferzhco prebili. Ino, kakor angel Jesufa na oìjfki gori, milo ino prijasno naf bo ta nebefhki fónzhik pokrép-zhal ino ozhverftil. 109, Jesuf je vjét* Vef vèder , pokójin ino vmréti vefel ìe Jesuf k’ vuzhénzam nasaj prifhel. „ Lé fpi'te lé ino pozhivajte ! jim prijasno rezhe. l*er kraju je. Ura je prifhla, de bo zhlo-vekov tin gréflinikam v’roke dan. Vftanite, pòjnio ! Glejte , moj isdajaviz fe blisba. Komej je Jesuf te befede isjjovoril, kar Ju-desh per vratih v’ vert ftópi. Sa njim gre vojakov ino duhóvfhinfkih flushabnikov ve» lika derhàl • s’ lađrnami ino bàrklami, s’mezh* mi ino fulzami. Vef vert je od bark el v’ Oetlôbi, po vfimu vertu je oróshje roshlàlo. Ti vojaki ali foldatje ino duhóvfhinfki hlapzi, kakor préd robâvfi, fe nifo nikelj Jesufa pezhali posnati. Judesh tedaj jim je bil snamenje dal. „Kogar bom kufhnil, jim je rekel, on je. Njega sgrabite, ino varno ga shenfre. Takó lè je perferzhne prijasno» fti snamenje v’snamenje sdajbe pokâsil. ” Judesh v’vert, v’ ta tihi Cveti kraj» ftopivfhi, ki je mnogo nózh Jesiif v’ njemu premolil, je pred derhâljo filimi, ino na ravnoft fe k’Jesufu fpufii ino mu rezheì „ Vuzhem'k ! posdravltn!” Ino kufhne ga. De ga gerdiga hinavza! jelite ? Jesuf mu Ijubesnìvo rezhe s’ozhéfam, ki ga je milovalo ino fvan'lo : „ Prijatel ! zhimii fi prifhel? Judesh! kufhvaje isdajafh zhlovekoviga finii?” Ako bi bilo Judeslia le f’zhem fhepo« bćljfhati, ta nebefhka krorkófi ino Ijtbeten gotovo bi ga bila mogla! Pa tudi po njtmu je , sguhlén je, kdor je per neisrezhéni lju-besni oterp’n, Pktiro Jesuf grefhmka, fhe takiga , otéti vófhi ! Jesuf, vedózh, kaj ga zhaka » je sdaj lòvzam naproti fhel, rezhe jim: „Koga jifhete?” Mu odgovoré : „ Jesufa , Naza-refhzhâna. ” Jesuf rezhe , ino to po boshje mogózhno ino pokójno: „ Jes (im!* Per ti befedi vfi n'tnifko cdfkózhijo, iu» 6s popadali , kakor od firéle sadéti, fo na tla. ,S’ te befede vfigaraogózhnoftjo je ozbitno Jesuf pokasal, de bi ga zhes njegovo voljo ne bili mogli vjéti, ino de gre k’ fmerti, lé ker fam hozhe. Vojaki ino duhóvfhinfki hlapzi fi mej tim odfòpejo, ino fkoléhajo. jesuf jih l‘he vprafha: Koga jifhete V ” (Spet reko: „ Jesusa j Nazarefhzhana.” Jesuf jim rezhe, tode fvoje premozhf jim vèzh ne da fkufici: „ Povédal lini vam. Jes lini 1 Zhe tedaj tnene jifhete, je poln ljubesni do vuzhén-zov perdjal, tako pufHte te lè, gredónaj!” Vojaki ino hlspzi fo sdaj k1 Jesufu flo-pili, ino ga primejo, poshenèjo ga. To vi-diti, fbe lé vuzhénzi zhutijo, kam to ka* she. „ Gofpod ! mu rezbèjo, jih ne bomo s’mezhain, kokolj?” Tode Peter ni dolgo vprafhal, kar mezh isdére ino mahne, ino M«lhu, vélkiga duhovna hlapzu, je défno Vuhó odfékal. Peter je to is ljuhesni do Jesiifa fiorii, braniti ga hozhe. Ali druge soamenja ljubesni hozhe Jesuf, nè file fovrashnikam. Jesufova ljubesen naf more s’ pohlivnoftjo ino tudi do kazhjih fovrashnikov s’ krot-kófijo navdati. Jesuf je tojej vuzhénze sa-vernil. „ E-,e pufiite , je djal, ino d, Peter! kmalo vtakni mezh v’nóshnizo. Kdor kolj namrezh drugim s’mezham na mer ja, fi °b mezhi vmréti saflushi. Ménifh. kali? de bi ne mogel fhe sdaj ozheta profiti , ino vezh kakor dvanajft vójfk angelov bi mi on Tretji ino %het. dU% E poflal. Tode, kako fe bodo pa preróko* pifma fpolnile, ki osnanujejo, de fe mor® tako sgoditi? Ne bom pil kélha, ktiriga mi ozhe poda?” Ino Jesuf fe je hlapzoviga vufhéfa dotaknil, ino per ti prizhi mu ga persdràvi. Potlej je roke dal, ino svéshejo mu jih. Tako lè_ je„ Jesuf lé v’ ozhetu oko imel, ki mu je terplénie fkîénil, ne pa v’ hu; dobnih ljudeh, ktiri mu ga delajo. Tako lé je Jesuf, dokler mu rôk ne svefliejo, lju; dém do sadniga dobro délai. Nikomur, ni hotel, de bi fe savolo njega kajslialiga sgo* dilo. ktirih s?ézher o praviinu zhafu dormi ni, ktiri fe Po nòzhi radi sli rade potëplejo. Kdor hu-do dela, fe luzhi ogible. Vfi vuzhénzi sapufté Jesufa, kadar ga ^ésaniga ino pelâniga vidijo, vii beshé. "rav toljko fe fmétno tudi mi ob nadlógah ljudi sanaThati, ampak le v’Bogd* Blagro fou, kdor po Jesufovo mifli, ino kdor fine, kakor on, rèzhi : „Vfi tudi naj me sapu-fié, fam le vender nifini, sakaj ozhe je per meni* *» il o« Jesuf pred vélkim fvetani» .Stótnik, v’ zhigar povelju fo vojaki duhóvfhinfki hiapzi bili, shène v’ per-^izh Jesufa k’Anatu, prejfhnimu velkinm duhovnu, ino h’Ka|feshu, sdajnigâ velkiga duhovna tafiu. Ana je bil she terd ftariz, Pa velike veljave per ljudeh» Ana je Je-sufa od njegovih vuzhénzov ino od njego« viga vuka vprafhal. Jesuf mu odgovori: „ Ozhitno pred ''fimi ljudmi fim govoril. Po f- hodnizah Jffiikrat ino v’ tempelnu fim vuzhtl, kamor vfi Judje f- hajajo, ino nikolj nizh na rkrivnimu. Kaj tedaj me vprafhafh? Poli uf ha vze raji vprafbaj, kai fim govoril, klej! on vedo, kaj fim vuzhil.” Jesufu to rékevfhimu je hlapzov nekdo ki je sraven njega fiai, berliisgo dal, rekózh: „ Tako odgovarjafh vélkiinu du* E a l hovnu?” Marfikdo bi bil od take kri viz* c vef kmalo v’ togot». Jesuf je pohlévno ino krotko djal: „ Zhe fini kaj napzhnig3 rekel, napako fkashi. Zhe pa lim prav go" voril, sakaj ine bijefh?” Ino hlapez ui vć' del kaj rézhi; sakaj, lé duhovfk'unu pogla' vârju perküpit fe, ga je bii vdaril. Vfaki je timu hlapzhovfkimu merzhèfa enak, kdor nedolslinimu zhloveku kaj sha-liga dodé, de bi fe njega fovrâshniku perlisnil* Jesufu, njemu ljubesnivzhiku, podoben pa je vfaki, kdor fhe tako krivi'zo pohlévno prebije, ino fe vé po módro ino po vrédflO, odgovòriti. Ana rezhe Jesufa h’ Kajfeshu gnati* > Kajfesh, duhovfhine poglava'r, je bil she» preden ga pershênejo, v’fvoje poflôpje du' bovi bino, pifineje ino ljudfke flarafhine vkup (pravil. Tudi podkii plenih kri vib prizh , on ino njegov fvetni sbòr, fo imeli she perpràvlenih, de ga bodo imeli po zbe-' mu k’fmerti obfcditi. Sdaj, ko je Jesuf pred vélkim fvetatD fiai, fo krive prizlie — she fo bile nes* diifhne, de televaji ino rasbójniki ne ta" kó! — ena sa drugo v’sbor fnuvâle, ino terdo zhes Jesufa po krivimu prizhale. Pa njih prizhbe, kakor préd vézhi dèi pef Ishéh, fe ne sadévajo. Póflednizh periìópite fhe dve. Ena prizhuje: „cSüfhali fnio ga rézhi: Boshji tempel podèrem, ino zhes tri dm' fpet poftarim.” Druga pravi: „Ta je rekel: T'a lè tempel, ki fo ea roke ftavile, boin poderel, ino po treh daéh drujiga brss florjéniga poftavil.” Fa, vt vidite, tu-' te prizhe le nizh kaj ne sadénete, fhe mànj s’ Jesufovimi miflimi, kar je on nekaki s’tim hotel rèzhi. K’fmerti pa koga ob* i0c**ti she zio nizh uifte veljale. Jesuf je ® môlzhal. . Duhovnov poglavar je tedaj vftal, v’fré-ftopil, ino Jesufu rezlie: „ Nizh ne od-Sovorifh k’vfifnu timu, kar ti zhes - te fpri-^ujejo ? ” Ali Jesuf je le mólzhal, ino “sfede ne zherhne. Na oshldtane Ishf natn-fezh ino krivize, ino na takih ljudi vprašanje , ktiri le koga zhérniti ino pogubiti ^hejo, nè pa refnize, je molk nar lepfhi °dgóvor. Velki duhoven , fam, obljubim, je zhu« de ne gré koga pred folbo vkljeneniga foniti, ino nobene prave toshbe do njega nè j'tieti, de bi bilo f k or e j te rezili konez, je Jesufa v’novizh ino na glaf vprafhal: „ Sa-rPcim te per sbivi mu Bógu , refnizo govò-r*: ,,cSi ti Kriftuf, fin hvsileniga Bogd?” Jesuf je djal : „ Kar fi rekel. Jes firn ! rQo Pa gotovo vam povém : Ne bo dolgo 9 Š0 fin zhloveka bo na defnizi vfigatnogózh-nVga Boga fedel, ino tudi vi ga bote nekàdaj na né'ou v’oblakih vidili priti.” Kar oblazhilo vélki duhóven na febi pretrga, ino djal je: „ Boga je kljél; kaj pojmujemo fhe prizh? Vite, vi fami vii ile kléruv flifhali. Ksj fe vam sdi ?” Vii v’en SUf ga obfódijo, rekózh : „ jSmert mu'gre.” Jesijf je préd previdil, de mu bo taki °dgovor finert nagnal. Pa ne pomifhluje fi, 7° refuize povédati. Saka) zhafni dobizhik bol ljub, kakor refniza, jele hudobnim, nizh prida Ijudéni. Lepim dufham je refniza Ijubfhi od shivlenja. Mi, jeiite, bomo ref' nizo vfelej terdili, ino zhe nam jo je vid* sano, na ravnoft ino ftanovicno fposnali, zhe bi naf prav tudi saframba, sanizhovd-cje, zhalna fhkója, fmert, ino drujiga ne zhakalo? Slafti od vliga draga nam bodi refniza,! ktiro je Jesuf sarotèn v’boshjimu imenu fposnal, ino s’ fvojo Ialino kervjó sa-pezhàtil, refniza namrezh, de je ref on Kri* ftuf, fin boshji, ki je na boshji fédesh pola-jèn, ino ki ga bomo tudi na nebu v’oblakih vidili priti. Vojaki ino hlapzi pelajo Jesufa potlej dòli v’dvorifhe, ondi fo ga varovali, kar je fhe nozhi. Tiftu doli fo mu, kar fo mogli, hudiga delali, Nektiri mu v’obras pljujejo, ino ga s’ berlingami pitajo. Drugi mu ozhi savesujejo, ino ga bijejo, rekózh : ,, Kri* fte, vélki prerok fi, jeli f Prerokuj nam, prerokuj, kdo reje vdaril? ” Ino pa fhe druge gerde kletve fo jim fhle is viift. To ravnanje vojakov ino hlapzov jih pazh flabo rasodéva, ljudi vfe fpridene pameti is njih pokashe. Lé ljudié sued fóder-ge, le odbérki ljudi fo taki, de ga kdor je ozhitno tóshtn, she tudi kriviga krnalo delajo, ino zhe kdo, kdor jih je do lih mal prefégal, v’nefrézbo pride, de ga kmalo sa-framujejo. fiavno taka fpâka kakor ti mer-zhéfi, je vfaki, ktirimu fe koga v’nefrézhi OjpOhdfhati poljubi. Kakor ti svershki, ravn° 7* ‘ako hudobijo pozhnè. Ino kakor bi bil s’ njimi vrèd Jesuia saframovàl, ga bo ®og. Tudi v’timu namrezh obvelja J esulava beféda: „ Kar rte komu fhe takimu ma-‘imu fiorili5 rte meni fiorili.” lil. Peter sataji jesufa. Kar je Jesuf v’dvoru velkiga duhovna isprafhâvan, fe na dvorifhu vfe nekaj sha-taftniga godi. Peter ino janes rta bila od délezh do '’èshe vélkiga duhovna sa Jesufam prifhla. Janes je bil v’ hifhi velkiga duhovna snàn. v’ dvorffhe torej gre. Peter oliane pred vrâtmi. Janes pa je vratarfzo profil, de bi tudi Petra fkosi vrata partila. Dovoljfla je, !Qo Janes gre prezej po-uj, ino noter pèlal Je Petra. Nozh }e bila mersla. Duhóvfhinfki klapzi torej ino berfzhi fo po sharja'vze fhli, ino na frèdi dvorifha savkrili, ino d ftojé uni leshé fe okolj ognja gréjejo. Peter, séblo tudi ga je, fe jim k’ognju perdnishi, med nje ja fédel, ino zhaka, kakó bo s’Jesufam. flèkla. Mej tim pride dekla velkiga duhovni k’ ognju — ino pa prav vratanza — ino Petra vglédati, je berfh djala: „Ta lè je tudi uniga Galiléjza nekdo! J,e she taka! je dja-*a» ko ga per luzhi bo! pogleda. Vuzhéniz Jesufa, tega Nazarefhzha'na fi bil!” Peter fe je vftrafhil ino taji: „Jes nè! JQS aé ! je fijal, tShe ne posnam ga. Jes na fi vém, ino ne gré mi v’mifel, kako morefh kaj taziga govoriti. ” To rékevfhi je yüal, ino fe per vratih smusa. _ Ino petélin ja v’ pervizh sapél, tode oparjeni Peter ni tega zhutil. Ljubese'n do Jesufa ino shelja konez vi-diti, kakfhina bo s’Jesufam, ne da Petru pokója. limalo fpet fe uà dvorifhe poverne. Druga dekla ga sagléda. Kmalo sazhne tudi ona , ino hlapzam okóljnim rezhe.: „ Vite 1 ta lé je bil tudi per Jesufu, Nazarefhzhanu. Tudi is njegóviz.” „Ino pa ref de , rezhe Petru hlapzov nekdo, tudi ti lì njegoviz. Peter sdaj v’drugizh taji, „ Nili m nè, je djaj, ino fbe ne posnâm ga, tega ino-sha!” Nekaj zhafa potlej — ko je ravno po dvorifhu saffi u mélo, de je jesuf k’ fmerti obfójen, ino vfaki je sdaj Jesufa ino njegove vuzhénze kljél — fe fpet nekak hlapez v’ Petra kashejózh oglafi : „Je she ref, tudi ta je njegoviz ! ” Peter rezhe, fhe huj kakor pred preftrâfhen : Mosh! jes ne vém, kaj pravifh!” Tudi drugi hlapzi ga oftópijo ino premifhiujejo , rekózh : „je she gotovo, prav taka je ! Njegóviz lì ! Galiléjzhan lì ! Beféda te rasodéva.” Peter pa je le terdil, ino vef plafh’n ino opdrjen fe brani: „Né, né! nifim né.” Pa na ! fhe Malhov flriz sdaj perftôpi, ki mu je Pere1* vuhó bil odfé-^kal. Ta, tudi hlapez vélkiga duhovna, gre na ravroft v’ Petra, ino je vpil : „Ksj? Te neki nifim na vertu per njemu vidil?” Réyeshu Petru je sdaj vfe vpadlo. Sa- rekuje ino roti fe: „ tShe ne posnam ga, od kogar govorite. ” Ali komej je Peter to rékevfhi v’ tre-tjizh Jesufa satajil, je petelin v’drugizh sa-péi. V’ tiftimu trinku zhafa fe Jesuf is ivetne sbórmze na dvorifhe psrpelàn v’ Petra osrè, ino milo ga kréga okó. Peter le je /esufovih hefed fpómuil : „ Prédea bo petelin dvakrat pél, me bofh d trikrat satajil.’' Peter je is dvorifha fhel, ino v’ plajfh fe savije, ino je milo jókal. Ljubi moji ! Kaj pak de, globoko padel je tukaj Peter, de je fvojiga nebefnkiga pri-jatla od Hrabri nektirih hlapzov ino dékel Uko gerdó satajil. Pa fhe sdaj s’ b e fé d o veli k rat fe Jesuf od zhlovefhkiga ftrahü sata ju j e. Mnogi mladénizh, poftavim, fe nefpodóbniinu govorjénju soper véro vftavL ti framuje, ker fe safmehovan biti boji'. Mnoga dekle, ker fe samériti boji, fe k’ i halam ab fhpaf m fméja, hi jih v’ ferzu farna savershe. Kaj, fhe per moshéh per nioshéh le doftikrat forze pogréfha, med nejevérneshmi pokâsati, de jim je Jesuf v’zhafti, de po njegò-vimu vüku shivé. Ino bres te ferzhnofti ni ven* der nobene prave zhednofti, nobene prave bogahojézbnofli. CS h e vezhkrat f e J e s u f s’ d j a» -njam spfajuje. Zi lovek, ktiri fe kri-ftiana imenuje, ino pa vender sapovdi Jesuse prelomljuje, taki zhlovek vlìmu fvétu s’djanjam take rekózh na glaf pravi : „ Metti ni mar sa, Kriflufa, ne pezhàm fe sa nje- gove sapovdi. ” Gréfhno shivienje nevréd-niga kriftiana je vedno Jesufovo satajvânje. Mî, ljubi moji! ne satajujmo Jesula Kri-flufa uikolj ino s’ nizhémur! Ino ako bi naf, kakor je Petra, grefhki nefrézha sadéla, berfh ino is ferza po Petrovo objo-kujmo greh, ino do konza po njegovo fe po-boljfhajmo ; sakaj le pobóljfhanje je pravo snamenje refnizhniga kàfa ino prave po-kdre. II2. Judesh obvüpa ali fzâga. Judesh videvfhi Jesufa, ki ga je isdal, k’ fmerti obfójeniga, te je kafal. Od kfa« nja ino shalofti vef smóten te vsdigne, oteč ga gré , zhe bo mogózhe. Nasaj tikih trideiet freberntkov nèfe duhovnam, ino na glaf, de bi fe ferze vtergalo, k’ njem per-vpije : „Grefhi'1 tim, grefhil! nedólshno kri tim isdal!” Tako hudòben ko je bil Judesh, le veliko dobriga je fhe imel« Martikdo ga ftiidi, pa od njega morebiti fhe huji je* Dokler, vite ! huji kakor Judesh vfaki je , ktiri fvojiga greha ne fposnâ, ktiri krivizh-niga blaga do vinarja ne popravi, ktiri ob-rezbèui nedólshnotli odvséte zhaftî ne po-verne. Dnhovfhina rezhe vfa mersla Jmleshu : „Kaj je nam sa to mar! ti glej!” Per tih befédah fe judeshu obras vdère, groša ga »grabi, dnarje v’tempel je pühnil, vef plàfh’n po veru v divjàl, ino Juđesh gre ino fe obeli, Tako lé je vbosiga Juđesha zlo refnizh» ni kàf v’pogublènje povésnil, ker ni sa« v upanja do Jesufa, tudi The grefhnikam vfmileniga, imel. Greh ino pa huda rana I Goi kàf je fklézh jêsih va-njo, savupanje ino boshja miloft hladézhe olje: oboje more biti. Gréfhnik, v’ktirimu je kàf bres sa-Vu panj a, je fza'gati v’nevarnoiti. Pa tudi vupati, ino fe vender greha nè ke-fàti je peklénfka predersnoft. Duhovni fo freberm'ke pobrali, ino med fabo rezhejo: V’ zerkóvno piifhizo jih ne fmemo djatisakaj kervâv dnar fo. .Sami» obljubim, jih nifo mogli bres gròse poglé-dati. Ino vender fo jih bili, de fo Jude« sha s’ njimi premotili, is pufhize vseli ! cSamorâdnofl, laftna ljubesen naf nam« rezh tako preflepljuje, de fe nam drujih hudobija vfelej gerfhi vidi, kakor nafha. Torej zhe fumifii ali zviblafh, ali je prav ali nè, kar pozhnèfh, le vprafhaj fe : Ako bi kdo drugi kaj tega fiorii, kar jes delam, kaj bi jes rekel ? Gredózh, kakor v’ serkalu ali fhpéglu, bofh laftniga greha oftudno po> dóbo saglédal. Duhovni fe potlej pogovarjajo , kaj s’dnarmi pozheti, ino lonzhârja njivo, ptiij-ze na - njo pokopovàt, fo fklenili sa te dnarje kupiti. Ravno je bila na pródaj. Ino od riftiga dnd fo njivi ljudje kervnata njiva rekli, ker je bila sa kervini dnar kü-plena. Ta lè rézhiza ni sa to nizli mdliga, ker fe je ob njej llara prerókova befeda fpolnl-ia: „ Tiltih tridefet frebernfkov — révno zéno, po ktiri fo me Israelovi otrozi oženili — bodo vséli, ino lonzhârjovo njivo s’njimi kupili: tako je gofpod rekel.” ii3, jesuf vprizho Pilatusha, S’ ju tram vréd fo fe vii fvetni tnoshjé vélkiga fveta — duhovfhina , ljudfki ftara-fhlni ino plfmeji — na naglim savoio Jesu-fove fmerti fofhli. V’sbórnizo ga rezhejo perpelati, ino fhe enkrat ga vprafhajo : „Povej nam, li Kriftuf d?” Jesuf je odgovoril: „ Rezhera naj vam tudi , fej ne verjamete. Ino zhe vaf vpra-fham ( ino k’ refnizi napelujem ) , mi ne odgovorite, ino ne bote me ispuftili. Pa fin zhloveka bo od fih mal na defnfzi boshje mozhf fedel.” Vii kmalo fo glaf sagnali : „ Tàk li vender le boshji fin?” Jesuf rezhe: ,, Kar pravite, jes firn. ” Vii vpijejo: Zhimu fhe prizh jifhemo? Is vult fino famimu fli-fhali. ” Vfi vftanejo, koljkor jih je bilo, svasati Jesufa, ino pred rimfki dvor Poo-ziu Pilatushu , oblaftnfku deshele, ga rekó gnati. Po pollavi Israelzi o velikonòzhnih prašnikih fhe v’fóduo hifho fméli nife. Le s5 nogo va * njo Uopi ti je zhloveka veliko-nòzhoiga jagneta jelli she nevrédniga dela- îo. Tako ojftro vfe toshbe fo jim bile o timu zhafu prepovedane» Tode ti hinavzi fo ü suaii pomagati. Ne gredó ohi v’fódoo hifho, temozh Pilatusha profijo is njé priti. Boshje sapovdi nar gerflii preio ml à vaje fo fi, kakor préd hiuavzi, vides dajali, de li jih le zlierkize ne vupajo prelomiti. Sungfrou ! tin Rimmel gefront f)öt. Katir je zhaftitlivo IVoja Mater v’ nebelih kronal. ©cfyafcfammer 8tc 21iiëgabc. ©cite 3o5. förä£ i338. ! Imo uađ tim zhîovekam, de nafh narod sä-» peiuje , de zefarju davile dajati prepovddva, ino Kriftufa. Israelfkiga kralja, fe dela.” Pilarush fe v’ Jesufa oberne, vptafha ga J „ ,Si Judovfki kralj d?” Jesuf rezhe: ,, Pazh! jes fim.” Na tosh-be pa , ki fo jih duhóvfhina ino ijudi'kì fta-rafhini pravili, ni dal odgóvora. Pilatush rezhe: Ne fiifbifh, kaj vfiga te toshijo? Nizh ne odgovorifh ?” Jesuf je lé molzhal, ino befede ne rezhe, de fe je Pilatush f3iu zhudil. Pilatush je kmalo zhutil, de fo mu duhovni lé is nevofhh'vofti Jesufa pergnali. V’ dvor torej nasaj fe verne , ino Jesufu je mignil, sa njim iti, de raskazhene duhovfhi-ne ne bo v’prizho. Pred fabo v’ fprafhyâvnizi ftojézhiga je deshélfki poglavar fpet prijasno vprafhal : „ Ali ref mémfh , de û ti Judovfki kralj ? ” Jesuf mu rezhe: „ Govori.fh to fam is febe, ali pa le, ker fo ti drugi to od mene povedali ? ( Govodfh po miflih ino vumu Rimlanov od gòliga posémlifkiga kralja, ali po vumu ino miflih Israelzov od drugdzh» Biga, vishjiga kralja ) ? ” Pilatush pravi : „ K, j firn Jùd , kalj (de fo vafhe obljube ino vafhi vupì trèni sna-ni)? Tvoj narod ino velki duhovni fo mi te pergnali. Kaj fi fiorii? ” jesuf rezhe: „ Moje kraltéfivo ni tega fvetà. Ko bi bilo moje kraljeftvo tega fve-tâ, bi flufhâbnike imel, de bi fe bili sa-me \ Vojfkovâli ino Juđam me v’ roke varvali. Tode moje kraljeftvo ni od tod!” Pilatush pravi : „ Tàko fi ti vender lé kralj ? ” Jesuf rezhe * „Taka je, kralj firn. V’to rojen, ino na fvét firn v’to prifhel, de ref-oi'zi prizham. Ino moj glaf poflufha ( kakor kraljéfhzhan kraljovo povelje ) kdor kolj je na refnize plat. ” Pilatush je djal, nejevóljn zhes duhovne» de take rezhi pred njegov fódni ftol vlazhijo: „ Kaj je to, refniza ? ( Ona ne gre pred glavno fodbo). ” Ino to rékevfhi je fpet vun k’Judam fhel, ino duhovnam rezhe : „ Jes ne najdem nobene kri vize nad njim.” Tukaj pred Pilatushoviin, kakor tam pred vélkiga duhovna fódnim ftolam, obakrat s’ fvojim isglédam naf Jesuf o pravi-mu zhafu govoriti ino mólzhati vu-zhi » kar je zlo tako kaj rédkiga med ljudmi. Zhe nam duhovfka rii deshelfka gofpó-fka vkashe, zhe je refnizo govoriti Bogu h’zhàfii ino ljudem k’pridu, ferzhno jo ti* ftikrat govorimo. Zhe naf pa obréftni ljudjé zhernijo, ino obrekujejo, zhe fovrâshnike govorjenje fhe huji rasdrashi, zhe jim perlóshnofi daja, fhe bol fhopiriti fe v’ naf, fhe huji naf zhérniti : poterpeshlfvo molzhlmo raji ti ftikrat. Ino ta modroft o f v o j i m u zhafu Sovoriti ino molzhati, kako lepa je she fama $o na febi? Koljko dobriga bi lohka naklonila? Koljko hudiga odvenula? 114. Jesuf pred Herodesham. Po tim , kadar je Pilatush , de je Jesuf nedólshen, Judam fposcal, sdaj fhe le prav tluhovfhina f’tòshbami v’Pilarusha pertifne. cShe ljudi v’punt bo (pravil, fo diali, ino po vfi desbeli is Galiléjfkiga do lèlem, do Jerusalema, satrofuje fvoj vuk. '5 Pilatush Galilejo flifhavfhi je vprafhsl * zhe je Jesuf m ore lue Galiléjzhan? Povedó mu, de je pod Herodesha gofpofke. Kir k’Herodeshu ga rezhe gnati, v’ Jer usale mu per prašniku je bil ravno. Pilatush je bil pofvètnesh ; prepofhfèn , de bi bil nedólshniga tjè v’eno van obfòji-val ; pa prebojézh, de bi ü ga bil vupal otéci , ino fe duhovram samériti. Rad torej sgrabi perloshnoft, fe vfe te rezM odpraviti, ino poverh fe fhe Herodeshu perkuoiti* Prebnfano je bilo to, pa nè lepó. Pravi zhlovek flori, kar je prav, ine fe ne pezhii, kaj hudobni porekó. cS!ifhati , de tim Jesufa perpelajo, fe :e Herodeshu Alno dobro sddlo« Ker je vfe fkosi toljko od Jesufa flifhal, ga je Jesufa posnati , ino kak Jesufov zhudesh viditi mikalo. Berfh v’ fvoj knéshji fédefh fédel, ino vfe fvoje dvórnike je okolj febe sbral. Is pezhémernofti, de ima taziga mosha v’ obla- gì j kadar je Jesuf pred njàm fiai, je bil Herodesh liino sg.'/òrn, ino Jesuf mu bo, Je ménil, dal kaj kratkozhâfniga viditi ino ‘lifhati. Mnoge vprafhanja mu portavi. Fa J'?suf je mòlzhal, ino lé béfede mu ne odgovori. Tako rad ino Ijubesnivo, kadsr je sa koga svelfzhanje fidò , ko fe je Jesuf fhe takim insliin zhlovekam pogovóril: do bedakov fe on ni nikolj nepotrebne befe-de snubil. £.$hè dati danafhni je via Jestifa ftodroft saftonj per nezhémernimu radovéd-fchnimu sjahi. Mutali mu je Jesbf. , Duhovfhioa ino pifmtji le tufo canili, mo v’ eno mèr terdó ga toshijo Ali njih tosbba, de fe Jesuf kralja déîa, fe je Hero« deshu fméfhna sdéla , ino J esu lov môlk ga rasshrflii. Dvorniki pa ne morejo po nobèni £éni vuméti, sakaj de Jesuf knésove prijas-»ofti ne ji fhe, de ga milofii ne pròli. To» fej fméh Herodesh ino njegovi dvórniki imajo s’ njim, ino ga sanizhnjejo ino fver-kajo. Herodesb, de fe is tega kralja nòr/a podëlajo , ga je rekel v’ fverlo oblazhilo diati , ino nasaj taziga k* Pildtushu ga Pofhle. , Tako nefpodobno lé fo ravnale te avfhe s Jesufatn, ki mu je zhaft fhla, de sbivi “Vari nè toljka. cShe dan danafhni marli* ktiri rézhi, ki jo gre v’zhafti imeti, fe jjudjé fmejajo, ker nizh bóljga ne véjo. Pre-hrflnort , druge oponafbati, je nar révnifht pfebrifncft ! je per ljudeh fpakah jo je do- Trktii ino %het. dih F Herodesh ino Pilatush, do fih mal fov-râshnika, fia le sdaj pop-i jâtila, pa fe vé! kakor fe pred taki p< prijaclujejo. Defiravno je namrezh Pilatush le sato Jesufa k’Herc-desbu poflai, de bi fe te fitne toshbe sué-bil : nezbémerni Herodesh je le vender to na fe obernil ; de mu Pilatush P tim zhaû fkâsuje , je ménil, ino de ga nad- fe povsdiguje. Ino takd fhe sdaj famozhaft, famoprid ino hója sa vefeljam marfikako prijasnoft na-kléple. Pa take prijasnofti nifo vrédüe tega imena. Le v’ferze, ktiro je zhifto , ktiro famo! àdzhino , ofhabno, famopridzhino . ni, v’ ktirimu ni nobene poshélinfke kuge, le v’tako ferze fe prava prijasnoft prime. ii5. Jesuf ino Baraba. Israelzi v’ fpomin odrefhènja is Egipta fo navado imeli velikonòzhni prašnik vfelej jetnika ispufhati. Lepa, zhlovefhka je bila ta navada, zhe fe je lé vfelej ti ili odbral, koriga fe je bilo nar bol vrédno vfmiliti. Tudi rimfki oblaftiik je vfako velikonózh tega jetnika liudétn ispufhal, ino fzér, sa kogar fo proli li. Torei tudi sdaj fe veliko ]judi pred Pilatushov dvor napravi, ino fo glaf vsdigovâh: po Ilari navadi naj jim ga ispufti. Sa to vnóvzbino perlóshnoft, kadar mu je Herodesh Jesufa nasaj poflai, je Pila- jush prezej prijél, ino fpet Jesufa otćvg. Nekoga med jetniki je imel perpertiga, Ha-raba po imémi, ki je bil savolo punta ino ™ijâve x’jézho djân. , Tega rasbòjnika, vite! vfiga sgnbìèniga v obras, vfiga plàfhniga v’ ozhi, ki mu je fbe Vbijaviz is njih gledal, perpelâjo ckovâ-Đ'ga j ino Jesufa, lepiga ino prijétniga , pofta-vijo vfhtriz njega, ki fe mu ßog v’ozhéh vidi. Ino Pilatush fe k’ duhôvfhini ino k’Hudem oberile, ino v’Jesulapokashe, rekózh: »Tega zhloveka ile mi pergnali, de ljudi Spellile. Pa v’prizbo vaf firn ga saflifhal, ’no nizh, zhefar ga tëshite, niiìm nad n im dobil. Tudi Herodesh ni krivize per njemu Žajdel. Vaf fame iim k’ njemu poClal, ino ^ejte, nizh fmerri vrtdniga fe ni dobilo nad fljim. Ker je pa fhega, de vam o veliki-t'òzhi jetnika ispufham: ktiriga vam ispu-Him, Baraba, rasbójnika ino vbijavza? ali Jesufa, ki fe mu Kriftufptavi?” Tukaj je Pilâtushke flushabnik vméC prifhel. Nekoljko na flran ga poklizhe, Iporozhila mu je: „Ne méfhaj fe, de bi d tega pravizhniga obfojvàl. Sakaj veliko sa-volo njega iim nozójfhino nozh v’ fanjah prebila.” _ To je bilo lepo od Pilatushke, de jo tako Jesuf fkerbi, de fe krivize boji, ki jo Jesufu nakléplejo, ino de je moshd fe vméf vtikati fvarila, Kaj ko bi bil Pilatush ta opomin fposnal ! cSej ima Bog pdtov ino pótov, Po kterih ljudi opominja, ino od hudiga via- ko opominvanje, prav rézhi, imejmo ga fp-* zhi ali zhujézhi, pride sadnizh po Bòga* Kdor rei* hudo zherti, fe hudiga boji, le tudi fanja naj le mu. Tifti trinik zhafa, kar je Pilatusb f’ hlapzam govoril , fo berfh duhóvfhina ino Ijudfki üarafhi'ni sagrabili. „ Baraba profite inojesufovo fmert hotite,” ljudi fhün* tajo ino pregovarjajo. Kadar le tedaj v’ nje fpet Pilatush ober-ne, ino vprafhanje: „ ktiriga vam ispuftim, Baraba? ali Jesufa ? „povsdme; je v (a derhal v’en glaf krizhàla: Nè tega, nè! Is poti ga! Baraba nam ispufti!’* Pilatush, tako rad bi bil Jesufa ispu-ftil, je eftermel, v* drugizh jim rezhe : „ Kaj pa zhém s’ Jesufam fioriti, ki fe mu Krilluf pravi?” Vii kmalo savpijejot „Kri-shaj ga, krishaj ga ! ” sShe v’ tretjizh rezhe Pilatush : „ Kaj pa je hudiga fiorii? Nizh fmerti vrédniga ne najdem nad njim. Pa bizhati ga vender porezhem, potlej pa ga bom ispuftil ” Pa ftrafhno vpitje vsdignejo, ino s’enim bru-pam fo gnali:,, Na krish ga! na krifh ga!5* Pilatush je njih fili sadnizh odjénjal. Baraba ispufti, Jesufa rezhe pa gnati ino ga bizhati. Ino Baraba je b:l fej vbij d vi z ! Tako lè, vite! je to divje ino oflep-lêno ljudfivo hndodélfkiga hudodelnika raji hotlO'kakor ljubiga ino dobriga Jesufa, ras-bójnika ino Ipako od zhloveka raji kakor ljudi nar vézhiga dobrotnika, vbijâvza raji kakor od fmerti obudovâvza! Ali ravno ta*! Gefpanetna voljîeuv je vfaki greh. Vfaki ßret hnik: irai raji greh kakor zliédiioft ino krepóil — raji kri vizo kakor nedólshnoft ral> pogublénje kakor svelizhauje raji hsktire drobtine zhafa kakor vézhnofl: — raji Pekel kakor nebefa. Ino pa kar fe nar ßrafh« uejfhiga da mifliti — Boga ino Jesufa sa-Vershe, ino fe «Satanu savéshe ! U6, Jesuf bizhan, s’ternjam vén-zhan, ino krishati isrozhèn. Vojaki desMlfkiga poglava'rja Ib sciai Jesufa v’fólno hifho pelali. Gerdó delati ?’ koai, snèlli fe nad kom, je bilo th div-jàzhin shidano vefelje. Torej rózhno fhs vfe druge vojake pokîizhejo, ino vfa dermal fe Jesufa ofuje. cSlék!i, k' ftebru per* Vesàli fo ga , ino bizhajo ga. Potlej ga opo-Gâfhajo, de fe je kralja délai, V’ fhkerld-taft plajfh, taki fo tillikrat kralji namrezfi hodili, ga oblézhejo , is ternja fpletèno kró-no mu v’glavo-potlâzhiio, ino naméft fzép-tara ali kraljule mu terfb v’roko dajo. Po* tlel hodilo sdaj ta siaj un, ino fo pred-nj poklekovlli, ino ga posdravlajo, ino fe mu pdzhijo, rekôzh : „ Sirav bodi, ti Judov«* fki kralj!” Ino va-nj pljujejo, ino ber-lósgajo ga , ino ferii mu is rók pulijo, ino g* s’njim po glavi bij jo, de fe bo! tečaje v’«shèlo ino v’fànza saii'ra. Joj, joj! refui« ze kralja, kakor bi bil kralj Iashniviz, ta-* ko ga saframujejo! Jesuf tukaj je pazh lepa podó-ba nebefhke poterpesbllvofti iuo krotkofli! Vfe te grosovinfke krivize js molzhé ino bres marnjov prebil. De te Bog pomagaj! zhe boshjiga ediaiga fimi v’ter-nlovi kroni vidimo, bomo fhe hotli, de bi naf Bog bres terplénja ino, tako rekózh, po s’róshami natrófeni poti v’nebéfa pelai ? Zhe v’ njegovo bledo, milo oblizhje minimo , ino v’njegovo v’Boga samakneao , v’nebo saverneno okó, komu ne bo kri v’liže ftopila, de naf le kaka nefpremifhlena bele* da nafhiga blishniga kmalo she vjesi? K’sadnimu je Pilatush sraven prifhel, ino flori konez tem krivizam, ki fo fe zhes njegovo voljo godile. Lé viditi Jesufa , fe mu she vshâlji. Tudi Judam, je menil, fe bo vshaljilo nad njim. Rekel je vojakam sa feboj iti s’Jesufam, vun pred dvor gre, ter dubóvfhini rezhe Poglejte , fhe vam ga porpelam, ino fhe enkrat vam rezhem , de ne najd.m nizh krivize nad njim.” Jesuf pride — f’ kervjó ofhkroptdn, rasmefarien, vtf v’bolezhinah , s’blédim mert^afhkim obrasam , f’ ternjovo krono na glavi, s’fhker-lâraftim plajfham po ramah. Tako gerdi ino nezhlovéfhki, je mi fisi Pilatush, fej mende ne bodo! ino s’gjfnemm glafam jim rezhe : „ Poglejte, zhlovek ! ” Kakor bi bil rézhi hotel: je kmslo zhutila» kaj mifli ; naproti mu she vpijejo: „Ti nifi zefarjov prijacel, zhe tega ispuftifh! Sakaj v’ zet’arja fe punta, kdor fe kralja delà. ” Rekli pa to fo muhafti duhovni, ker fo vé.lli, de per zefarju veljati mu gre zhes vfe. K) jih Pilatush to lìifhi , je bilo s’njegovo pravizo na enkrat per kraju. Kdor dóbriga , pravizhnjga ino lepi za zhes vfe ne ljubi, taziga krepóft ino zhédnoft ino pa golüfno slato! mnogo fkufh* njo prebije, pa ognja nè, ino vender le v’ ognju fé fkufha slato. Pa file ena pride Pvjatushu na mifel. Ker fe s’ vfmiUnjam ne dajo, j h mifli s’frâ nam omaj ti. .Spet rezhe Jesufa per-pelati ino pravi jim : „ Vite , vafh kralj ! ” Le viditi ga namrezh je she nevuronofi: toshbe prizhalo, kakor bi mu posémlifko kraljefivo fiaviti, ali rinifkimu zefarju zelarli vo jemati bilo v’ mifli. Tode saframba pazh malo koga poboljfha , rasdrashi ga fhe lé. .She huji fo vpili ino divjali : „ .Spravi ga ! — na krish ga ! ” ,, Kaj ? vafhiga kralja bom krishal?” rezhe Pilatush. „ Ze-farja imamo, savpijejo , nobeniga kralja! ” Ino krik duhovnov ino ljudftva fe tako na-râl'ha, de Pilatusha prevpijejo, ino ni ga bilo flifhati mogózhe. Pilatush vidi, de nizh ne opravi, fhe Je punt bi vrtati vtégnil» V’ fódni fiòl roçej fe v fède , v’pofódi vode fi rezhe pernéfti, irn v’ prìzho v figa ljucìfiva fî ròke vrniva* Vie je potihnilo, vfe gléda, kaj bo. Filatali je djjaì : „ Jes lim nedólshen per kervi tega pravizhniga ! vi glejte! ” VTe ljudßvo vpije : „ Zhes naf ino nafhe ralajfhe pridi njegova kri ! ” S’tim ftrafhnimi befedami fo, teko re-kdzh, boshji pravizi sabaviali, Boga k’ mafho-vâaju isklizovâli. Take premifhlene pregrehe torej, kakor ta moritev, fe v’nebóvpi-józhe pregrehe imenujejo. Pilatush jim je sdaj Jesufa , ozhitno ino s’ flo vesam v’ prizho zeliga Israelfkiga naroda , de je nedólshen, fposnânîga, krishact dal — ino tako fo fe boshji fklep ino preroki fpolnili ; „ De bo Jesuf po nedólsh-n i m u ob s h i v 1 e n j e d j a n. ” Lepó je fizèr od Pilatusha, de fi je , Jesufa otét, toljko persadél. Pa shaloften isglèd veliziga grefhnika per vfimu timu je Pilatush. Vidi fe nad njim , kam zhlovefhki ftrah ino prevelika mehköft perpeJâ. De bi nikjćr ne nalétel, je le s’ovlnjki Jesufa otéti jifkal, ne vupa fi ga naravnofi: odvésati. [no prav sato ni nizh opravil ! Torej — „prav fioriti, ino nikogar fe bati!”— povi'ód to bodi nafh glaf. She takrat, ko je, de duhóvfhino ino ljudi potolashi, le koljkaj perjénjal — ko je Jer Su Ca blzhati rekel, de bi fmert od njega odgrnil — she takrat je bilo vfe samujèno. Ljudftvo ino duhóvfhina fo kmalo zhutili, de fe njegova pravlza le vender omaja, ino boi ino boi fi vupajo, Nikolj tedaj perfia gréha ne podajaj , fzer te bo strabi! sa zelo roko. Zhifto véft imam od nedóishne kervl, je ménti, ker fo duhovni ino ljudje vpili* de oni greh na- fe vsamejo. Pa to je go-vorjénje vfih huidbnìh ino nesddiìinih ljudi bilo ino bo. Ne vupaj torej nikolj nikomur, ktiri te v’ hudo napravja, ino sraven pa pravi, de on greh na fe vsame. CS’ komur greh fpolovlnifh, bofh enkrat tudi pekel fpolovinil. 117. Jesuf krishan. Vojaki fo sdaj Jesufa prijeli, ino Jhkep-lâtafti plajfh mu isflékevrhi, ga v’njegovo Ialino ob’azhîlo oblézhejo, ino pelajo ga krishat. Krish , de ga bodo na • nj perbili , je Tam mogel nèfli — ino tako po hudodél-nikovo, ktiriga k’fmerri pelajo , gre fesuf, vfe fe ljudi' tare okoli njega, fkosi Jerusalem na foliThe. cSodiThe je bilo na Zhe-pmjovzu, po mertvafhkih glavah fe je tako hrib imenoval , R mhne fo mu Kalvâr, Judje Gólgata diali. S’ Jesufam vrèd fo dva druga hudoddlnika k’ fmerti pelali. Vojaki fo Jesufa nekaj dalje is meda pergnâli, pa péfhari jim sazhne pod tésho krisha , ki js bil is tèshkih brunov sbfc. Moshjih frézha, cSimon po imenu, is Ziréna doma , ki je ravno is polja fhel. Mémo fe ravna. Pa kar primejo ga, ino mu krish navalé, ino ga perlìlijo nòfiti krish sa Je- *ufatn. On, Je;uf, ki je toljkim pomagal, s*ai nima zlilo /exa , de bi fe ga faaiovóljno POdfiÓpi I ! Taki terli mi' ne bomo, jelite, doter-pij^zhih ljudi'i nebo naf tréba profiti, ali Pa zlo filiti, ampak radovóljni pomósimo ! Kakimu terpzu nadlógo polajftiati, ino pa fam.mu Jesufu krish nofiti, vfe eno je to Jesufu ! Med ljudmi, ktiri fo sa Jesufam fhli, je bilo tudi veliko sbénfkih. Jokale fo. Je-suf fe oberne, ino jim rezhe : „ Vé Jeru-sa emfke hzhére! kaj nad mano jokate? tSe-be raji ino IV rje otroke objokujte ! Dokler , poglejte! daevi pridejo, ob ktirih jim frézh-ne poreko, ktire otrok nimajo. Tiftikrat bodo hribe klizali : Padite na naf! ino griphe : povesnite naf ! Zhe fe namrezh ua sélénium léfu tako godi, kakfhina bo s’ fu-him ? ” s Vfmilenje s’ oedolshnim terplénzam je kai lepiga ino hvale vrédniga, to je ref. Pa Jesufovo terplenje nozhe ravno golih obzhut-le-ov v’ n sf obuduvati. Nafhe svelizhanje bozhe fesiif, nè nafhiga nn'lvanja. Njego-vo terpleme viditi naj naf s’gròso ino gnu-fênjam greha navda. Sakaj, zhe je on, goja nedóDhnoft ino fvetóft, on Edioez ozile-ta, de je greha ndpako popravil, tako ftraHiiio terplenje mogel na* fe vséti, koljka nadloga bo fhe le tifie salela, ktiri v’fvojih g’ehih terdovratni oftâjajo, ktiri fe sveli-2hania branijo, ki ga je Tesuf grefhoikam Perpravil ? §2 Vojaki fo Jesufu, kadar na Kalvâf s’njim pridejo, vina, s’miro ino shòlzhara naméfhauiga, pici dali. £S’ to pijazho fo krishanze mamili, de nifo fmertnlh bolezhln prehudó zhutili, Jesuf jo pottüü, pa ns pije, nasaj jo da. Per lepimu savédu je hotel terpéti ino vmréci, de Che do sadoiga dobro déla. Taki bi mogel vlaki pravi je-sufov fholar biti — ne fmel bi febe gléda* ti, ne fmel bi marati nè sa trud nè sa bo-lezhino, do sadoiga pojémleia bi mogel Boga povelizhovati, ino v’zhlovefhki prid delati. Ino sdaj—joj, molimo jo molimo njegovo liubesen do nàf! — krishajo ga! Hudodélnika fo tudi potlej krishali, eniga na defnizi, eniga na levfzi , tako, de Jesuf v’Crédo pride, kakor bi bil nar hnji smed-nju. Ta grosna kriviza tedaj je bila hvala sa vfe toljke dobrote, ki jih je timu naródu fkasovàl ! Pa v’ Crédi tih nesnânih bolezhin, med toljkimi grenkòtami je krotki ino ljubesnlvi Jesuf Che okó v’nebó sver-nil, ino djal : „Ozhe, odpufti jim, fej ne vedo . kaj delajo ! ” Do fois naf more gjfniti ta neisrezbèna Jesufova ljubesen do fvojih mòrzov, zhe fimo kadaj pofküfili, kako zhloveka nehvàia, obrék ino kriviza bolji! (Sami zhutld fmo perflleni, de je nekaka vézhi, de ni zhlo-vefhka ta dobrota, ktira naf tukaj fovrash-nike ljubiti v’ pervizh vuzhf. £Sa'pa od ftet-mènja bi nam mogla saftiti, zhe preminimo, de je Jesuf, kakor sa vfe, zlo tudi Ss te fvoje morivze shivlènje dal! Z he nam tedaj kako rasshalénje Terze jé, zhe naf, de Te mafhujmo, fpodbada, v’Jesufovo krot-koft ino v’ njegovo Jjubesen ođpufha'vko toiClimo tifiikrat! To nam bo vfe kalne mifli pregnalo; mozh, vTo britkóft prebiti, nam bo dalo, ino po boshje krotko ino lju« besnivo, kakor on, tudi nn' bomo odpu« fhali. Knshanku nad glavo Te je po rimfki fhé-gì vfelej tabla perbila, na ktiro je bil vsrok ali ursbah njegove ftnerti sapilkn. Pilatush, ker ni od Jesufa nizh hudiga povedati imel, je na-njo sapifalj „Jesuf, Nazaréfhzhan, kralj Judovfki, je ta.” Ta napif, po he-bréjfko , gerfhko ino ladnfko je bil pifan , je veliko Judov bralo. Dubóvfhini fo fa te befede safrâmne sdéle, k’Pilatushu gredo ino mu pravijo, rekćzh: „Ne bil bi fmel pifati: Ta je Judovfki kralj, temozh : Ta je djal: Judovfki kralj fimi ” Pilatush pa je odgovoril: „ Kar Tun pifal, firn pilah ” Jude lé c transir je bi! Pilatush to fio* ril. Pa, bosbjo voljo po nevédaroa je fpol-nil, Sakaj, fhe v'tako ponfshanimu fianu, je Bog hotel, deje Jesuf Judovfki kralj ino obljubleni Melija povédan. Jes ^ krishavfhi vojaki fo sdaj njegove oblazmla vseli, med ■ le jih deljé. jShtiri dele naredé — vfakimu vojaku eniga. Kadar Te pa do fuknje pride, ki ni bila fhivana, ampak v’zelo tkana, fo djaii: „Ne rćshimo jefej, temozh vadlajmo raji Sa-njo, zhi« gava de bo, ” Ob ti majhini rézhi iè Te je prerôkova fpolnila: „ Moje oblazhila fo med-fe rasile-ljili, ino fo sa mojo fuknjo vadlali. ” Vojâki oblazhila rasdeljivfhi fo per kri* shu fédii, ino ga vârvajo. n 8. Jesuf na krishu^ Jesuf, okervavlêno ternjovo kroro ra glavi, inov’obras bléd ino vpaden , vili sdaj v’nesnanih bolezhinah na vifókirrn krishu. Boi ino boi fo shebli rane rasgaujali, bol ‘mo boi fe rasboljniejo, ino kri zré na tla. Vie ljudi fe okolj krisha tare, ki ga gledalo. Duhovni, pi'fmeji ino Ijudfki ftarsfh/ni fo ofbabno pod krish prifhli, safmeh ujejo ga, pazhijo fe mu: „Drugim je pomagal, fo djali, febi pa ne more. Zhe je Rriftuf, ljiibik boshji ino Israelfki kralj, v’ prizbo naf is krisha naj fiópi, ino verovali bomo va»nj. V’ßogd je vedno savupovàl, sdaj naj ga otmè, zhe je ref njegov ljubi k ! ,Sej je djal ino djal : Boshji fin firn ! ” Veliko drujih memo hodijózhih Judov ga je ravno takó kljélo, glave smajvali , ino va-nj fo vpili: „De te, de te! Ti, ki boshji tempel podérefh , ino v’ treh dneh poftavifh ! tS,.m febi pomagaj, fam febi, ino is krisha flc^pi , zhe fi boshji fin!” Tudi vojaki ga safrarruiejo, bodili fo ino mu jéfiha ponujajo , rekózh : „ Zhe fi kralj ino odrefhenfk Judov, fam febe ref hi ! ” Nedólshnika, kaj ! ljudi nar vézhi do- brótnika nè le moriti, ampak poveril fhe 0 fmertiuih tesbàvah sa fra m o vati , ino ^mirsjózhimu v’ lize fe fméjati, vézhi ger-dòbe le pàzh ne da niifHti. Kam vfe zitto-\ek v’hiido sabréde, zhe véli oglufhì, zhe fitte lepfhi obzhtftleje zhlovefhkiga ferza v5 febi satire, ino napuhu, fovrashtvu, ' ne-Vofhli'vofti ino drugim hudim ftrafìam vrsta V’ fvoje Terze od pré ! On, anglifke dobrótc bi bil lohka, je potlej po cSatanfko hudoben. Lé ftrafhno to fpâzhnoft ljudi pretti i flit i . ino ne bomo fe zhudili, zhe je bi* lo vzhlovézhenja , terplénja ino fmerti boìhjiga fimi potreba , de jih je odre-filii. Zlo dveh rasbójnikov jeden, ki fia s’Je-sufam vréd krishana, ino, obljubim, kak ftâri v’ pregrehah srjavléni hudodelnik je bil, ga saframuje ino prekljinjs. „ Zhe fi Kri* ttuf ti, fe je va-nj pazhil, fara febi pomagaj, ino nama!” Un pa, mladénizh bleso, ino mlad sapeldn, ga je fvaril, ino mu re-Zhe : „ De fe tudi ti Boga ne bojifh , ki fi ravno v’ takirru? Ino pa nama fe praviza godi ; plazMlo lé prejémava, kriro rajnim délam gre. Ta pa ni nizh hudiga fiorii.” Potlej je Jesufu rekel: , Gofpod! fpómni fe mene, kdar v’fv< je kra'jeftvo pridefh !” Jesuf fe je do sadni ga pojem lej a fpokorjénim grefhnikam prijat la fkasrval, rezbe mu: «» Gotóvo ti povfin ! fhe danfi bofh v’ttaju Per meni.” £S’timi befedanii mu je Jesuf greh odpuftil, ino obljubo dal, de bo v’titti ne-dólshni ino sveiizhani ftan prifhel, ki fino, — de bi tak né ! — s’ rajam V ré d po grebli ob ■ nj prifhli. Bosh|e pofebno naklonilo je to bilo, de fia bila dva hu -odélnika s’ Jesufam vrèd kri* shaua. Nedóìshno nedólshuoft med Cerdo-vratoim ino fpokórnim grefhnikam vidimo lètu vmirati — ino torej vfo trójino mogé-zho fmert. Bres dolga ne moremo vezh vmréti ; v’fvojih gréhih vmreti, levé, de tudi nózhemo ; greh tedaj obshalova'ti ino po* boljfhati le, nizh druiiga nam Borici ne oltane. Tode ne odlafhajmo tega do sadne ure. Sakaj eniga famiga zhioveka isgled le imamo, de je bil is klanja nad grelnim ino is savupanja v’Jesufa o fmertioi uri gotóvo fhe otét. Nikar ne mem'mo, de je she vfe dobro, zbe fe le na konzu po mâfhnika pofhle. Vite, kmalo sraven fpokórniga vrni-râvza vidimo zhloveka vmirati, ktiri je, kakor fe préd rado godi, tako vmerel, kakor je shivel, defiravno je fam krishani Je* suf per fmerti njegovi bil. Marija, Jesufova mati; Marija, nje feltra, Marija Magdalena, ino smed vuzhén-zov edini preljubi Janes, fe ne dajo s’nobeno rezhjó, né s’safràmbo né s’fmertino ne' âr-naltjo ovréti, do fodifha gredo sa Jesufam, ino ozhitno.defonjegóvi, fe pokashejo. Svelta Ijubeseti do Jesufa namrezh fe ne vftrâ-fhi tiè fverkanja nè nevdrnofti; terdna je, de ji fmert kaj ne more. {Stale te svelte ljubesnive dufhe — pràv kakor britke podobe! — fo pod krisham, ino s’ kol j ki m vftnile« tjam fo v’Jesufa v’timu fiaiiu ino v’tih bo- kzMnali pogledovale, kdo premere to isrè-£hj S Njegovi materi slatti ( kej namre/h je kaj zhes materino ljubesen) fe godi, kakor bi ji v’ obé Urani ojfier mezh ferzé réîal. Jesuf, ko jih vidi tako eden per drugimu flati, poln mile otrozhje Ijubesni pervizh V’mater pogleda, ino s’ ozhtm' ji v’Janesa migne inorezhe: „Vish’ga! tvoj fin!” Vef ijubesniv potlej v’Janesa pogleda, ino mu v’Marijo migne, rekózh: „ Vish’jo! tvoja mati 1 ” Ino — de ga svéftiga prijatla , v’ shivlenju ino per finerti fe lohka na»nj Sanefémo! — Janes je Marijo od fih mal na dóm k’ febi vsél, ino, kakor bi bila iaftna mati, je sa-njo fkerbel. Jesuf, ljubi moji! je tukaj na sadno Uro, kako ftarifhe ljubite, prav prava podoba sa vaf. Nè lé v’shivlenju je ttiater fpofhtoval ino ljubil , ino sa * njo fkerbel. Tudi fhe per finerti jo fpofhruje ino ljubi, ino fkerb imâ sa-njo, de Mariji tudi po njegovi fmerti nebohudó. .S'ifhifh, fln! tSlifhifh , hzhf ! tudi tf tako do fmerti ljubi"ino fpofhtuj mater (ino, fe vé, tudi uzheta). — Ino ker ftarifhi vézhi del pred otrózmi vmfrajo, tudi na njih fiate dni, dokler jim fmert ozhi ne sambe, ino v’njili Sadni bolésDi jim dobro fiori, ino vfe fvoje dnf po fmerti jih v5 zhàfti imej. Jesuf , Povrazhnlk vfiga dobriga, ki fe ni hotel is Ivetd lozhfti, preden ni, kako fiarifhe ljubimo, materi fkiifhnje, nam pa isgléda dal, ti bo to tako perpifal, kakor bi bil tl po Janesovo njegovi Ialini materi vfe to fio-Tritji ino %htu dèh G rii, ali fiorila. Tudi tebe bo ljubil ir® v’ zhafti te in el, ino vfe lepo ti bo pover-ril, kakor je Janesu , vite ! fvojunu ljubimu , sveftimu prijatlu povernil. 119. Jesufova fmert, Shé tri ure je Jesuf na krishu prevffilj ino opoldne je she, kar na enkrar lonze otamni, firafhua tmà je naftopila, vfo desiselo pokrije. Vii Jesufovi safmehvâvzi fo le preftràfhili ino vmóknili. Vîfdano, plafh-110 kakor pred hudim vreménam, je Ijudltvo ftaio, ino gléda, kaj bo. Tri ure je semlja ino nebó v’nozhi ino trni. Tudi Je-suf ]e môlzhal. Shé je bila v li m to firafh* na tihota! She fo bile Jesufu to tri firafh-ne, britke ure! Jesuf je bil vef ta zbaf v’nesnänih bolezhfnsh. Nefkònzhne tesha-ve, kaj une na oljfki gori! hodijo na-nj. Tudi titti notrajni tolâsh ali trofht, ki fi ga nihzher fam. ki ga le Bog lohka da , ino ktiri zhloveka lé fam per ftrafhnih terplé-njih fhe opira, tudi ra tolâsh zlo mu je okrâten. Vfe terplénje namrtzh, kar ga je zMoveku mogózhe, mu je po boshiimu modrimi! fklépu dano pofkufiti. Ob treh popoldne, kadar njegovo terplenje do verha perkipf, je Jesuf perferzhno, ino s’preljubim savupanjam v’ nzheta klizal : „ Moj Bog! mol Bog! sakaj me sapufiilh?” — in® prav sdaj tudi tmà sazhne miaovati. Te befede fo pervi konez eden ino «Vajfetiga Davidoviga pia Ima, s’ktiritn je *Wid veliko fto lét préd vfe co prerokovi, kar Kriftuf sdaj terpi. Na glaf torej Vlafh je Rrifhif ta pfalm samôiil, de Jude °Pominu}e, kako sdaj fami Davidovo pre* r°kvaQje fpolnujejo. , Pabofh! vfe je fleró! Komej fe je ne* nekoljko fpec rasfvetlilo * kmalo nesduihi* ?i njegovi fovrâshniki kòlnejo fpet va ni» mo sashmagujejo ga ; kakor pred rasvuji-Vnzi fhe dan danafhni, kfiri ob hudi mu Veménu trepetajo , kinalo potlej pa fpet po parim napnèjo. Befede : „ Moj Bog ! moj ?°g!’* fo bile po hebrejfko: „Eli! Eli!’* ^ektiri okolj krisha fo te befede is neviiin« ö°fti, ali pa fhe berfh is hudobije nalafh V robe flifhali, ino djali fo» „ Poflufhajte! ^lijata klizhe. ” Drugi fo djali , ino fe kpfmehujejo: „ Zhâkite! bomo lé vidili, zhe ® li ja pride, de ga bo fnél?” Vite, ljubi ^oji! tako lé imajo fhe fméh s’Jesufovimi Jsdihleji, ki fe mu is toljkaj bolézhe dufhe Perglâliio ! Vfakimu praviæu zhlovéku bi bi« ! mùsig ino koft prefhfnili* Nesduflmi Ijüdjé namrezh fo neobzhütni » ino aafmeh« Vviz fe nezhéfar ne ana* ,. Jesuf, vedózh , de je vfe fpölneiio, kar je °l!o od njegoviga terpleaja, ino od njegove Inerti prerokvâniga, lé nekaj fvetiga pifma î^e nè, je potlej na gîaf sa vpil : Shéju fini !51 it!nalo bliso krisha je bil j^sih v’ pofódi. Nekdo Rojakov tèzhe » ino, gobovsévfbi, jo s* jé*> & z ICO siham napoji, na ferii natakne, ino mu jo» de pije , k’ vuftam molji. Pazh réveil o* hlâdlej per taki shgézhi shéji ! cShè kaK ferklej niersìe vode ga ne sadéne ! Pa f’ tim fe je ineflo fvetiga pifma fpolnilo t „V5 moji shéji fo me s’jésiham pojili, ” Jesuf, jéfiha savshivfhi, je s’velikim, terdnim glafam savpil : „ Dokonzhano je—-Ozhe! v’tvoje roke ti fvojo dufho isro-zhini. ” Ino to rékevl'hi je glavo nagnil, ino fe lózhil. Ino glejte — semlja fe tréfe, fhkale pó* kajo, grobi fe odpérajo, ino sagrinâlo ali kròv, ki je v’ tempelnu pred fvetfnjfham vifel, fe je od fpod ftròpa do tal po fré-dama pretergal! Staven fiojézhi ino s’ lafinimi ozhtm vfe to vidijózhi flótnik , slafti pa , de po zhlovéfhko ni mogózhe bilo glafü, s’kólj-korim per ti prizhi vflifhani Jesuf vmi-raje ozhetu dufho isrozhi, je na glaf Bogii ziiaft dal 5 na glaf savpijej „ Gotovo! ta zblovek je bil pravizhen! je bil boshji lin ! ” Tudi v’vojake, fetiri fo bili s’ flótnikam vrèd per Jesufu na ftrashi, je firah vdaril, kadar fo vfe to, slafli pa semljo pod feboj fe gibati , ino pezhóvje okólj na kup hrumeti flifhali. V’ en glaf s’ flótnikam vil preflrafheni reko: Gotovo, gotovo! boshji fin je bil!” Ino vfe ljudflvo, ki je bilo gledat prifhlo , ino vidilo, kaj fe godi, je trepetaje na perù terkalo, ino molzhê fe raside.----- loi Ljubi moji! nar vézhi pergódba Jesu-f°vi!i pergódeb je njegova fmerc. Nebó jno seniljo tako rekózh je per-nji groša ob-fbla — nebó fe s’ shalofljo prevlézhe — serafa Te gible—-fonze oblizhje sak rije — groša prdetuje vfe ftvari — is Boga poflâni ftrah °pade tudi divja'fhke ferza. Ino kakor je °zhe nekadaj per finóvovi fmerti oblazhila P detergo val, lètu tudi Bog sdaj ravna, s_a-grinâlo v’tempelnu pred fvetinjfham, kjer je Bog bil v’ prizho zhéfhen, je tudi Bog na dvoje preparal. Vii ti zhudeshi fe nam per ti Boljki sgodbi pomuditi velévajo. Jesufova fmert nam v’pervizh fprizbuje Boga ozhetovo ljubesen do naf. Bog , pravi fam Jesuf Kriftuf, je fvét tako ljubil, de je fvojiga edino rojeniga finû dal, de fe, ktiri va-nj Verje , vflédni ne pogubi , ampak vezhuo shivlènje ima. Ako bi sdaj lè do tebe ravno to berózhiga kak angel is nebéf prifhel, ino bi ti to îè saterdno is nebéf opravil: „Bog te ljubi!” glej vfe o'zh bi ne bilo to proti liubesni, ktiro ti je Bog fkasal, davfhi v’fmerc sa-te fvojiga laftniga limi. „Tako lè je Bog fvét ljubil! ” bi fe moglo s’slatinai zherkarni pod vfako britko martro sapifovati. „Tako je tudi me-ße Bog ljubil ! ” naj bo s’ognjénimi zherkarni vekomaj tudi v’ nafhe ferza sapifano. Shive tool it ve, terdniga sa vu pa n ja, vóljne Po kór filine, gorézhe hvale ino ferzhne jjnbesni smiraj do Boga imejmo sverhano dufho. tSej ga vidimo, de je gola lju-, besen ! IC% Jesufova fmert namfprizhuje v’ drugizh» de nat' Jesuf firiftuf ljubi. „Nihzher» pravi Jesuf, nima vézhi 1 jubesni od té, de tvoje shivlenje sa fvoje prijatle da. ’ Jesuf pa je zlo sa fvoje fovrashnike shivlenje dal» Sskaj, greh je bosbje fovrashtvo, ino vlaki grefimik boshji fovrashnik. O jémnafta! Is v’njegovimi! velizhrfftvu fi ga mi f li mo, ki ga je pred sazhérkam fvetä per fvoiimii ozbetu imel, i io s’kàkcrfhinim fe je bil na Taborfki gori vef v’ luzhi ino fvetjofii ino v’ nebefhki lepoti med Vlosefam ino Elija-tam peritassi; ino sdaj pa ga tukaj na Colgati med dvema tele vajama sashmaganiga ino saframovâniga poglejmo, s’oternjano glavo , njegov obras v’ kervi ino pljunkih, ino njegove dòbrótne roke ino noge s’shebli pre« dette ? ino vef njegov shivòt v’ kervi ino ranah, ino vfe to is ljubesni do naf, de naf je odréfhil: ali naf ne bo gjfnila ta njegova ljubesen? ne bomo ljubili tako naf ljubiv-fhiga ? mu ne bomo pokorni, ker tako dobro s’ nami mifli, ino le nafhe svelizhanje ino drujiga nozhe ino ne jifhe ? Je sufova fmert nam v’tretjizh fprizhuje, kako kaj ftrafhniga je greh. Di je greh kaj hudiga hudiga, nam fzer fhe lafina véfi pravi. Sbé per kakimu maìimu pre-g'éfhku nam kri v’obras fiópi, ino le per-pf vedovati flifhati h lido pregreho naf bêla c bide, ino pekel, ki ga grefhoik v’laftnimu ferzu nòti, je ftrafhen , de nizh ftrafhnej« flfiga na fvétu. cSo!sé saoelane nedólshn Ili, Ctpokóji pò hìfhah „ vboshtvo sapravìivza » tngòtnesha fVeđo okó, selèni obras nevofh« , presgóJni pogrèb neltrémesha , gola kóft ino kósha nezhi'ftnika nam po fvétu °krog nat' vfaki vlaki dan dopovdujejo, fcakó greh révo ino britkófi: ino drujiga ce ßapravla. Ra’a sguba, t’vécov potòp ob Noe* tovimu zhafu, ogenj t’pod néba, ki je me* fta pokonzhovàl , sgi'mba tolikanj kraljéttev, ino fhe neisrezhéno veliko drujih Rrafhnih Pergôdb, prizlia fo grehove litàfhnorti, ka j drujiga? cScrafhen je greh» de fmert ino Pekel nè tako. Po grehu namrezh je fmert *-na fvét prifhla, ino greh je pekel poftavil* ino vender kaj je vfe to, zhe pomifbmo: Tako hud je greh, de fatti vfigamogòzhni Jno vfigavedózhi Bog ni imel s’nizhémur drugim greha ftrsfhnih nafiédkov isbrifati, de jih je mogel s’ fmertjo fvojiga edino rojèniga boshjiga finii. De jo torej greha gerdòbo ! Le s’fmertjo boshjiga fimi ga je bilo mogózhe popraviti ! Bol kakor vfih drujih siégov bi fe ga mogli bati I Rakfhina fe bo pa Pzhlovekam godila, ktiri, fiofh ! de bi ga Jesufova fmert, ta zhudesh od fiubesni, omezhfia, greh bol kakor Boga ino Je-snfa ljubi, kriri greh na greh nakopava, kar de bi fe ga kefàl ? Kaj ga neki fhe hozhe oté-* ker toljfca boshja dobrota per njemu fhe ta nizh ne opravi! Nizh vezh mu ni polagati, v’brésen bres dna fe terkld ! . Jesufova fmert nam v’ zhetertizh fpri-znuja, kako veliziga kaj de je nafha fve* tdfi; ino Qafhe s veli zb a nje, kako kaj veliziga s’eno befèdo je frézha 104 na fhih dii fin De jih trèni ljudi! Pra-flepi' fo vézhiciéi, de bi vedli ta dragi bifer ' ali perl prav zéniti, Godi fe jim , kakor komu, ktiri dragi bifer najde, pa v’nizh ga proda ino morebiti zlo savershe, ker mu zéne ne ve. Pa své naj, kàkfhin kralj da terd milijón sa*nj, ino slata ino frebra fìrafhni kùp naj pred fabo vidi, befeda obljubim od zhuda mu bo saltala. Mi pa, ljubi moji ! niftno s’ minózhim slatam ino fre-bram, s’drago kervjó nedohhniga, neoma* d^sbeoiga jagneta fmo od fvojih grehov od-réfheni, s’Jesuia Kriltufa kervjó je nafhs svelizhanje kupleno, ktiri je pred fvera Davo per ozhetu bil, ino savolo naf v’zhio* vefhki podobi na semljo prifhel. Kdor ro pomifli, ga more zhafî, ki nam je odló-zhena, s’(Veto groso navdati. Ref fvetimu ino svelizhanimu biti, nobene druge toljke fkerbi bi ne fmel imeti. S’ vfo mozbjó bi fi mogel po vezlinitnu svelizhanju persade-vati. Vmirajózhi Jesuf nam je petizh podoba vfih krepóft ali z h é d n o ft , podoba popolnama dognane fvetófti, Koljka véra! koljko savupanje! cSkosi vfe fvoje terplenje fe ozheta dershi, n zh ga ne premakne. S’ molitujo je terplenje sazbpj, ino vmirajózhiga pófledna befeda je pa îé molitu v. Koljka vóljnoft! Nizli laftne volje nima. Ozbetova volja je tudi njegova* Kar ozhe hozhe, on hozhe. Kolja k a po kor fhi na! , Pejmo, je djal. de bo (Vet vidil» d® jes ozheta ljubim ! ” to be- lof fedo gre terpet ino vrnret, ino vfe je fto« fil» ino vfe precerpel, dokler ne rezhe : » D o k o n z h a n o je.” Koljka poter-Peshlfvolt ! cSverkanje ino krivize , ki J'h hujfhih ni, je molzhé prebil; nobenajésa nîu ne fkalî miliga njegoviga obrasa , no-bene toshbe ni is njegovih vi'ift. Koljka krot-kô ft ! Zlo do ker^ärjov , dofvojih morii/zov *rni fhe ljubesen, f’plavirni, mertvâfhkimi sbtiabli fhe sa-nje ozheta prôfl. Koljka po-Oishnoft! VTe zhlovefhke zhafti le vana, vfe britkofti prebije, med hudodélmke ga fhcéjejo, njih poglavar mu pravijo, pa vfe preterpu Vfa zhlovefhka zhaft mu ni hizh de le naf odrdfhi. Koljka otrozhja ljubesen ! fhe vmirajózh je sa mater fk rbel. Koljka I jubes en, s5 ktiro sa pri* jatla Janesa fkerbi! s’ktiro fe s’njim kr sbattila grefhnika v fin li! s’ ktiro fe sa vfe ljudi da! — Zhaft, vefelje , kri ino shivle« ttje , vfe da sa ■ nje — vdiihati fe da , ter-ttje v’glavi, sheble v’ranah, bolezbine ino fmert, vfe terpi, de le druge svelizha ! Vite tedaj, prezhifta ljubesen ga je do ljulf ino Boga! Kar v’zelimu fvoji-hm shi vlenie , to nam je Jesuf tudi slafti Per fvoji Fmerti — bres modestia zhlfto ser*, kalo, ki fe, kakfhini de bodimo , v’njemu vidimo. De bi fej sjutraj ino svézher va-nj gledat hodili, de bi fe vedno nad, njegovo Podobo rasgledovali, de bi fe fej mi vfiv’ to podobo fpremenlli ! Kako je fhéftizh Jesuf, kar zhlovek, Micosi terplenje ino fmerc v’ fvoje velizhaftvo fhel, itio Ckosi terplenje ino fmert ob eni-' mu edine poti k’ velizhaftvu i sgled nam dal, to bomo per Jesufovimu od fmerti vftajanju bol saflifhali. Torej cukaj le fhe apoftelna Pavla oavuk: „ Jesuf Kri* ftuf, ako ravno boshjiga biftva enaka podoba, ki ni ménil nobene zhafti' Bogu od-vséd, de fe je Bogu enaziga Ib vil, le vender le fvoje velizhaftvo oddjal, ino je hlap-zhovo podobo na fe v.él, ino je zhlovtk po nafhe bil, ino v’zhlovefhki pod bi fe med naf perkasal,'ino fe je fam ponishal ino pokoruiga do fmerti fe naredil, do fmerti pa na krishu, Tode Bog ga je pa tudi ned vfe vifòzhine povifhal, ino ims zhes vfe iména mu dal, de fe njezovimu imćnu vie koljéna vklanjsjo, v’nebelih, na semlji ino pod semljo , ino de vfi jeslki Bogu h* zhafti fposnâvajo: „ De on , Jesuf Kriftuf, je g o G* pod ! ” Tako le imamo bukve nad vfako bricko martro, vfe naf vuzhé, kar potrebu emo — nekako fveto pifmo je vfaka bri tka martra, boshjo befedo beremo v’ njej. Torej lepa , zhaftitliva je kerfhanfka ftara navada, fvero britko martro na bolji kraj v’ hifhi kam dé-vati, vmirajózhim jo v’roke dajati, ino zlo tudi na grobóve krishe poftavlati. Bogaho-jézh poglèd va-njo naf k’dóbritnu obuduje, naf od hudiga od verne, naf med terplenjam prevedri, naf ob fmerti pokrepzha, ino da zlo grobém vedriga nekaj ino vefeliga! ï 20, Jesufov pogreb. Kadar fo Jesufa ino una hudodélnika «rishali, je bilo pred velikonozhno ftbóto tifti dan. Perpravianje je bilo k’ veliko-nozhni febóri. Velikonozhnih prašnikov vél-ki prašnik ino Israelfki pervi velikonozhni dan je bila* De trupla zhes prašnike ua krifiiu ne rbvifijo, fo Judje do Pilatusha Profit poflali : De naj itnshankam koljéna jezhe sdrobiti , ino jih is krishov fuéti ino pokopâti. Pilamsh da vojakam povelje. Jesuf bi bil P hudodélnikama vred kma-io na fodifhu pokopan, ino fhe pofhtèniga pokopalffha bi ne bil dobil. Tode v’ Jeruzalemu je bil bogat mosh. Josbef, is Ari« niatéje doma. Imeniten sbórnik je bil, ino ni bi v’drujih sbórnikov fvet ino djaoje Pervóijil. Jesufov vuzhéniz je bil, tode is ftrabii Judov na fkrivnimu. Bogabojézh, Pravizhen mosh je bil, ki je tudi v’ boshje kraljéftvo vupal. Joshef fi podlim vsame, h’ Püatushu Sre, ino ga sa Jesufovo telo prófi, Pfia-tush fe je zhudil, de je Jesuf she mertev. po ftótnika pofhle, ino ga vprafha: Zhe je fer sbetne'tev? .Stotnik mu pové , ino Pi« ‘atush je v’Joshefozo profhnjo dovóljil, ino ®u preze] telo dati vkashe. . Vojaki, ki jih je bil Pilafush poflal. Padejo mej tim na fedifhe. Potokli pervizh enimu, ino potlej drugi mu koljéna». Hi fta bila s’Jesufam vred krishana. Kadar do Jesufa pridejo, ga mercviga vidijo. Nie ïasbijejo mu torej kofti. Pa voâkov eden mu je firan fhe s’fuìizo prebódil, ino kn ino voda fe mu je is Terza vljìla. Od fmer-ti Jesufove f’titn fo fe hotli do terdniga preprizhati. Tudi ob tim — sakaj Jesufpvo terplenje je bilo do vfake sgódbize prerokovano — fta fe dva métta fvetiga pifma fpolnila. Fno metto je od velikonòzhniga jagneta sapove« dovalo, Jesufcva podoba je bilo : „ Nobene kofii mu ne fméfte sloim'ti. ” Drugo metto govori: „Pregledali fhe bodo» koga fo preludili.’^ Mej tim — she vézher fe je delalo pride Josbef na fodifhe, tenjke tenike, dra* ge tenzhize je kupil, de jo, Jesufa pokopat , pernèfe. Nikodèm, pred tremi létmi she je bil po nozhi enkrat k’ Jesufu prifhel» ino she takrat mu je Jesuf fvojo fmert pravil, fesraven perdrushi, ino je okolj fto liber mire ino allinea pernéfel- Ta dva pra-vizhna mosha tedaj fta Jesufovo telò, ino njuni flushabniki jima pomagajo, lepo sloh-kama is krisha fnéla, ino s’drago difhâvo yrèd, po fbegi tiftih zhafov per pogrébu imenitnih ljudi, ga vhenzhfzo po vijeta. Bliso Zhipinjovza, na ktirimu fo bili Jesufa krishali, je Joshef lep ino velik vert, ino na Vertu sal grob imel, ki fhe ni cikolj merlizha v’ njemu bilo, V’ lepo pro-ftórno fièno je bil narejèn, ino, kakor v’hi* fiio, po konzu fe je lohfca va*uj fhio. Me- io9 ßo s& truplo je bilo v’ fièno isfékano, de je jferlizh v’njemu leshal, kakor bi ca pórteli fpsl. Joshef je bii ta grob sa-fe dal isfe-kad , fam danfi ali jutri je v’ njemu tniflil pozhivati. Ker pa je zbal" pertifkal, ino le she febótni prašnik sazhénaì, rta Jrshef ino î^ikodèm Jesufovo telò va*nj djala. Potlej Pervaljità velik kamen, ki je bil'V duri per-Pravlen, pred vrata, ino domu rta shaloftna fhla. Marija Majdaìena, ino nekoljko drujih bogabojézhih shén fo Jesufovo telò do groba fpremfle — vfe v’ folsah, fe ve. Od britkórti ino shalofti vtrddene fo na vertu fpréd proti grobu fédie , iuo ga v’ grob dévati gledajo. Tudi one bi mu bile kaj Pofledne zhaftl rade fkasale. ^Sklenile torej fo per febi, difhav file nakupiti, ino, kar fe sdaj v’ndglizi ni moglo sgoditi, Jesufovo telo, berfh ko febóta mine, fhe vfe lepfhi opraviti. Sakaj ob fonzhnimu sahódu je febóta naftopila, ino v’ febóto je bil vef opra-Vik prepovédan. Judje namrezh fo dan od sahóda do sahóda fonza sazhenâli, nè po nafhe od polrozhl do polnozhi'. cS’to mifljo fe shalortne tudi shené domò vernejo. Drugi dan torej, to je fhe tirti dsn» KRialo po fònzhnimu sahódu» fe duhovni iß Eariseji sberéjo , k’ Pilatushu jih gre , ino HU) rezhéjo: „ Gofpod ! Ena nam fhe lesdaf mifel pride. Ta golùf je djal, dokler je *be shive! : V’treh dnevih bom fpet vrtal! vkashi tedaj grob do tretji ga dne s5 flrrfsbo °ßavüi, ds ke njegovi yuzWasi ne pridejo^ HO de trupla ne vkrâdçjo, ico Ijudém ce retò* De je od (merci vital; ino depoliedna smot* njâva bujflii ne bo od perve. ” Pilatush je djal : „ Nàte fìrasho ! Pojte ino grob saftrâ* shite , kakor vétte ico snafie. ” Ino fhli fo, ino savarjejoga, ino ga s’vojak ini oftavijo. Ino pa, de te bres njih veda fej nizh ne premdkne, fo file kamen poverh sapezhà-tili. Popìf Jesufoviga terplenja h'ozhemo s’ Davidovo ino Isaijavo prerokujo od Kri-ftufoviga terplenja fklèniti, lepfhi bi ga ne mogli. David inolsaija, oba imata v’ vèzh krajih Mtfijovo terplenje v’mifiih. V’eden ino dvajfetimu pfaltnu ga David tako lè go-vorézhiga popifhe: „ Moj Bog! moj Bog! sakaj me sapufìtfh ? Delezh od otétja je glaf moiiga jéka. Moj Bog! po dnevi klizhem, pa le n’o-glâfif h ; Po nozhi, pa ni ga sa • me pokója» tSvet fi ti, V’ frédi hvdl Israelfkih prebivafh# Y’té fo vupali nafhi ozhaki, Savupvali fo « iti pa otéval fi jih ; V’té fo klizâli, ino réfhvani fo b’IÌ, Vupali v*té fot ter nifo na franiòc’ofta-jdli. Le jes firn zherv, nè zhlovek, Ljudi’ safméfhik , ljuftva oponàfhik. Pazhijo v’ mé fe, koljkor me jih glédaj Vufta krivijo, s’glavo smajujéjo : V’Bogà je savupal, otmuje naj ga? ^effnije na} ga, Tej je ljubîk njegov! Pa ref is teléfa she matere ti ü me vsdfg« nil ]^arer’ per perfih fi fvéft bil she moja, Tebi v’nsrózhe rodil firn fe shé; Od teléfa matere ti (réQ fi moj Bog, (fno jes pa ljubili tvoj réf), Ne vmikaj fe od mene, CSmert’na) teshâva je büso, pa ni po» mozhnika. Junzov veliko me je obdalo, Bafhanfki roaâzhi fo me obfuli » Shrélo v’mé fo odperli, Lévu tergajôzhimu , rjovézhim’ enâko, Vodi fini enako raslit, Vie rassettile kodi fo fe moje, Vóvfku enako fe taja ferze po meni, Kakor zhepinja mi fahne mozh moja, *no jèsik fe mi neba prijéma ; V’ fmertiao parit me polagafh. OftopfJo me je pfov, ,cha'ka me je hudobnih oblégla. Prebodli fo mi roke in noge. Vfe kolti fi prefhtéjem na febi. Oni pa gledajo , nagledujejo fe me. Kdoje oblazhila fi med fe deljé, vadiâjo sa fukDjo mojò. Ti pa ne bodi delezh, o Bog! Pi, moja mozh ! pomagat mi hiti. Ormi moje shivlenje od mezha, Pfem moje edino is rdk. P^shi me lé vu fpred shréla. Od rogóv famorógov révesha mene. ^ravil bom bracata tvoje imé, V’ Crédi sberdifha te hvalili Torej, vi bogabojézbi ! hvalite Rogâ . Vfi Jakopovi miajfhi pojte mu hvalo, Podród Israelov veC Ce ga bój ! Ni je sanizhoval, ni nè üudil revesba reve , Ino ni fkril od njega fvoj’ga oblizhja, Vflifhal ga je klizhejózhiga v’ fé. Od tebe bo moja hvala v’ veikim sfc®-râifhu. gSvoje obljube v’prizho njegovih vernih opravlam. Jejte torej, réveshi ! ino naiìtujte fe, Hvalite Boga ; vi njegovzi, Vekomaj shivi vafhe ferzé ! 8Spomnuje fe , h’ Bogu iprebrazha fe vfs fhirjdva semljé, Pred tvoje oblizhje padajo vfi ajdovfki ra sródi, Bogu gre namrezh kraljeftvo , Ajdam bo kralj. Vfi jedli, moliiibodo, semlje velâki ; Pred • nj poklekovâli, Kar jih je v’ prahu, Kar je bres shivesha dfifh. (Njih vfih) podród mu bo flushil, V’ Gofpodov sârod perfhtér. Nahajalo fe jih bo, raskhzovali bodo véro njegovo, Naródu, ki fe bo rodil, to, kar je fiorii.® Tako^ lè je David jésar lét pred Krifiu-fovim rojftvam prerokoval, kar fe je od cfijfke gore do krisha ino na krishu s’njif» US ft’ìjko lét potìej godilo, israelzam fé Bog f°ljkrat ozhitno pomagal , le iVlefija fe sdì °d njega sapufhén. Fa njegov ljubik je le Vender. On ga je she is matere dal, she na Maternih perfih pred Herodesham obvarval, wo she per rojftvu je fvojiga firniß v’njemu fyosnal, ino torej v’ fpom/n , de je njegov fio, po fhegi nekJajnih ozhetov, tako re-> kózh, na rózhe ga vsél. Mefijove fovrash-Oike David perméri hudim divjim volam is fiafhanfkih gora, lévsm, famorógam ino divjim pfam , ofuli fo fe ga. — Glédaviz bi ne bil Jesufoviga terplenja na krishu boi na tanjko mogel popifati, kakor .ga je David tavshent lét popréj. Vfe nam popifhe i kako ga bodo oponafhali, kako fe va-nj pachili , kako ga na krish rastegovàli ; vfaka kofhi'za fe mu bo lohka prefhtéla: kako mu ïoke ino noge prebijali. Popifhe nam vfo njegovo notrajno bntkoft, njegovo shéjo, njegove bolezh/ne od pretégneniija shivòta » Judov vefelje nad njega terplénjam i kako fi bodo njegove oblazhila deljili, kako sa njegovo fuknjo vadlali ali lófali i. t. d. Tudi pové nam, sakaj de bo liubik boshji toliko terpel. «Stare boshje obljube, zhloveka odrefhiti, namrezh je na-fe vsel, te bo opravil. — Ino potlej fe bodo tudi ajdje, vélki inò mali, k’ßogu fpreobrazhali, Boshje kraljeftvo fe bo po vfi semlji rasfhirilo, Tudi ajdje bodo v’ Bogu fvojiga kralja fpo-snali. To boshje kraljeftvo, kakor pogófto Jesuf v’fvojih prilikah, tudi David v’podobi tukaj goftvanja popifhe, ki je vef fvét 'T'rhii ino ih et. dkl* H ïi4 k’ njemu povdblen. Tudi réveshi ajdje, v^l* ki ino mali, ga bodo jedli, to je, dobrote tega kraljeftva vshivali. Tudi prêrok Jsaija fedemfto lét pred Kriftiifovim rojftvam je Kriftufovo terple-nje, njegovo Imert, njegov pogrèb , ino vsróke ali urshabe tega terplenja tako lè prerokoval : ,, Glejte ! moder bo ( Mefija ) moj bla-pez, imeniten, velik, sl / zhaftitiiv. Pa.tolj-ko ko jih je Itemelo nad njim, pokashen bol , kakor ktiriga mosha li bodi, je njegov obras, njegova pollava bol, kakor zhiovefhkiga otroka ktiriga fi bodi. Tako lè odrefhuje on veliko ajdovfkih naródov, Kralji fi valla nad njim satifkajo, ker vidijo, kar le jim ni uikolj pravilo, ino svedujejo, kar ni-kolj nifo flifhali,” „Kdo nam verjame, kar osnanujemo? ino boshja roka komü fe odgerne, (kdo jo fposnà per vfih toljkih zhudih)?” „Kakor mladika ( is pofékaniga fhtóra ) poganja pred Teboj (is satertiga, obóshaniga Davidoviga rodò); kakor koreDine obrdfik is safuThéne parili. ” „ Nizh pollavniga ni na njemu, nizh berhkiga ; gledamo ga, pa nizh ga ni vidniga, de bi ga sheléli. Njega sanizhka ! odmézhka moshov! njega bolezhinovza, fterplenjam le v’snânju! enâkza fkrivavzn fvojiga oblizhja od naf ! njega sanizhka! Torej ni ga naf bilo mar. ( Posémlifkiga kralja s’ pofvetno zhaftjó ino oblaltjo bi mi Judjé le radi),1’ „ Pa nafhe betéshe na - fé vsél, nafhe bolezhine je na-fe sadél, Gobovimu enako, frio miflili, je vddrjen, od Boga tépen ino potla/hen. Pa savolo nafhih kriviz je preboden , rastert savolo nafhih pregréh ; nam k’ miru ( nafha ) pokara je na njetru, ino s’ njegovimi prógami Imo m/ osdravleni.” „ Zhtfdi enako vfi fino fe bili sgubili, Vfaki po fveji poti fe obrazhali ; Bog pa je na * ni greh svernil vfih Daf. Dólg fe térja, ino ponishal fe je, ino vuft ni odperel, kakor ovza, ki je na plòh pelana ; ino, kakor jagne pred flrishzam molzli, ni vuft od-perel.” „ Is perpére ino fòdbe ga vlézhejo !_ kdo popifhe njegove ( nevfmi'lene ) tedinjze ? Odrésao odrésan je is shivih deshele ! Sa greh mojiga Ijuđiiva je s’fmertjo vdârjen ” „ Per hudodélnikih fe mu namenuje pokopali fhe, pa per bogdtimu bo imel fvoj grob, ker ni nizh kriviga fiorii, ino ni bilo nobene golfije v’njegovih vuftih. Bog ga je hotel P terplenjam vddritt. ” „Kadar pa da shivlenje v’greha dAlg, bootrók vid)l, nikolj nèodshivel, inoboshja Volja ( boshji fklep) fe bo po njegovi ròki irezhno isfhla. Po terdimu déju bo (adii vidil do litiga. S’ fvojim fposninjam jih bo veliko opravizhil pravizhni moj hlapez, ine on Je njih grehe nòli). ” „Torej v’delesh veliko (ngródov) mu bom dal, ino mogozhnake v’ róp bo dobil* ker je fvoje shivlenje v’ fmert dal, ino hudodélnikam perfhtét bil, ker je njih ir.HO» gih grehe na-fé vsél, ino sa grefhnik* profil. ” Ljubi moji! Isaija, jelite, bi ne bil nu* gel Kriftufoviga terplenja boi v’shivo popi' fati, ako bi ga bil terpeti gledal ? Ve lik* zhaßitliv bo Mefija, vfe bo nad njirn fier-mélo. Pa sadnizh bo savershen. Judje bodo posemlifkiga kralja sheléli. On ne bo taki. Sato fe jim bo fiudilo nad njim» Grefhnik fe jim bo sdél, ino menili bodo, de njegove grehe Bog tepe. On pa bode dolg nafhiga greha plazhoval, sa naf bo terpel Ino kadar isterpf, bo kmalo po fmerti she zhefhèn, nè med hudodélniki n» Ralvarju , per bogatimu bo grob imel. Narodi ino narodi, tudi kralji, kné*i ino vel' kini tega fvetâ bodo vanj verovali, ino boshje kraljeftvo fe bo po dólgimu ino fhi-rôkimü rasrafhalo. Pa zhimü bi vam veliko raslagal, kar fami vidite? Le Isaijove befede: endkiz je fk ri va vzh fvojiga oblizhja od naf, bi vam vtegnile tamne biti. Tol jko hozhejo rezhi, kakor : gobo* vimii je enak. Gobovi ljudje namrezh fo mogli s’savftim obrasam hoditi, de fe jih je vfaki od delezh ognil : nikamor med ljudi nifo fméli, To bolésen imeti, ino pa per Bogu v’ ozhitni saméri biti, je bilo po Ju* dovfkih nevumnih miflih vfe eno. Jsaija nam torej P tim befedami oboje, Jesufovo firafbno terplenje , ino Judov flepoto popi-fhe, ktirim fe bo Jesuf bol ko bo terpel» bol grefhnik fe sdei, ino bol ko ga bodo ftifkaii, bol fe bodo Bogu perkupiti menili* Jesufovo od fmerti vftajè-nje, Jesufov vnebohod, prihòd fvetiga Duhä. Boshji angeli ino bogabojézhe shene per grobu Jesufa vftavza* / Jucro tretjima dné, ino lepo, obljubim, «e pervi ftvarni dan ne lepi’hi, je sadnizh 0apóknilo. Ino fèj, potréf je, Angel Gofpo-dov pri le is nebéf, h’ grobu je (topil. Italien odva'Ijil, ino na nj fédel. Oblizhje fe fvéri kakor bli'fk, njegovo oblazhilo fe ble-fbi kakor fneg. Od (traini okamné’e. kakor bi bile mercve, fo (trafhe, popddale fo, ino Potlej sbeslié. Jesuf pa gre is mertviga V’novizh shiv ino povelizhan is groba. Une dobre sbene ino svèlte Jesufove vuzhénke» ki fe nifo, dokler ni bil poko* Pan. od njega panile, fo bde s’sarie sasnà-Vo is meda odrinile, ino grob ob ji f kac gre* dd. Dragih difhâv ino mašila fo bile naku-P'ie, Jesufovo telo gredó v’ mašilo dévat, Pofóde nefèjo v’rokah. Shaloftne ino pobi te govoré po poti med feboj, „ Pa, kdo oam bo, fo med drugimi rezhnu djale, ka- ziS i men fpred vrat groba odvâljil!” Velik v«* lik je bil namrezh. Pa komej ftópijo na vert, kar vfe kma* lo oftermé. Odvaljen vidijo kamen ! Opar* Jene gredó v’ grob, ino, to fé vé! nikjer ni Jesufoviga teléfa. tShe bol fo bile sha* loflne, pa lepiga mladénzha saglédajo v’gro* bu na delni fìrani, v’dolgimu, kakor fiieg» belimu oblazhflu- Angelz je bil, tode tega fhe nifo védle. cSrermó ga gledajo» vie io preftrafhene, kar na enkrat fhe dva druga angelza sraven njega ftojtà. Njuno oblazhilp fe je kakor blifk fvetilp, tàmni grob je vef v’fvetlòbi. cShe bol jih je lirah, fe vé; vmikajo fe, blefhi' jih, od fvetlobe fo ozbi po febi vergle. Ali pervizhini angel jitn lepó ino pri-jasno rezhe: ,, Vé ljube! ne bojte fe ! Jed vém , Jesufa jifhete, Nazarefbzhana, ki je bil krishan. Zhimü jifhete shiviga per mertvih? Vdal je, kar je préJ pravil. Balte, ino kraj poglejte, kamor fo bili Gofpo-dovo telò poloshili, ino pomiflite, kaj vam je préd pravil, dokler je fhe per vaf v’Galileji bil: Zhloveka lin more grefhnikam v’ roke isdan ino krishan biti, tretji dan pa sopet vdati. Torej urno pojte, ino vuzhén-zam ino Petru osnanke: Vdal je, pred vam gre v’Gali'eio, ino vidili ga bote, kakor vam je rekel. Glejte, fkulili bote, de je vfe tako, kakor vam pravim.” Shéne, tako prijasno ko je angel s’ njimi govoril, fo bojézhe ino trepézhe, kar fo mogle» is groba hitéle, vfe sbeshé. Sa- II9 Rivelile ftrahjih je opâdel— ino pazh lohka Î2 to per tazih perkasnih is uniga fvetâ I — Pa Pozhaiì fi sopet od firahii odfòpeio» v’ Je-?ufove befede fo tniflile, ino koljkorfhin Ie., bil lihkar ftrah, kmalo ravno toljko je DJih vefelje sdaj. Ljubi moji ! Bog je Jesufovo vftajènje, * prav kakor fe je sa njegoviga edinorojeniga ®JHi fpodóbilo, oflâvil ìdo pogeKzhaU cSpod fìiózhiga jutrajniga neba fo fe s’ boshjo fvet-lòbo obfónzheni angeli pervefellli, semlja, v’ fpomlad po prasnizhno oblézhena » je trepetala, kakor bi bila boshjo biisho zhutila. vfa lepota neba ino semlje, fhe kako tako lepó fpomlâdino jutro, pàzh komej le tenza je bilo proti lepoti ino proti velizh-aftvu Vftavza Jesufa. Jesufovo vftajènje je pa tudi pèzhat, je Jesuf ref od Boga poflän» Kadar je bil v’ pervizh po Mefijovo v’ tem» Pel prifhel, je she Jesuf govoril od tega fprizhika ; „ Poderite ta tempel, je dial, ino jes ga bom v’ treh dnévih sopet pofta* Vil ” Njegovi fovrashniki fo ga vmorili ino do groba perpravili, sato, ker fe je loshjiga fimi imenoval. Sdaj, vite! ga je Kog v’shivlenje prebudil ino pokasal, de je refn/zo Jesuf govoril, de je ref njegov lin, vezhniga Boga fin. S’vez hi zhaftjó bine nil mogel Bog Je^ufu pravize ftoriti, ne bil oi rnu mogel s’ vezhi zhaftjó dati fovrashni-kov premagati, ino nafhiga svelizhmja do-konzhati. Jesufovo od fmerti vftajènje je 12® obveljava nedólshnofti ino refnize zhes lâsh ino hudobijo. Jesufovo od fmerti vftajénje nam i« , porok ino fprizhlej drujiga shjv' len ja po fmerti. cSpet shiv po fmerti je is groba prifhel, ino fmerti premagàvza* t ino noviga boljfhiga shivlenia sazhénza fe I' pokashe. Kakor fe jejesufovà befeda: „ Jes bom vrtal» ” ravno tako fe bo tudi Jesufo-va befeda fpolnila : Vi bote vrtali ! ” Ka- kor je fad greha fmert, bo tudi fad odre- k fhènja vezhno shivlenje. Jesufovo vftajènje je pa tudi lepa podoba na fhiga vftajènja. Kakor je Je- , suf poveUzhan , f’ ponebéferim teléfam » lohek ino nébnat, is groba prifhel, ino » vite! kakor on nizh vezh ne vmerje: tako bodo tudi pravizhni f’ ponebéfenim teléfatn vrtali,, ki ne bo vezh va- nj nè bolezhine * pè fmerti. Tudi k’ njih groba m bodo an-gelzi perftopili, vftavfhih fe vefeljili, ino vekomaj nevmerjozhim po bratovfko jim v* roke fegali. Tude fhe to fhîne v’ozhi, de je ravno jutro perhajalo, de fe je ravno fpomiad sbudovdla de fe je ravno vert obzvétal, kadar je Jesuf od fmerti vrtal. Vftajènja» vite! lepa lepa' podoba je vfe to. Dokler» le poglej. moje dete ! Vfako jutro sbuduje v’nozh ino fpanje satoplèno semljo k’ novimu shivlenju. Tako lè bo njega dni pravo jutro napóknilo » kadar bodo vrt, ktiri fo v’grobéh, glaf sa-flifhali : n S budite fe ! ” Kdor bi fonze î^pervizh sa goro iti vidil, bo komej verini) de fe bo fhe kadaj perkasalo. Ino Slei ! v’ novi fvedobi lepo ino mogózhno perfìja oa nebó. Ravno tako bodo pravizh- ki po grobéh pozhivajo, vitali, kakor lonze fe bodo fvetili. Vfaka fpomla'd, takorekózh, je vnóv-zhino ftvarjèrfê. Sémiini obras fe prenovi, golo, mertvo drévje fe prebudi' ino v’pérje ino zvétje oblézhe, ino flétnih shivaliz ino shivdliz persili vi is sémlje, ki fo kakor v> grobéh po si'mi v’njej oterpnene leshale. Prašnik vfe ftvàrjene rezhi, tako rekózh, Obhajajo po fhirókirau ino dolgimu, ino uno Qafhe lepfhi vftajénje nam pomenujejo. Zlo vert pred pragatn, ino pa vfaka njiva, ino vfaki travnik bukve fo, kaj drujiga? Vfako peréfize, vfaka traviza no njih nam nafhe vftajénje is groba ino nafhe vnóvzhino shivlenje na vuhó fhepta. Kakor Po vertu ftmena v’gredé ali na polju v’brasde, fe, tako rekózh, tudi ljudje v’grobe féjejo. Kakor sernize po gredah ali njivah fpod semlje oshivì, ino fe vfiga mertvafhkigaodpravi, ino gre v’rosho ali klaf: tako bodo ljudje ne-kadaj po boshjih vertih ino njivah , po brf* tofih. vftajali. „ Pfhenizhno serno, je djal pd vftajénja fesuf, zhe pod sémljo ne pade mo ne vmerje, ne rodi' fadü; vmervfhi pa rodi veliko fadu!” ..Glej me, vftala firn! Po moje je Kri* “Uf vftal ! Po moje bofh tudi ti, o zhlo-yek, vftal! ” nara pravi vfaka rosba na vertu, vfaki klaf na njivi, vfaka trâvîz* v’ fenoshéti. Tako lepo lé fe oboje boshje bukve fternejo, natora ino evangeli- Natora ino evangelj oba eno nam pravita. Tudi to lé je lepo, vite ! de fe velikonòzhni prašnik , ta prašnik od fmerti vftaiènja ino lene nevmer-józhnofti, ravno tifti zhaf létine obhaja, kadar perve lepe rudezhkafte ino bêle tnaré* tize ino ruméne jiglize tudi sémlino od fmerti vftajènje perosnànijo ! 122. Jesuf fe Mariji Majdaléni per- kashe, ino potlej tudi drugim shenam. Marija Majdaîéna, svéftih Jesufovili vu* zhéak nar sveftejfbi vuzhénka, fe je bila, préden druge shené, fhe v’ mraku, ko fe je komej sarja napózhila, vfa shaloftna ino sgol fama do Jesufoviga groba na pot fpravila. Torej, préden druge shené, je bila per grobu. Pa, videvfhi, de je kamen odvaljen, ino grob prašen, fe preftrâfhena k’ Petru ino Janesu verne, natvdjama jima gre po? védat. Gofpoda fo is groba vsđli, persha-lujek’njema, ino kdo vé, kamnèfli!” ino na ddglim fe h’ grobu nasaj fpuftt. Druge shené, ktire fo bile po njej h’grobu prifhle, Î9 msj t*m she fpet odfhle, ino nikogar ni ,Sama tor-j svunaj prasuiga groba po« ”°ji» jokafa je, de folsa fojso pobija. Joka.ózh fe nekoljko vklóne, ino dragama v’ grob pogléda, kar dvoje angelov ?agleda. V’ belo ita bila oblézhena, ino Jeden je Cedei, kjer je Jesuf glavo, jeden, Kjer je noge imel. , Prijasno ji rezheta: „ Shèna! kaj ió-kafh ? » Majdaléna je bila v’toljki shalofti, de Je angelov perkasen nizfi prav nebasne. VTa Jf’ Jesufa je samifblena. „Joj, mojiga Gospoda fo vséli, je djala, pa jesnevém, kam ga djali ! ” To rékevfhi fe shaloftoa od groba obérée ino folsé fe ji vlivajo, kar Jesufa pred feboj flati sagleda, tode ne posnâ ga fbe. Jesuf ji rezhe: Shena ! kaj jokafh? koga jifhefh ? ” Jesuf fe ji Je bil v’ ptuji portavi per« Kasal, ino Marija je menila, de je vertnar morebiti; odgovori mu : „ Lejga, Gofpod! Zhe fi ga tf vsél, povéj mi fej, kam fi ga djal, de ga fpet na méfto nöfem.5’ Jesuf ji sdaj po fvojimu ljübesüiviam oj^j snanimu glafu rezhe: „Marija!” Ko bi trènil, ga je fposnala. Vfa fama 13 febe «amaknena saypije: „0 jefmnafta, ®oj vuzhenik!” ino proti njemu fe ispufti, *n° pred-nj fe foféde, ino koljénov, ka-Kor bi fe ga fpet sgubiti bala» fe mu o-Kljéne. Jesuf ji je rekel: „ Ne dershi fe me tako ; ne gréni fhe nè k’ozhetu C fhe ofta' neoa fhe per vaf kak zhaf. )” Pa fosnâniti jo le ven 1er hozhe s’ tnifljo , de ga bo lé fhe kaj zhafa na setnlji vidita» de on * ako ravno shiv, vender vezh ni tega shivlenja». ampak de fkorej v’nebefa pojde. Rezha ji fhe tedaj: „Idi k’mojim bratam tako je fvoje vuzhénze imenoval — ino povej jim v’mojimuime^u. tSko-rej fe bom k’mojimu ino vafhimu ozhetu vsdignil, k’ mojimu Bogu ino k’ vafhimii Bógu 1 ” ino kar fpred ozhi ji sgjine, ino njena shaloft pa fe je v’vefelje, de ga noben zhlovefhki jesik ne isrezhe, fpretnenila. Pregjfnena, kakor bi bila v’Raj prenefhè-na,_ je ftala na Joshefovitmi vertu, ki fta fe jutrajno fonze ino ròta po njemu vtri-njala. Nekaj sbén, ktirim fo le bili uni trije angeli per grobu perkasdli, je na ravnoft v’ mefto perbeshalo. Kar jih je bilo bol od shalofti pociâzbenih, fe bol slégama proti meftu ravnajo. Kadar po lepih, vefelih fpomladdnfkih, od fonza sjutraj obfjivanih krâjih tako uno pred feboj gredo, vfe ve-fêle nad angelnovo befédo, kar jih Jesuf fam frézha , ino vef nebefhka prijasnoft jim rezhe: Posdravlene ! ” tSe vé, od vefelja fe vflrafhijo. Kar Hlinile, pred-nj na ko-1 jena padle, ino nóg fo fe mu okljemle. tS!koljko fveto zhaftjó ino s’ koljkim rtraham ni treba praviti ! Jesuf pa jim ljubesnivo rezhe: ,» Ne bojte fe, pòjte ino mojim bra- 1EÇ tato rezke, de naj v’Galiléjo gredó. Ondi bodo fhe vezhkrat vidili.” Ino per tih befedah je Jesuf sginil, Jesuf Kriltuf, od vltaviz, Ce P.8 le tudi lètu fpet vliga golo, {iubo , fveto ìjubésen pokashe. JÇomej grob sapulHvfhi je she pa lé per Cvojimu dobrótlivimu opravilu, de shaloftne îashi ino trofhta , de ljudem folsé tare, de Jim vefelja pernèfe. Ker fo shénfke une Ouhke ino plal'hne, fe jih ana ino jih no-Zbe s’ naglo perkâseDjo oftrafhiti ; pozbafi fe jim da fposnati, ino prijasno po iménu jiu imenuje. Tudi vuzhénzam, de lì lih sa-Puftivfhim ga, pravi on fhe bratje; pa ljubim dul'ham, do groba mu svetlim , fé le Vender nar pervizh perkashe^ nar perve jih pvefeljl. Ravno filli je fhe sdaj on » kdor Je on bil, dokler ie na seralji shivel; ravno tiki, dcfiravno v’ nebefa povellzhan, fhe srairam je on. tShe sdaj on povrazhuje svetlobo ino Ijubesen. tShe sdaj je on per njih, ktiri fo pobltiga ferza, tShe sdaj, Iztiri fe ga s’svelto ljubesenjo primejo, fe jim , tede nè v’raeféno okó, ampak v’Terza fe jim rasodéva. De ga vefelje! Tako v’shi-Vo namrezh per ti «godbi jobka zhutimo, kakfhin neisrezhèno ljubesnîv je Jesuf tudi fhe sdaj v’ozhetovimu velizhallvu do naf. De ga vefelje ! Nad shai va józhimi shenarai vidimo Haro relhîzo poterjeno : „Veliko ter-' pézhe Bog per pel uje v’ vefelje vézhe. ” Koli-k»r vézhi shaloft, toljko vézhi potlej ve- felje. Kadar shaloft do verha perkipi, f® sâdej she vefelje glaft. Zlo pofiédni tdsh ino trofht, Jesufovo telò fhe vid iti, fe je sdélo , de je dóbrim shenam okraten, bres mère je bila njih shaloft. Pa, glejte, ove-felvaiózhi angeli fe jim ravno takrat per-kashejo, Jesuf, vmerz, ftoji ravno takra* shiv fpet per njih. Torej, ti Ijubesniva du-fha, ki terpifh ! le verjàmi le verjàmi : T«-di tvoje terplenje. rèzi fe mu, kakor fe hòzhi, bo v’ vefelje fpreméneno. Vérij le — ino med shaloftne Tolse she sdaj fe ti bodo vtféie mefhâle. Ta mila pergódba nam je lepa podoba nafhiga prihodniga vida ino fnida po fmerti. Marija ino njene prijâtlize fo Jesufa s’ laftnimi ozhml vmreti, kri ino vodo is njegove ftranl tè* zhi, ino ga mertviga v’grob djati vidile. Ino vender fo od fmerti vftavfhiga Jesufa, delìravno viìga ponebéfemga, ino njegov prijasni obras ino ljubi njegov glaf posnale, ino vefelje fo imele, ki ga noben zhlo* vefhki jesik ne dopové ; le kako lepo ferze koljkor toljko ga sazhuti. Tako lé bomo tudi ml fvoje sndnze ino prijatle vfe pone-béfene fpet vidili, ktiri nam vmrèjo, kijih fplahnene ino paritene h’ grobu sdaj fprem-lujemo. Snane nam bodo njih liza, snan njih glaf. Preljubi fin ! preljuba hzhl ! vi * ki per ozherovimu ali maternimu grobu jokate ! v’to vefelje pomlflite, ino oterlte fi folsé ! Glejte ! lozhltuv , ki jo fmert napravi , le malo zhafa terpi ; pa kadar fe bomo fyet vi dili, to bo vézhno ter pélo ! Tode is terza tudi bogabojézbi bodite ino dobri, de yam De bo viditi fe ratn vefelja kàf kaljil >Do framòta; ampak de fe bete fpet viditi ^hifto vefelje imeli. 123, Shene Jesufovo vftajènje vu-zhenzam osnanijo, ino vojàki ga duhovnam. Nar perva, de je Jesufov grob odpert ino prašen, flifhali fmo. je bila Majdaléna Petru ino Janesu pernèfla. Tako malo ila fi bila tega vfvéfta, ino toljka rézh fe jima to sdì, de oba h’grobu tezheta, kar moreta. Janesje bil hitréjfhi ino je Petra pretékel, ino je bil préd per grobu. De prav v’ grob Pogleda, fe je perpógnil : bêle rjuhe ino prasni grob vidi. .Strah ino nekaka fveta groša ga obide , ne v v. pa fi va - nj. Peter ga mej tem dojde, ino na ravnoft gre va nj. Prasne rjuhe je vidil, ino, de jih prav pre-toifhiuje, je pokleknil. Tudi Janes fe sdaj v’grob perzhudi, bol na tanjko gre pogledat. Tako lepó ino fkerbno fo bile rjuhe stavna'ne, ino ruta, s’ktiro je bil Jesufov obras odét, je bila tako lepo pofebej svita, fcakor ponòzhino preobléko kdo, kdor ima Zhédao rad, lepo na kak kraj «ravnä, in« Ï2§ ne rasmézhe femtertje, ino Jesuf tako, ob' ljubim, jo je fizér sravnâval. Sdaj v’ pet*' vizh fe je Janesu mifel vterm'la, od fmerti le vender, kakor od pohlévniga fpanja, bi bil vtégnil Jesuf vftati. Vidil ino véro-vai je. S’ drugimi vuzhénzi vréd fhe Janès ni vumél, kar je fveto pifmo od Jesulbvi* ga vftajenja prerokovalo ; pa, refnizois njib fklènit!, fo mu sdaj she te rjuhe dovòl-Zhifte dufhe namrezh imajo vfelej bol ojftrO okó, ino ljubesen je biftra, de nizh ne ta-kó. Ker pa fe Janes ni prenaglovàl — ino taki tenjki fklepi fe fhe prav dopovedati ne dajo — je Janes to fladko vupanie* koljkcr fe vidi, fhe v’fé sdaj satifhal. Sdaj grefta Peter ino Janes domü fpet* Tudi drugi vuzhénzi fe k’ njema sberó, Po* véd od prasniga groba jim je shaloft ponovila. Shaloftni fo ino vü oparjeni. Na glat târnajo ino jokajo, kar shene zhes prag Ilo-pijo , ktire fo per grobu bile, ino angele lé vidile, ina bres pomüde v’ mefto beshsle* Povedó jim od fvethh angelov per prasnimo grobu, ino angela befede jim opravijoî „Vftalje, ino vidili, kakor je rekel, ga bote.” Ali vuzhénzi ne verjamejo. Po tim fe je Majdaléna pervefeljila : „ Gofpoda firn vidila ” ! ino vfe od kraja, ino vfako Jesufovo befedo, ktiro je govorili jim pravi ino pové. Pa fhe tako ko je vu-zhénzam terdila, de Jesuf shivi, ino de ga je s’ fvojimi ozhmi vidila, vuzhénzi ji 1® vender ne verjamejo. Poflednizh pride tudi Che uno shén, jrtire je bil Jesuf po poti frézhal. Vie kma-*° ino vie v’vefelju prizhajo, de fo fejim sugeli per grobu perkasali, de fo tudi Jesu-vidile, s’njim govorile, ino fe mu nóg °kljenile. Pa vfe to, kakor v’ fpanju govorjeno, fe sdì vuzhénzam , ino nifo verjéli. T'ode pa tudi shaloftni ino bres trofhta °ftanejo. De bi bili preverjani Jesufovj vuzhén-£i, tega, vi vidite, jim ne m (iremo ozhi-tati. cSilo veliko je bilo opraviti, prédea fo verovali. Tode njih nejevéra ni bila is kudobniga , terdovratuiga ferza. Vefelje, Vite: Jesuf jeshiv! je bilo vfe preveliko mo prenaglo, de bi bilo moglo per ti pri“ Zhi vfe va-nje. Pa njih nejevéra nafho véro poterdi. Oni, ki fo potlej v’to, de Jesuf shivi! farni vmerli, fe nifo flep/ti dali. hajali. Tomash je bil sraven, kar Jesuf va - njo ftopi 9 deti- 14% ravno fo bile duri saperte; na enkrat je bil v’ fredi med njimi, rezhe jim : „ Mir vam 1 ” Potlej fe v’ Tomasha oberne, ino mu rezhe: „ Tornasti! poglej mojih rók, inopo-lòshi perite va nje! Daj roko, ino déni jo v’ mojo ftran, ino ne bodi nejevérn, temozh vérn. ” Tomash fe Jesufu k’ nogam fzhdne« Oltermel je, samakne fe. Kar roke po konzu je vsdignil, ino te lè befede, drujiga ni is njega: „ Moj gofpod ! ino moji Bog ! ” Jesuf mu rezhe : „ Ker li me vidil, vérjefh » Tomash! cSrezhni pa diti, ktiri ne vidijo, ino vender vérjejo. ” Ta lepi perltavik, ki ga Jesuf perita* vi, ga je nam perita vil, Kaj pak de, zhlovek bi ménil, le kak-fhino drobtino zhafa Jesufa po Tomashovo viditi naj bi zhlovek ime! frezho, ino vfe fvoje shivlenje bi dovòl imel ! Vii fümi ali zvibli bi na vfelej odletéli, v’dóbrimu vter* jeni, od budiga bi bili cbvdrvani, ino obilno pokója bi bilo v’terplenju. Ali, ker pa je taka, ne vidimo ga Jesufa, pa je! nam drujiga ne oltane, kakor de tiftim verjamemo , ktiri fo ga vidili, ktiri fo njegove roke ino noge tipali, kaj ! — ino to je fej vfe, kar fe da rèzhi — ktiri fo perlte v’njegovih rók ino nóg rane, ino roko v’njegovo . ftran vtikali ; ktiri fo to vfe fvoje shivlenje po zelimu fvétu fprizhovàli , defiravno nifo druiiga doblzhka imeli od tega, kakor preganjanje ino fmert. Ino taki fo fej vrédni » de fe jim verjame. Ta véra, zhe je lé shi-va , naf she na semlji svelizbuje, de To« jpasha ni bol, ki je Jesufu vftavzu v’poneseni obras gledal. JS’ Tomasham vrèd tudi mi bomo potlej nad Jesufam viđili fvoji-£a Gofpoda ino fvojiga Boga! 127, Jesuf fe fvojim vuzhénzam per galiléjfkimu jéseru perkashe. Enajftéro vuzhénzov je is Jerusalem» Da Galiléjfko fe vernilo, ino fo bili fpet Da fvojimu dòmu. Néki vézher fo bili rav-Do Peter, Janes, Jakop, Tomash, Nata-Dael, ino fhe dva druga vuzhénza vkùp» Peter jim rezhe i „Ribe grem lovit.” Dru-£i pravijo: „Tudi mi gremo f’teboj. K’je« séru gredó, ino fo v’ zholn poftopali, pa Dizh vfo nozh ne vjdmejo. Sbe sarja fe je napózhila ino prijasno fe v’jeseru vtrinja, kar je Jesuf na enkrat Da brégu. Pa vuzhénzi ga nifo posnali, kàk popotnik ti bo, berfh ko nè, fo me-Dfli. Jesuf jih saklizhe: „Déteta! fe ne da Dizh jéfti dobiti per vaf ?” Mu odgovoré: »»Nizh nè, nizh nifmo vjéli.” Jesuf jim rezhe: „Le na défno flran zholna mrésho Ppmezhfte, ino vjéli bote. ” Mrésho potopili fo , ino od prerlb jo vezh islézhi ne Diore jo. Janes, ki je Jesufovo fhego nar bri posnal, fe v’ Petra savefelji: „ Gofpod je!” Peter befedò: „Gofpod je!” flifhati, je ur- 144 no fuknjo perpdfal, rasoblézhen je bil oarn-rezh, ino kar v’vodo puhne ino k’brégU plava j de bo préd per Jesufu. Drugi vU" zhénzi fe pozhafi sa njim v’ zhclnu peldjo ♦ ino fo ceshko mrésho pod vodo £a feboj vlekli. Na fuho fiopfvfhi vidijo sberjàvze per* pravlene, ino ribo na-nj, ino kruha sra-ven. Jesuf jim rezfce: „ £She rib perueffte» ki fie jih sdaj vjéli, ” Peter gre urno v’ zholn, ino mrésho na fuho slézhi pomaga. »Sto, tri ino pedefét veiikih rib je bilo v’nji. Defiravno fo bile ribe toîjke, de imajo komej v’mre'shi proftor, fé vender ni mresha pretergala, kar fé je slafli fküfhe-nim rìbzham velik zhudesh mogio sdéti. Ribe is rnrésbe pobràvfhim, kadar fe jih je bilo.nekaj fpèklo., rezhe jesuf: „Balte, ino jéjte !” Okolj sherjàvze pnfédejo« Tudi Jesuf perftópi. Kakor druge krati vezhkrat v’ fvojimu shivlenju, je narprej kruh prijdl, ino jim ga rasdâ, ino potlej tudi ribe. Vfl na tihama veféli fedé per timu lé po domâzhe prijasnimu kofîlu. Tako uno pozhafi fe jim je fposnäti dal, de ga ni nikomur tréba vprafbati, kdo de je. Vfi ga posnajo, de je Jesuf. .Po jëdi je Jesuf cSimonu Petru djal : „Ti, Jonov cSimon! ali me liubifh bol od tih lè?”. Peter odgovori: „Te, te, Gof* pod! tSej vêfh, de te ljubim.” Jesuf mu rezhe : „ Pafi moje jagneta ! ” Jesuf je v’drugizh djal: „Ti, Jonov »Simon! ali me ljubifh?” Peter je po po- i^jfhiöö odgovoril; „Te, fe, Gofpod! tSej ^ei'h, de te ljubim.” Jesuf murezhei „Patt moje jagneta!” Jesuf je Petra v’tretjizh vprafbal : „TI, Jonov {Simon ! sli me ijubifh?” Petru fe Je vshâljilo, de ga v’ tretjizh prafha, rezhe ttiu: „ Gofpod! vfe véfh, d véfh, de te ljubim.” ino Jesuf konzha po popréjfhi-bo : „ Pali moje övze ! ” Ino, gotóvo, gotôvo ti povém, je per-fiavil : „ Dokler fi mlaji bil, fi fe fam opa-fovàl, ino fi fhel, kamor fi hotel. Kadar Pa bofh fìar, bofh roke mogel ral péti, ino kdo drugi te bo opâlal, ino popelâ te, ka* taor ne bofh hotel. ” To je jesuf rékel» de mu pové, f’kakfhino fmertjo bo Peter Kogu h’zhafti nekadaj sbivlenje konzhal, Ljubi moji ! P to lepo povedjo nam Jes ?uf fofebno pokashe, de je tudi potlej, odklëg je od fmerti vftal, ino tudi v’ nebefih per ozhetu, on fhe smiraj ravno tifli ljubesnivi prijatel vfih ref fpckćrnih grefhnikov. Jesuf je vef zhifla ljubesen do fpokórnih grefhnikov. S5 mi* loftjo ino prijdsnofijo je per prijasni jédi tukaj Petru Jesufa trikrat satajivfhimu greh odpu» flil, ker fe ga je kafal. Nikar bitve mu ga na Oponófì. Trikrat ga vpriifha, ino ga njegc« ^iga greha tako milo ino lepo opòmni, de ton ga s’ befedo fhe v’ mife! ne vsame. tShe fvojo zhédo, ki pojde fkorej od njé, je Petru v’fofebno fkerb dal, lé fpet me<$ Tritìi ino jAfit. dii* H. 146 vuzhénze ga vsél. Ino Peter fe mu je bil vender, tako rekózh, trikrat odperfégel! J esuf hozhe od grefhnika 1 ju-besen, drujiga nè. Zhe ga le is 1er' za fpet greflinik ljubi, potlej je vfe dobre» Taka lju besen d a zhloveku, d e fe gre-hov popolnama k la. Le Petra poglejmo ! Vef mile shalofti je poln , de ni Jesufa , vfe Ijnbesri vrédniga , dodi ljubil. Ta lju bese n vfe grefhnikove mifli prenaredi, ino sa v fa ko pe ri ós h noli ga pri j é ti s bène, de greh popravi. Jesufa, ki ga je bil trikrat satajil, Peter s’ve Cel jam sdaj tudi trikrat fposnâ. Ta ljubéseü da m o z h i dovolj v’zbloveka, de shivlenje poboljfha, de savolo dó* briga vfe preterpi' ino premaga» fhe fmert, Peter, ki je bil le nektire drobtine zhafa Jesufu nesvélt, mu sdaj vef zhaf fvojiga shivleoja sveflòbo dersbi. Jesufa préd is ftrahü satajivfhi fe ne boji sdaj is ljubesni do njega né okov nè jézhe, ino rad poscéj is ljubesni do njega je vmerel. Prava ljubesen do Jesufa je ftudèniz vfîga dóbriga. Tudi mi tedaj Boga v’Jesufa ljubimo i3 zeliga fçrza — ino dovolj je ! Î28. Jesuf fe na gori na Galilej-fkimu petfto vuzhénzam na enkrat perkashe. Jesuf Kriftuf je hil enajftérim apoftel-®atn ino drugim vuzhénzam ca néki hrib na ^alilejfkimu iti vkasal, de bo per miru l°hka v’ ritnu famòtnimu kraju s’njimi govori; de je ref òd fmerri vftal, jih ondi vfe hozhe preprizhati. Enajft apofielnov torej , je na ta hrib fhlo, ino nad pétfto vuzbénzov fe jena-nj sbralo, de Jesufa čakajo. Priti ga viditi, fo na obras padli, jjjo ga molijo. Pa nektiri vméf fo fhe le ..®il* zviblali. Jesuf torej gre blishej niih , ino je govoril s’njimi, ino tudi oni Orjejo. Ino potlej, vfe she, deje boshji fin, tako s’ fvojim vfìa jènjam prepn/.havfhi, je v’ fré-do med sberâlfhe Jesuf (topil. Vfe je bilo y5 vefelju, vfe je molilo. Vfih ozhf fo bi-k v’ njemu. Sadnizh vézhi del vidijo na «etniji sdaj njegovo cblizhje. Dan, de poj. de v’ nebéfa, je bil bliso. Torej, on, od |»oga oblaftnrk, je sdaj fhe s’veli ko mo-ßozhnolljo vuzhénzam povelje dal, ljudi p.a-njega vuzhiti, ino obljubil jim je fvo-'° védno pomózh , ino trko je sa vfe ljudi J u z h e n î f h t v o boshje poflsvi]. de bo do konza fveta, K S „Vfa obîafl: mi je dana v’ ôebéfîh îöd na semlji! jiin pravi. Pojte tedaj po vfimji fvétu, ino osnanujte evangeli vii Avari* Vuzhite vfe naróde, ino kerfbujte jih v’ iménu ozheta, finii, ino fvetiga Dubd — inđ napelujte jih vfe dershari, kar fcolj firn va® rekel. ” „ Kdor vèr je, ino je kerfhen, bo sve* lizban. Kdor pa ne vérje , bo pogiP bien* ” „ Snamenja pa, fetire sa Vetvajózhim» pojdeio, bodo té lè i V’ mojinui imenu bodo hudizhe isganjali, nove jesike govorili» kazhe prijemàli, ino zhe kaj flrupéniga pijejo, jim ne bo fhkôdovalo, na bolnike bodo roke pokladali » ino osdravili bodo. ” ,, Ino glejte f je fhe Jesnf djal, jeft dì® per vaf vfe dni do kotiza fvetâ. ” Tako lè je Jesuf vef obféshik fvojigS Vuka « tako rekózh, v’ tri befede povséb Poglavitni vuk njegoviga vnka je véra v’ troj ini ga Boga — véra v5 Ozheta» vfe ftvârivfhiga, kar je ; ki fe nam je v’ Kriftufu nefkonzhno ljubeSèn raso-dél — véra v’njegoviga ljiidi odrefhivfhigk finn, ki mu je ozke oblâft nebéf inö semije isrózhil — véra v’ vfe ljudi rasfvetla-vajózhiga , oshivlajćzbiga, pofvezhvajózhigà fvetiga Duha. Vii ljudjé, hozhe Jesuf, de bodö v* otroke eniga ozheta v’ nebelih preker-fheni, ktiri njegov evangeli na-fe vsame-Ioj ino v’ perdoblènze eniga gofpodà Jesufa Kriftufa, ino v’tempelne eniga ^etiga Duha, prebivàvza v’ vlili zhiftiti «uThah. Ino pa fhe vezh : Vii narodi na Seoilji, ljudjé vfih zhafov ino krajov, bo-”0» hozhe jesuf, ena boshja dershina, eno “Osnja kraljéftvo ino en bosbji tempej. Kaj ‘e da perferzhnifhiga mifliti ? . To fmo tudi mt, ljubi moji ! zhe vèr» Jemo ino pa zhe fmo kerfheni, ino pa zhe y le dershimò — ino to naf Jesuf perganja mo perganja — kar je Jesuf dershati vka-tal. 129. Jesufov vnebohod. Tako, vite! fe je Jesuf apoftelnatn ino vuzhénzam s’ mnogimi perkasnimi ino raso-dévki po fvojimu terplenju ino po fvoji fmerti shiviga fposnavati dal, cShtiridefet dni Je bil per njih, ino je s’ njimi jédel, ino fe S’njimi od bos'ijiga kraljeftva pogovarjal. Kadar fo fe bmkufhti blishale, de fo Kili apoftelni she v’Jerusalemu vkup, pride Jesuf poflednizb med-uje, ino povelje J>m da, nè hoditi is Jerusalemfkiga meda, ampak zhakajo naj, dokler fe obljuba °e fpolni. ktiro fo is njegovih laftnih vuft Rifilali. „ Vite, je djal, obljubi k od ozheta obljuhlen vam bom poflal. Torej v’ raeftu ^ftanite, dokler ne botte s’ mozhjó is 15° od - sgòrej obdani. Jane* je lé s’ vod® kerfhovàl, vi pa bote v5 nekterib dnéh s. fvetim Duham kerfheni. Iao kadar tedaJ fveti Duh v’vaf pride, bote mozh dofégü' de me bote prizhali v’ Jerusalemu, ino p° vfimu Judejfkimu' ino tSamarìfhkimu, iö° do sadnih krajov semljé. ” To isgovorlvfhi jih feboj Jesuf v’ Be* tanjo pela, ino na oljfko goró gre s’ njim'* Ljubesnivo jih pogléda na njej, ino roj^ nad njimi rasnroltòril ino molil je nad nji' mi. Ino blagofiòyi jih, ino vprizho vlij1 je proti nebéfam povsdignen. Vil'hi ino vi' fhi piava nakvifhko. Poflednizh pride fvetel oblak, boshjiga velizhaftva ogrinalo* ino ga njih ozhéin vtégne. V’ nebefa Je ysét, na boshjo defnizo je fédel. Bog fe ffltf je, tako rekózh, na fvojimu fédesnu od' màknil, ino mu je gofpodarftvo nebéf ino semlje da). Le toljko fo vuzhénzi sa niim, sa idi-zam v’nebéfa, gledali, kar dva angela v’bé* lih oblazhi'lih na enkrat per njih ftojtà, ino rezheta jim : „ Moshje Galiléjzhane ! kaj fiojté ino v’nebó gledate? Ta Jesuf, ki je sdaj od vaf v’nebéfa vsét, bo nekadaj» kakor fte ga v’ nebéfa iti vidili, fpet pri' fhel. ” Kar na obras fo popadali, ino mo-lijo. Potlej fe veféii is oljfke goré v’Jeru* salem nasaj vernejo, ino vfaki dan fo v’tem-pelnu , ino Boga v’ njemu hvalijo ino zhafté. ÏS* Tako lepô lé, vite ! je Jesuf fvoj opratile opravili zhigar shivlenje na semlji je “ilo gola dobrodélaoft. Tako ljubesnlvo ino ®ilo, tako po boshje fe je od vuzhénzov fozhil ! , Ljubi moji ! Jesufov vnebohod je lep fprlzhik — ni ga lepfhigaino per-ferzhnifhiga ! — de fo nebéfa- Jesutov pri jasni odhod fpred vuzhénzov v’ nebéfa nam ozhitno pokashe, de je tiftu gori lè nafh dóm ! de je Jesuf sdaj v’ nebéfìh ravno taki mili ino dobrotni nafh prijatel, ka-korfhin je bil vuzhénzov per odhódu ; de v fi, ktiri po njegovo na semi ji dobro ftoré ino hüdo terpé, tudi enkrat v’nebéfa pridejo, ino nebefhko zhaft v’njih doféshejo, Ne tvésimo fe torej teljkaj na semljo, v’ nebo srazhdjmo ozhi : v’ nebelih je natnrezh nafh dom ! Jesufov vnebohòd je tudi fhe s name nje ino porok njegoviga v-drugzhiniga prihoda. Kakor je bil v’ nebéfa vsét , bo nekadaj tudi fpet na semljo prifhel. Nikoli ne posabimo te an-gelnove befede ! Malo jih ga je v’ nebefa iti vidilo ; pa v fi — tudi mi ! — ga bomo v’ oblakih na nebu zhafiitliviga priti vidili. Torej tako shivirao , ljubi moji ! de bomo veleli lohka njegoviga vdrujzhniga pri-hóda ! 130. Prihod fvetiga Duhi Med tim fe binkufhtini dan napozh?» ki fe je v’ fpornin na (Sinaju dane poftav® obhajal. V tih dvanajft apoltelnov, ki fo bil* nameft Judesha mej tim Mati jata isvoljfli » je bilo v’ sgornizi sbranili, v’ kari fo vezhi dèi bili. Tudi Marija» Jesufova mati, ino. nad Ho vuzhénzov ino vuzhénk je bilo sra<* ven. Vii eniga duha fo bili, ino ne nave* lizhajo fe profiti ino moliti, kar fe na enkrat fhutn, kakor bi bil vihar, na nebo vsdigne, ino je v’hifho perverfhal , ino vfo napólnil, Ognjéne pijaméia, jeska® podobne, fe po sgormzi perkashejo, ras-t^rnejo, ino jim po glavah obtizhé; na vfaziça glavi je bilo pljame. VÜ sdaj fo bili f/etiga Duha polni; ino kakor je fveti Duh v’koga dal, fo rasne ali mnoge jesike govorili, ino na glaf boshje toìjke déla povsdigovâli. V’Jerusalemu je bilo tiflikrat savnlo bfnkiifht filno Israelzov smed vfih narodov snâniga fvetd. Ker fo is apoftelnov hifhe verfhânje iti flifhali po vfimu meftu, fo fe s5 drugimi Jerusaîemzhani vrèd vfi preftra-fheni pred apoftelnov hifho ftekâli. Pa , de vfaki po jesîku fvoje laftne deshele apo-jlelne govoriti flifhi, nad tim fo fhe le prav cftermén, ino fhe bol jih je grôsaî „ Kaj je to ? fo eden drugimu djali* l-e po- m glejte, vfi ti lè, ki govoré, fo fej terdi Galiléjzhane. Kako je she tedaj, de jih vfaki Tvoje deshele jesik govoriti fiifhišno? Vii, vfaki po fvojisnu laftnimu jesiku, jih boshje velikòte flifhimo hvaliti ! ” Pa čudi taki fo bdi vméf, de jih ni viiga tega nizh mär. Pofmehovali fo le , rekózh : ,, Mófht* mófhta fo le prevezh pili.” Sdaj fe Peter s’en&jßimi apoßelni is hifhe pei kashe, ino ogovori jih , beri h ko nè, od kod is vifhkiga is hifhe » de je lohka ljudßvo preglédal. Na gtaf je befe» do povsdignil, rekózh : „Vi moshje Judje, ino vi vii Jerusalemfki prebivavzi! snano Vam bodi, kaj fe je sgodilo ? ino saflifhite moje befede : Mifo nè pijani ti, kakor vi ménite. tSej je fhe lé sjutraj ob devètih sdaj. Ampak fpoloilo fe je, kar je prerok Joel prerokoval : „ V’ poflednih zhafih, pravi Pofpod, bom fvojiga Duha isljü nad vef shjvòt. Vafhi tìnóvi ino vafhe hzhére bo» do is Boga govorile, vafhi mladénzhi bodo boshje perkasni vgledovâli, ino vafhi üâr* Zhiki fanje is Boga dobivali. Ino pa, pa ; fvojiga Duha islijem tifti zhaf po fvojih flushabnikih ino flushabnizah, ino prerokovali ( is Boga, prerókam enaki, bodo o J fcoshjih rezhi govorili )• Ino svelizhan bo, kdor kolj bo v’ Gofpodovo imé klizai ( Boga fefnizhno zhafiil). ” „Vi Israelfki moshjé! poflufhajte, kaj Vam fhe rézhem: Od Jesufa, Nazarefhzha-Ha, vi véfte» je Bog s’mozhini » zhudeshi ino *54 snâmenji prizhal» de je mosh on od Boga bil pooblâften mo med vaf poflân: v’ frédi vaf jih je Bog po njemu détal. Tega po bothjîmu ftanovi'tnimu fklépu ino po njegovi vézhni prevîdnofti vam isdâniga Jesufa fie vi sgrabili, ino fte ga po rokah kri-vrzhnih ljudi na krish perbili ino vmorili' Pa, Bog ga je fpet obudil, ino je fmerti njé* ne saderhüle potergal ; ker le tako vé. de ji ga ni bilo mogózhe ( v’ njih ) pod fvojo obialtio obdershati, ” „Torej ga she David tako lè govoré* zhiga popifuje:” „ Gofpoda vidim vddno pred ozhtnf. Na defm'zi mi je , de le ne majam. Torej, vefeljl le moje ferzé , Ino glaf, vite! shène moj jèsik : Tudi moj shivòt bo s’ fvéftjo pozhival. Ne bofh me pufhal v’ grobu, Ne bofh mi, fvojimu pofvezhenzu, dajal fkufhat trohìòte. Pot v’shivlènje mi odkâsbefh. S’ vefeljam fpet me’ bofh napolnil pred fvojim oblizhjam. ” „Vi moshjé bratje! naj vam fmem govoriti na ravnoft od tih beféd. Ozhak David je venerei, ino pokopan bil, ino njegov grob je per naf do danafhniga dné. tSam febe torej ni mogel méniti P temi befedami» Pa, ker je prerok bil ino védel, de fe bo Kriftuf —- s’ perfégo mu je bil Bog to oblju- bil — is njegove kervi rodil, ino de ho fia njegov fédesh pofajèn : je v’duhu previ-dii ino Kriftufovo vftajènje préd prerokoval, de njegovo shivlenje ne bo v’ grobu olialo, ino njegov shivòt ne bo fkufhal trohiòte. Tega Jesufa tedaj je sdaj Bog od fmerti obudili Mi vii fmo tega prizhe.” „ Na defnizo Boga tedaj v’ nebéfa povs* digaeni ino obljubleuiga fvetiga Duha od ozheta prejévfhi ga je on sdaj po naf isljil, kakor fami vidite ino fiifhite. ” „ Ravno tako je bilo tudi Davidu , ki ni bil nikolj tako v’ nebéfa povsdignen , lé od Kriftufove povishbe iuo zhafti rèzhi mogo* zhe i Gofpod je mojimu Gofpodu rekel : tSe-di na mojo defnizo, dokler ti tvojih fovrash* nikov pod noge ne dam.” „ Terdno vedi tedaj vfa Israelova hi-fha, de je Bog tega Jesufa, ki fte ga vi krishali, gofpoda ino Kriftufa poftavil, ” Kadar to flifhijo, jim je to v’ferze leglo. Djali fo Petru ino apoftelnam : „ Vi moshe bratje! kaj naj ftorimò?” Peter rezhe: „Pokóro fiorite, ino vfa* ki vaf kerftiti v’Jesuiovioiu iménu v’od pu-fhanje grehov fe daj; ino dar bote prejéli fvetiga Duha. Dokler, vafha ino vafhih ctrók je ta obljuba, ino vlih, kar jih je sdaj file délezh od Boga, ki jih bo gofpođ nafh Bog tudi fhe perkl zal.” To mogozhno prizhvanje, ki ga ie tukaj od Kriliufa govoril, je Peter fhe s’mnogim drugim poterdil, ino terdo jih oporni* Ifó nja, de naj fe otéti dajo smed Israelfkiga naroda, smed tega fpazheniga rodii, ki tmJ je savolo grehov she pogublènje dosojro-vàlo. Petrova pridiga je ljudi neisrezhèno otnehzhala. Veliko ljudi ga je vbójalo, ino prezej fe dajo kerftiti, ino Che tildi dan Ce jih je okoìj tri jésare fpreobernilo, de fo Jesufovo véro na-fe vséli. Pa fhe vfaki dan jih je Gofpod perdajal ino perdajal, ino per véri v’ Jesufa fo svelizhanje ino odre*1 fhénje najdovàli. Po vfinju Jerusalemu je fhumélo. N’** kar dufhe ni bilo v' méftu, de bi ne bil Arah v5 njó prifhel. Ino ker fo poverh te» ga apoftelni fhe zhudeshe ino snamenja delali, je fhe bol vfe ftermélo, vfe fe je lidio, Gròsa Jerusaletnzhinov je bila tiftih gros groša, ktire zhloveka vfelej sadévajo, kadar mózh bosbjo pred fabo zhuti, ino je ré7.hi perfilen ; „ Tu je boshji jnasi- nez ! ” Ktiri fo vérovali, fo bili védno per pridigah apofteloov, per lomi'tvi kruha ino molitvi. Vfi eniga duha fo bili med feboj, ino fo vfe eden do drujiga im ili. Ktiri fo bogatéifhi hili. fo polje ino drugo blagó prodajali, ino, kar isküpijo, fo med vbósh-nifhi rasdelovdli ; vfakimu , k olj kor je potreboval. Kjer kolj fo namrezh pravi Jesu-fovd fhólarji, ondi je tudi pòkoi ino mir. Tudi ozhitao ino bres (traini vfaki dan fo fe v’ tempeì sbera'li ; ino kmalo v’ ti, kma* 15? jo v’uni hi fili fveto obhajilo obhajali ; s’vefélim iîîo pripróftim ferzam jéd vshivali; vii fkùp ßogü hvalili, ino vfi Ijudjé fo jih zhiflali ino radi iméli. Takolepólè, vite! je Ozhe fvojiga fedîno rojeniga find oflâvil ; tako svettò je Jesuf iVojo befédo fpolnil ; tako terdno, vite! ga je fve ci Du h prizhal. Shé sdaj iih je veliko veliko IVoj greh fposnalo, de nifo va - nj verovali, ino de fo ga bili savergli. Jesufova rézh je ozhitna premagvàvka. Je-sufovi morivzi , po kri vizi obfodlvfhi ga , fo fposnati perfileni, de je fhe kdo drugi fodoik, nè lé oni; ino kaj veljd, she sdaj jih ftrahóvi prihodne fodbe obidajo. Per ti sgodbi, ljubi vi ! fe nam slafti Cveti Duh pokashe. CS v e t i Duh fe nam lètti pervi z h po snâmenjih v’ oba nar imenitni fhi zhlovefhka pozhutka raso d é v a — v’ okó ino v’ vuhó. Böshjiga Duhâ ne vidi nobeno vmerjózhe okó, nobeno vmerjózhe vuhó ga ne flifhi. S’ ognjénimi pljaméni torej ino s’ fhumam velikiga viharja je dal na snanje fvoj prihod. Po ógnjovo, ktiri nafhe okó ras« fvétli , ino nafhe oterpnene vude ogrćje* tudi fveti Duh nafho pamet rasfvetluje, ino nafhe ferze ogréva- Po vétrovo * ki v’saga'tnih dnévih zhloveka hladi, po Capino, ktira, koljkorkrat dihneno, nafhe shivle-nje oshivla, naf tudi fveti Duh o terplénjü okrepzhava, iflo, koljker krati trénemo* oslu via v’ raf pravo dufhino shï vieille» tShè vezh : kakor cgnjéne pljaména ckolj lebe grabijo, kakor te vie vshgó, irò fpe-pelé, ino kakor te, kar je gerdiga konzha-jo, ino, kar je dobriga, prezhiftijo ino fto* pé ino prenove: tako je trdi, de bo zblo* vefhki rod s’mozhjo fvetiga Duhi prenov* lan, bosbja voija. Kakor vibârii cbnébje od fbkodlivih fopârzhin ozhifhujejo ino morje do dna preir.efhdvajo , de fe lenó ne vfmerdl, ino de kuge ino bolésni ne vftâ* cejo: tako fe tudi pregrehi, ti dufhini kugi, le s’ fvetim Duham da vbraniti. — De fo ognjéve pljaména jusi ko v podobo iméle , ino apoftelni rasne ali vfe forte jesike govorili, to je fhe to lè lepiga pomenilo, de fo nam-rezh apoftelni od vói jeni, vfe narode s’fvo* jo befedo rasfvetlovat ino jih k’ ljubesni dó-briga vnéti. cSveti Duh fe nam 1 ètu dr ligi zb s’fvojimi z budnimi djânjki ali naftôpki raso déva, ki jih je v’ apofteln ih obudil. Préd fo bili le toljko uno nevédni — fto ino fto nefpa-metnih vprafhanj fo itréli, ino fhe takó kaj ozhitniga ne vuméjo. Tno, vite ! Peter sdaj govori s’modróftjo ino ògnjam, de mezhu po obeh ftrareh ojftrimu enako vfth ferza njegova befeda prefhlne. Le tolj» ko fldbi fo bili v’ dóbrimu préd. Zlo pohlevni Janes je ognj hotel nad méfto is nebéf kllzati, ki nifo Jesufu v’njega hotli vrat odpréti — ino ravno ti apoftelni zlo ï59 Jesufovim tnòrzam scisi bratje pravijo : »> Ljubi bratje, pokoro delajte ! ” jim rekó. Le toljko klaverni ino ft r a h 1 j v i fo bili préd, per vfaki> nevârDoftizi fo trepetali > vfe vpadlo jim je o terplénju. Zlo pogumni Peter Peter fe je sbe dekle prettra-fhil. Vfe duri fo od ftralni pred Judrni Sakljepali. Pa sdaj flópijo s’ velikim pogubam Da dan, na vef glaf v’prizho meliga Jerusalems, ino ozhitno v’tempelnu pok.a-shejo ino povedó, de fo jesufovi fhólarji. tSrezhne le sdaj délajo, posnéi bomo to flifhali, de savolo Jesufa sashmage ino te-péfhnize terpé, ino is ljubesni do njega gre-dó s’ vefeljam po fmert. Vite tedaj, kak-fhiniga vfiga drujiga duhd fo sdaj! Kako vii drugazhni fo sdaj ! Vlaki zblovek more po enako prenare-jèn biti. tSveti Duh ga more s’ fvojo boshjo inozbjó pregréti, prefvetliti, prenoviti, preroditi ino vfiga podrugazhiti. Pa tudi zhlo* Vek more od i'voje Prani, kar je zbloveko* viga, fioriti — pokoro more delati; ino v’mòzhi mu jo je s’pomozbjo fvetiga Duha. She per Janesovimu kerfiu je bila voda ozhifhbe od grehov pcdćba ; ki je bres pokore ni mogózhe. Boga naj zhlovek prófi ino fiori naj, kar samore; kar zhlo-Vek ne more, fiori fveti Duh v’naf* Kdor v’ Jesufa vérje ino fe kerftiti da, je snotraj od fvetiga Duhâ kerfhen ino pofve-zhèn , nè le svunaj omlvan. Po pokori ino po fvetimu Duhu» po oboji- nui tèda), pride zbîovek do dobfi#ä» do vlìga Govigaino bosiijiga zhlo* veka v’ febi. Ino sdaj pa bomo tudi fofebne Jesufove befede vuméli : „ Kdor ni is vode ino is Ive* tiga Duha prerojèn» ne more iti v’ bosbje kraljevo.5ä Koiu^ tretjiga Dtta* ZHETERTI DÉL. % Tritìi ino -(ha. dkl L I. Apoftólfko djanje. -___________ I. Peter, Janes ino hromi zhlovek. p JL^i'nkufhtinih prdsnikov tifte clnt, kadar fe Je bil fveti Duh na apoftelne isljil, fta Peter ino Janes, popoldne ob tréh, ob navadnih molitvah, gori v’ tempel fhla. Ob v^zhih godovih sladi je bilo to popoldkn-fbino opravilo s’ veliko zhaftjó.- Tudi sdaj Vrè vel' Jerufalem v’tempel. Per nékfhinjh vratih v’ tempel, ki fo oile lepfhi od vhh drujih, ino ki fe jim je per lepih vratih reklo, fedì mosh. hrom, W je rojen. Vfaki dan fo ga léf noffli , Stempel gredózhe je vbógajme profil. Mosh batnrezh je vedel, de pobóshnofi: ali an-^oht k’ Bogu zhloveka zhloveku tudi omejuje. .. Petra ino Janesa v’tempel iti viditi,' M kaj vbógajme poprófi. Peter ino Janes Poftnjtà ino ga premi f hin jeta , ino Peter mu fezhe: „V’naji poglej! ” Vefel je va-nja Pogledal. Takih prijétnih ino prijasnih obra» s°v she fbe ni vidil? Gotovo, fi mifli, bom °d tih dvéh kaj daru dobil. 1^4 Peter pa je dial : „ Slata ino Crebra hi' mam« Kar pa imam , ti dam. V’iménu siila. Kriftufa, JNazarefhzhana vilam iDP f - hòdi. Ino Peter—fvéft ft je bil ivoje ve-lève — ga per défoi roki prime, ino mu noge pomaga. Ino per ti prizhi fo le glesh' ni -no podplàti hrómiga vterdili. cStal iß° hodil je, ino s’njima gre v’ tempe!, ino ođ vefelja fe je fprehajal ino od tal pofkak0' val , ino boshjo hvalo gnal, de fe po vfioilJ tempelnu rasléga. Vfi ljudje, fhe poln tempel jih je bil f fe osró flifhijózh toljko hvalo , kar vidijo tega mosha hoditi ino fkàkati. Per ti pri' zhi ga vfi fposnajo, de je ta tifti hróffi mosh, ki fo ga k’lepim vratam fedet dolili » de je vbógajme profil. VTe oftermi, vfe fe zhudi, vfe shelji svéditi, kako de naenkrat tako popolnama hódi. Mosh f-hòdiz pa» vef v’ hvaléshnofìi, fe ne gane vezh od Pe' trove ino Janesove ftrani, Vfe ljudftvo je torej k’ njema tifbdlo. Peter, viditi tcljko neisrezbéno ljudi, jim rezhe: „Vi moshie Israelzi ! Kaj ftojtè ino fe zhudite, ino kal naji gledate, kakor bi bila ma dva s’fvojo mozhjó ino sazhimnaftjo timu hrómimu mó; shu hoditi dala? — (Nè, nè, ampak véditi vam gre): Abrahamov Bog, Isdkov Bog.» Jakopov Bog, on, Bog nafhih ozhakov, je lVojiga* finti Jesufa povelizhal, kciriga fte vi isdali, ino per Pilatushu satajili. Pila' tnsh ga je odvesati hotel, vi pa fte fvetig* ino pravìzhciga savergli; profili pa fte is' puftiti vam hudodelnika. Njega isvirik I6S sVivlenja fte Pi vmorili. Tode Bog ga je jPet od fmerti obudil. Mi fmo tega prizhe. Jlo v’ njegovimu iménti ino s1 njegovo mozhjó je sgodilo, de ta zhlovek lè, ki ga vi-I “ite, ino vfi dobro postiate, terden ino rà-, yen v’ prizho vaf ftoji. Véra v’ njega 1 v’ prizho vfih vaf timu lè popolnatna I kravje pernèfla. ” „ Tode , ljubi bratje ! vém , po nevé 1-lodi vi, kakor vafhi poglavarji, Ile fiorili, dar fe je Jesufu sgodilo. Bog pa je tako dopolniti dal, kar je s’ vuftmi vfih prerodov pred osnanpvàl, de bo Jesuf Kriftuf trpeti mogel. ” „Pokoro torej delajte, ino fpreoberni-fe, de fe vam grehi ishrifhejo, ino de 0 fvojimu zhafu trofht ino oddihlej sadobi-Jé pred boshjim oblizhjam , kadar .Jesufa Kriftufa fpet pofble, ktiriga vam sdaj osoa-liijemo. Sakai sdaj fo ga mogle nebefa v’ fé vséti, do dnéva , dokler ne bo vfih rezhi Poprâve. Tako je Bog po vuftih vfih dvojih prerókov od sazhétka fvetd osnano-Vàl. ” „ Le poglejte ! she Mosef je vafhim ozhakam djal : preroka, kakor mene, vam Po gofpod , vafh Bog, smed vafhih bratov obudil. Vfe ga poflufhajte, kar vam poreče. Kdor pa ga ne bo pofiufhal, bo smed h uliva potréblen. Tno pa vfi preroki , od jSatnvela do tega zhafa, koljkor jih je bilo, fo te dneve napovedovali. ” „Vi fte otrozi prerokov ( mlajfhi tih 'Vetih mósh) otrozi Ile savese, ktiro je Bog s’ vafhimi ozhéttni fklènil, ker je Abrahami* djal ? Po nekomu tvoje kem bodo vfi na" ródi na semi ji odobróteoi. Sa to je B°£ fvojtga finii Jesufa, obudivfhi ga od finef' ti, do vaf nar pervizh podal, de bi & vfaki vaf od fvoje hudobije fpreobernil. ” cSama-rîfhko méfio, Jesufa Kriftufa osnanuje, ino le veliko mertvùdnih, krnlovih ino drujih bolnikov osdravil. Vfi vuhó fo méftnizha-Oe, radi ga poflufhajo. Zhudeshe vidijo, ki jih dela, ino vfi po eni mifli vérjejo v’Jesufa Kriftufa. Veliko vefelje je bilo po Vfimu meftu. Tako lè je bil tudi tukaj Jesufov e vanirei] fpomladanfkimu nebu enak, kirofaine iS4 oblinoli is njega perfhi, ki vfe ogreje in0 ovefelji, Apodelni — ob ti pregdnjbi fo vfi v’Je* rusalemu odali —- kadar flifhijo, de je tedi Samarija boshjo befedo na-fe vs^la» pofhlejo Petra ino Janesa. Prideta, medni* zhane da fklizala, pa she kerfbeni fo bili) ino tnólita nad njimi, de bi fvetiga Duha prejéli. Ino roke da na-nje depala, ino prejéli fo ga. Kakor fe je binkufhtini prašnik fveti Duh zhes apodelne rasljü, je tudi zhes te vuzhénze sdaj prifhel. O bi'nkufhtih per apodelnih fo bile ognjéve pl ja ména c-zhitno snâmenje njegoviga prihóda : ravno tako je s^aj rók poklâda ozhitno sna* menje njegoviga podéjlka. Ino kakor fo o bin-kufhrih, tudi sdaj molijo apodelni, ino s’njimi vrèd vfi vuzhéDzi ; saka j bres shi ve molitve fe ne da dobiti fvetiga Duha, de bi naf pofvéil ino svelizhal. Apodelna Filipov navuk poterdfvfhi ino tSamarijdne fhe bol boshjo befedo pod-vuzhfvfhi greda sdaj v’ Jerusalem nasai, pa evangelj da tudi po poti osnanovala. Filipu pa fe je Gofpodov angel perkasal, ter mu rezhe: „Vsdigni fe, proti sòru na zé-do idi » ki je is Jerusalema v’ Gazo fkosi pufhavo. Filip fe vsdigne* in gre, kar fe imeniten samóriz v’ lepi kozhiji perpeld« Vélki dnârar je bil Kandazèfe, Samorfke kraljize, gofpodar vfih njenih kâf ali dnar-niz. Bil je v’Jerusalemu, k’ boshji flushbi je bil fhel, ino sdaj gre nasaj domu, iao peUje fé fkosi famotno pufhavo bére ravno preroka lsaijata- 8 ra n je vzhad, sladi kadar nimamo drujiga opraviti, ino fe ravno nizh drujiga He la pozhéti, je oboje, velel ino pod-viizh’n opravik, Modri ino blagi moshjé, vite! is daljnih zhafov ino krajov govore s’nami med braujam is Tvojih pilem, tovâr-fhi fo nam, tako rekózh, v’nafhih famot-nih danizah, nafhi pajdashi med hójo ino vòslmjo. Tode po Samórzovo pdmetni bodimo per sbéri bukuv, ki jih h e rèmo. Komej je Filip vós saglédal, kmalo mu fvcti Ouh rezhe : „ Vi, ino vfako terplenje, ino torej tudi tvoje— joj, veféla hodi dobra dufhal—- bo on, sgòdi fe she tukaj ali tam, v’vefelje ino vefelje fpreménil. Torej lé vérovaj v’ njega — to pernèfe lé terdni trofht ino tolàsh. Ne dèlezh od Lide fo bile Jópe, V’timu méftu je vuzhénka, Tabita po iménu , prebivala. Neda fé dopovédati, koljko vfe dóbriga je (forila, vbogih velika dobrótniza je bila. Ravno ob timu zhafu je bila sbo-îéla, ino vmerje. Preblékli ino v’ gorm'zo she na pare fo jo djalì, kar vuzhénzi sa Petra svedó, de je v’ Lidi. Dva mosha po-fhlejo do njega, ino ga profilo, de naj fene mudi, ampak de naj urno pride. Peter fe napravi, ino gre s’njima. Prifhevfhiga pe-lajo v’gorm'zo, kjer je merlizb. Mej tim, de Peter merlizha vidi, ki je samòkel po dolgama ondi leshal, komu bi fe ne vshalji-lo ! fe to lè perméri : Vfe méttine vdóve rêve fe ga oft jejo, jokale ino oblazhila fo mu kasale, ki jim jih je ràjnka Tabita s’ laflnimi rokami delala. Lin bi moji ! kerlhanfke shene ti-ftih zhafov ktirim ni bilo treba kruha s’ laftmmi rokami flushiti, nifo zhafa s’ lffhpa-njam tratile, vbogim raji fo oblazhila fhi* vale. Taka lepa navada bi ne fméla sginiti. Mertvafhki pert, nizh drujiga od vfiga fhe tskó Hfhpiniga oblazhila narn ne bo enkrat oftalo. Ino hvaléshna fólsa, ki jo vbó-shiz per nafhih pàrah tózhi, nam je vé-žhi zhaft, ino vézhi zéno ima v’ vézhno- IÇO m, kakor vfi bifri ino vfa slatem'na vfig» fvetâ. Peter vùn rezbe vrtm , ino je pokléknil ino mòlli. Potlej fe v’ rajnzo oberne ino je djal: », Tabita! vrtani !” Ino ozili je od-perla , ino v’ Petra pogléda, ino je po kon-zu fédia. Ino Peter ji re ko poda , ino jo vstligne. Ino vuzhéuze ino vdóve je pokli* zal, ino jim jo shivo da, ino vü fo imeli neisrezhèno vefelje. Po vfih Jópah je to saflovélo, ino veliko ljudi jejesufovo véro na-fe vsélo. Véro tedaj v’ Jesnfa Kriftufa, drujiga nè, je tudi ta zhudesli jifkal. JesuČ Kriftuf je Tabito od fmerti obudil, ker je ozhitno fprizhati hotel, de je on fam od fmerti vrtal, ino de v’nebéfib sdaj shivi, ino de bo njega dni yfe merlfzhe obudil. Vi, vi! — ktiri po kakimu rajnzimu ali po kaki rajnki jokate — v’njega vérité! De je Jesuf Krirtuf vftajèDje ino shivlénje, kaj zhè biti od te vére lepfhiga ino vefél-fhiga per pogrébu ? _ Peter fe je fhe nekaj dni v’Jopah mudil, ino je per flrojârju ftanovàl, ki mu je bilo .Simon imé. 8. Komeli. V’ Zesaréji je nekdo, Kornéli po imé-nu , prebival, mosh, de malo tazih. JStét-nik vojfkine kope, ki fe ji je Infhka djalo, je bil, ino s’ vfim fvojim dômam je lepo in© 19* po Bógu sili vel, veliko je vbogajme dajal, ìlio je neprenéhama molil. Prav gorézhe enkrat je molil, kar ob treh popoldne angela sagléda üopiti v’hifhovfiga v’fvetlòbi. S’ozhou ga vidi. Angel ga je po itnćnu ogovoril, ino mu rezhe; ,,'Kor-Oeli ! ” Komeli je debelo gledal, fe ve, ino fe je vftrafhil. Djal je : „ Gofpođ l kaj je?’* Angel odgovori: „Tvoja molituv je pred boshje oblizhje prifhla, ino pomni ti Bog tvoje boshje darove, Mósh tedaj po kimona pòfhli v’Jope, ki mu je Peter primik; Per tSimouu ftrojarju ftanuje, ob morju ima hifho. On ti bo povédal, kuj flori, desve-lizhafh febe ino Tvoj dom ” Angel to rékevfhi je sginil. Komeli pa rózhno dva dershmzheta ino eniga bo-gabojézhiga vojaka poklizhe, ki jih je pod fabo imel ; pové jim, kar je angel djal, ino jim v’ Jope rezhe. tShe tildi vézher fo odrinili. Drugi dan okolj opóldneta je Peter na hifho fhel, per tniru mòliti mifli na-nj. De fo bile hifhe ravne na verhu, ino s’obn s’dkam ali flonldjam obróblene, she véfle, Kornéliovi trije moshjé fo fe sbe proti meflu Plishali. Peter je bil lâzhen, ino obédoval m bil rad. cSpòdej v’ bifhi fo mu jéfti per-Piviali, kar ga boshjj Duh samakne, ino niegpva lakota je bila Bogu perlóshnoft, de 8a ie s’ lepo perkâsenjo, bres pomiflika s>moshmi iti, ktiri bodo prifhli, podvüzhil« fsraelzam namrezh fo bile nektire jedi prepovedane, ki fo bile per ajdih navadne| 192 irò -to sfolti fudi sa tega volo, de jih je prepóved od pajdashtva s’ajdmi, od malikovanja ino od drujih ajdovfkih pregreh yd* vrazba'la. Sdaj pa je timu raslózlnku je di fhlo nc-hati, ino pajdashtvo s’ajdmi je bilo treba dopuftiti, de bi ajdie s’véroimi Israel* zi podomazheni lóshej k’véri v’praviga Bogd prifbli. Ker fo tedaj boi ferdni ali ajfrik Israelzi take jedi' fhe smiram ftudili, ino nektiii nè le ajdovfkih jedi, ampak tudi a’de zlo hòdne ino nagnufne delali, je hotel Bog Petra to s’ perkisenjo prevuzhiti. Samdkneni Peter vidi s’ozhml, kakor bi ref bilo, nebóodperto, ino nekàka velika rjuha fe is neba per vfih fhtvrih koozéh na semljo fpufba. Peter je vef hrepeoé va-njo pcglédal, pa vfih mnogih shha’, sven'n, tizhov ino drujih shivdl vidi v’njej, ktirih jefli je bilo Israelzam prepovédano» ino ki fo jih sa volo tega hòdne ino nagnufne imenovali, Glaf pride sa rjuho isnebéf, ino rezhe mu : „ Peter ! vflàni, sakòli ino jéj. ” Peter fe od groše sdergne, odgovoril je: „Gofpod! tega nè, tega! Moje shive dni ni nikolj nizh hòdniga ino caguufniga' v’moje yufta prifhlo.” Pa giaf mu rezhe: ,» Kar je Bog ozhifìil. ne délaj ri hòdno,” To fe je trikrat sgodilo. Ino potlej fe rjuha s’shi-valmi v’ nebó fpet vmékne. Peter, kadar fe prevé, je premifhloval ino premifhloval, kaj bi ta Zhudna perka-en pomeniti vtegnfla, kar uni trije Korneliovi moshjé, ravno fo bili ftrojàrjovo hifho is-prafhali, pred prag ftopijo. Po .Simon» *93 Vprafhajo, ki mu je Peter prlmik, ftavno *daj rezhe boshji Duh fhe vümu sami'fhleni-ftu Petru: „ ,Slifhifh! trije mcshjé vpra* fhajo po tebi. V liani, dò!j idi, ino pojdi bres pomiflika s’ njimi* Jes fini jih poflal-3* Peter je vrtal, ino gre k’ moshém , ino jim rezhe: „Mene jifhete, jeft fim. Kaj taziga fie prifhli?” Moshjé rekó: „Korneliu, ftótniku, pra-Vizhnimu ino bogabojézhimu moshu , vef /u-dovfki ród mu to more pmhari, je po fve« timu angelu te v’ fvojo hifho klizati rezhè» Do, ino de bo vfe drugo pctlej od tebe sa-flifhal.” Peter jih je. v’hifho pelai , ino pogofti ino prenozhi jih. Drugo jutro je Vrtal ino s’njimi fhel, ino drugi dan potlej proti vezheru je v’ Zesaréji bil., Sheft vu-zhënzov ga je is Jóp va* njo (premilo* Komeli je bil mej tim vfo fvojo rodovino ino vfe prijatle poklizal, ino je Petra hrepene perzhakovàl. Kadar Peter v*hifho ftopi, mu Korneli naproti tèzhe, ino, debi ttu zhaft dal, pred noge fe mu vershe. Peter ga pobère, rekózh: „Vrtani! tudi jes fini zhlovek. ” Kornéli ga v’ ftanlzo pela* Peter, kadar va-njo fldpi, ino toliko dni* fhino ljudi vidi, je rekel: », Vi verte, kolj-ka gnufòba je Judu, pezhäti fe s’drugimi na-ródzi, ali pa tudi iti lé v’njih hifho. Pa tteni je Bog tokasal , de nobeniga zhlove-ka nè hòdniga tli nagnufniga imenovati. Torej nilìm fi pcmifhlovàl priti, ker ftö po-me poflali. Pa vprafham* sakaj de ft« to 9 ” Tritìi ino xhtt. dH. M *94 Kornéli rezhe : „ Dànfi fhtiri dni liro fé do tréh popoldne pòfìil, ino okolj tréh —ne' kako ol'oréj lè — fim domâ molil, kar je mos!) v’ bèlo oblézhen, ko bi trenil, pred roano fiai, ino rezhe mi: Kornéli! tvoja molitu/ je vflifhana, ino tvoji boshji daróvi fé pómneni per Bógu, V’ Jope po tSirooc8 Petra F primkara pòfhli: v’.Simonovi ftro' jârjovi hifhi ob morju fianuje. Povédal ti bo, kadar pride, kaj fiori. Ino tifto ur° firn po-te pollai, ino prav je, de fi pri' fhel. Ino sdaj fmo vfi pred bosh ji m oblizh' jam sbràni, flifhali bomo, kaj ti je Bog vka' sai, de nam povéj.5' Peter je vufta odperel ino rezhe: „ V’ refnfzi fposnam sdaj, de Bog ni nobèn lizo' gléd. Ampak prijéten mu je vfaki po vfib naródih, kdor kolj fe njega boji, ino pra' vlzhno ravnä.” „ Bog je Israelovim mlajfham po Jesufé Kriftufu, gofpod je vfih rezhlon, mir ino milofi osnanovat poflal. VI vèlie, kaj fe je po Janesovi kerfhvi ino pridigi pred na Ga-Jilejfkimu.ino potlej po vfi Judovfki deshel» godilo, kako je bil Jesuf, Nazarefhzhan» od Boga s’ Cvetim puham ino s’ mozhjó po-mäsan, ino kako je hodil ino dobro delal» ino od hudizha nadlegovane osdravlal, kef je Bog bil s’ njim. Ino vfiga , kar je po IS' raelfkimu ino v’Jerusalemu fiorii, fmo pri' zhe. Tega Jesufa, kadar fo ga na léf kri-sha perblli ino vmorili, je Bog tretji d«o od fmerti obudil ino fpet ozhitniga ino shi-viga iskasal — nè vfimu ljudu, ampak nato po materino, ktira otroka ohranuje, ga je réfhil, ino nobene fhe tóljzhkine rezM fe sraven ne fposâbi. V fi, bo naj pervi Kri-ftufov apoftel, ali nar manjfhi kerfhenza, fo bili po bratovfko ino po fé-ftrifko s’ljubés en j o fkljén eni, Eni-ga terplenje je bilo vfih terplenje, eniga Vefelje je bilo vfih vefelje. — De jih kon« zhaj ljudi ! Vfi bi lohka imeli take nebefa na semlji, pa toljko fi jih jo v’ pekel fpre-berne! Tudi imamo nad Herodesham fhe {trafilili i s g 1 è d poftrahovâniga napuha. Kako berfh fe mu je vfe fprebernilo! VTe njegovo velizhaftvo, vfa njegova fvetlóft fe mu je na enkrat v’ Arah ino gròso fpre-menila, ino slobi v njegov jesik sdaj tó-shi ino jezM, vfe drugo ga je menilo. Na-pühneshova je na konzu vfelej rada ^taka, de fi né tako vfelej nesnâna. cŠmert je ko« nez vfe njegove baharije, ino naméft ofhab» nih oblazhil ga bo prah odéval ino trohli-vod, ino naméfti slatih perftaoov le mu bodo zhervi okolj perftov ovijali, ^merti pótnba torej napuh pobije, de nikolj ta-žiga. io. Navuki is liftov fvetiga apo-ftelna Petra. Ljubi moji ! kar je bol pofebne sgodo-vfne od vfih dvanajit apofteluov v’fvetimu ao4 pifmu, fle jo flifhali. Pa tudi fhe ' nektiri lifti teh fvetih mósh, je Bog obernil , de fo nafhih zhafov dozhàkali. Toljkânj fo lepi, ne ftnemo jih v’ftran pufliti* .Saj ne-koljko nar lepfhih ino lôshejfhih navukoV is njih moremo v’mifel vséti. Nar pervi lifl naj bo lift liftov fvetiga Petra« Ta lift je fzer tiftiga zhafa kriftia-nam pifan. cStifkani, preganjani fo bili » med fpazhenim fvétam fo shivéii, ino veliko fkufhnjâv fo imeli premagati. Pa fhe sdai fe nadlóg ino britkóft ne smanjka, ino gerdih isglédov ni nizh manj fhe danafhni dan, ino bres fkufhnjâv» odvrazhvdzk od praviga pota, pazh nihzfier fkosi fvét ne prerije. VTaki dan torej fhe potrebujemo trofhta v’ terplenju, ino opominjanim biti ol hudiga, fpodbâdanim pa k’dóbrimu. Torej takó berite ta lift, kakor bi bil nalafh vam pitan, Sakaj lé verjemite: Ako bi vam fhe sdaj apoftel Peter po kakimu angelu lift hotel poflati, ravno taki bi bil, kakorfhni je ta lè: Peter, Jesufov Kriflufov apoftel, vó-fhi vfim po Boga ozheta previdnofti s’duhd pofvézhujo véro ino deléshnoft nad Jesufa Kriftufa kervjó dofégfhim védno räfho mi-lofti (boshje) ino mini.” „ Hvalen bodi Bog, ozhe nafhiga Gofpo-da Jesufa Kriftufa, prerodivfhi naf po obilni fvoji milofti, ino ( davfhi ) nam s’od fmerti vftajenjam Jesufa Kriftufa shi?o vu-panje (vézhniga) shivlenja, ino neftroh- 2C5 li'viga delésha ; ino neoinddesheniga ino ne-Svenliviga, v’nebeiìh nam hraneniga. ” „ Ker naf toljko svelizhanje, ino pa she perpràvleno, zhaka, tode konez dni bo fhe le rssodéto: vefeljite is shiviga fe gaf fhe toljko fkufhnjav naj bo, ki jih le sato prebivate fhe kako nervo zhafa, de fe vafhe vére dofküfhnja lepfhi pokashe od slata, ktiro fe v’ ognju ozhifhuje. To vam bo hvala, zhâft ino flava ob Jesufa Kriftufa rasodènju, ktiriga ljubite, defi ga nikolj ni-fte vidili, ki va-Dj vérjete, defiravDO vara ga sdaj ni na okó. Ino pa ta véra vam bo neisrezhèno ino neisrezhèno vefelje pernefla, kadar konez fvoje vére, fvojih düfh sveli-Zhauje, doféshete. ** „ Bo torej naj vam per diifhi, kakor komu, ktiri she fvoje lédje na pot opafuje , Zhujte ino trésni bedite, ino ftàvite vie fvoje vupanje v’miioft, ktira fe vara po raso-déti véri Jesufa Kriftufa ponuja. Pokorni otrozi bodite, ino ne shivfte po poprejfhi-nih flàftih, ki fo med vami bile, dokler fte v’ nevédnofti bili. .Sveti bodite v’ vfimu fvojimu djanju, kakor je on, tifti fvet, kti-ti vaf je poklizaU Dokler, tako lè je pifa-no: „,Sveti bodite po meni, sakaj jes firn fvét. Ino ker ga fvojiga ozheta njega tiftiga imenujete, ktiri bres raslózhka med zblovekain ino zhlovekam v fazi ga po hjegovimu djanju fódi : v’ boshjimu ftrahtl shivfte, kar zhafa fhe na semlji ceftu-lete. ” „ Ne posabîte, de ni fte f’ perhli'vimi rezhmî, s’ slatam ali frebram réfheni od fvojiga nezhémerniga shivlenja, ampak s’ drago kervjó fte zhiftiga, bresmadeshniga jagneta Jesufa Kriftufa, odvóljeniga k’va-fhimu svelizhanju she pred flavo fvetâ, per-kasdvfhiga fe pa fhe lé ob zhafov isfdu. Od njega imate véro v’Bogâ, ino sato ga je od fmerti obudil, ino mu velizbaftvo dal, de je vafha véra ino vafhe vupanje terdno v’ Boga.” „ Pofvezhujte tedaj fvoje dufhe f’ po-korfhino do refnize , s’ nepohljfneno bra-tovfko ljubesenjo ; ino s’ ravnim ferzam fkerbno fe ljubite. Oddenite vfo hudobijo, vfo golfijo, ino hinavfhino ino nevofhll-voft ino vfe opravlauje. Lihkar rojènim détetam bodite enaki, hrepenite po düfhini-mu pametnimu ino nepokashenimu mléku C po zhifti boshji befedi ), de od njega v’ svelizhanje porâfete, ako fte fkufili fej, kako fladek je Gofpod. ” „ Isvóljeni rod fte , kraljévo duhovftvo , fvet narod, Gofpodova perdobnina, de njegove popolnamofti osnanujte, ktiri vaf je is tmè na Jfvojo zhudno luzh poklizal. ” „Oh, preljubi! profim, profim; ptujzi fte ino popótniki ; sdershi'te fe mefnih sheljâ, ktire fe zhes dufbo vojfkujeio. Lepiga shivlenja bodite med nejevérniki, de bodo vafhe lepe dela vidili, ktiri vaf f’ hudodelski sdaj smirjajo, ino Bogâ hvalili , kadar jih Bog rasfvetlf. ” 3c? », Vfaki zhlovefhkì gofpófki bodite sa-Volo Boga podlóshni, bodi fi kralju, njemu Verhini oblafti, bodi fi njegovim naméftni-kara, od njega hudodélnikam v’ftrah,dobro-délzam pa k’hvali poftavlenim. ” „Vlaziga fpofhtujte: ljubite brate: Boga fe bojte: kralja v’zhafti imejte.” ,, Vi flushabniki ( vfi vi podloshni ) pokorni s’vfo zhaftjó bodite gofpodârjam, ino tega nè lé dobrim ino krotkim, temozh tudi fitnim. Sakaj to je ( per Bogu ) saflushe-nje, zhe kdo sato vóljno britkófti ino krivi-Ze preterpi, de fvojo véli per Bogu zhifto obrani. Kakfhina zbaft bi neki bila, zhe bi savolo florjènih nàpak saviifhnize prejemali ino terpéli? Ampak zhe prav dela-józh hudo vóljno preterpité, to je safiu-shenje per Bógu. Ino pa v’to fie pokli-zani. ” „Dokler, vite! fej je Jesuf Kriftuf, on fam, terpel, ino vam isgléd sapuflil, depo njegovih flopinjah hodite. Nobeniga greha ni fiorii, ino v’ njegovih vufiih ni bilo nobene napake. Prekljinan ni kljél, terpijózh ni shugal : ampak vfe mu je njemu tifiinm isrózhil, ktiri po pravi'zi fèdi. Nafhe grebe na fvojimu shivótu je néfel na léf, di bi m11' greham odmerli ino pravizi shivéli: s* njegovimi ranami fie osdravleni. Sgublènim pvzam fie bili enaki, sdaj pa fie fe k’paftirju ino varhu fvojih ddfh fpreberniii. ” », Shènfkih fndga (de jo pofébej v’mifli kameni) naj ne bodo odsvunaj lepo pleténi iafjé, nè s’slatam poobéfheni shivòt, nè nalifh- pano oblazhflo; temozh snotrajna zhlov$£fl lija, ki je fkrita, oedólshnoft krotkiga ino tihiga ferzä jih more fnashid, kar per Bogu obvelja ino nikolj ne ltrohni. ” „ Ma konzu : eniga vuma bodite vfi; eden drugimu fe fmilite ; bodite polni bra-tovfke ljubesni, vftnileni, pametni, po* nishni. Ne povrszhâjre hudiga f’ hudim ) kîétve f’klétujo; ampak blagoflàvlajte fhe lé; ftan kriftiana vam she to naklada, de tudi vi délesh ( boshjiga ) blagoflòva dofé-shete. ” „ Kdo vam hozbe fhkddovati, zhe Ûe po dóbrimu ognjévi ? Pa tudi terpite kaj savolo pravize, le frézhni fte vender. Ne bojte fe njih prorénja, ne vpadi vam ferze. tShè lé gofpoda Jesufa Krifìufa is ferza hvalite ino povifhujte. ” „Tudi odgovor dati vfakimu bodite smi-ram perpravleni, kdor vaf po vsróku ali urshahu vafhiga viipanja vprafha, ki ga v’ febi imate; tode f’ krotkófljo ino zbaftjó» jSofebno pa hrepenite, de bote dobro véft iméli. Tako bodo s’vafhim lepim kerfhan« kim shivlenjam , ktiri vaf Phudrdélniki smirjajo, olramcteni ino nar lepfhi vshu-gani. ” „ Zhe pa je she lé boshja volia , de ter-pité, boljfhi je de sa volo dóbriga, kakor savolo hudiga terpitè. Saka j tudi Kriftuf je sa tiafbe grebe vmerel, on nedólshni sa naf dólshne , de bi raf Bogü perpèlal. ’* „ Vfaka rézh ima kònez; torej pametni bodite ilio zbujézhi s’ molitvami. Mem* Ž0£ ^ftga pa imejte shivo ifübésen edeti drüjigâj dokler » ljubésea sagerne grehov ino grehov* Pregoftmzhovajte fe radi bres godernânja. Po daru, ki ga je vflehern saftónj o 1 Gof-pođa prejél, eden drugimu poftrésite, de tote dobri gofpodârji mnogih boshjih darò v. ’’ n Vi' preljiubi ! ( fhe eiikrat naj rezheüi ) he sdi naj fe vam zhüdüo , de Ite s’ brickô-fti ogtiiam prefkilfhani, kakor bi bilo cd kaj noviga. tShè lé vefeljfte fe, de fie Kci-ftufoviga terplenja fpolovi'narji, ker bo, kadar fe v’fvojimu velizhaftvu perkashe* veliko veliko enkrat Vafhe vefelje. Ino pa Svelizhani vi, zhe Ite Savolo vére v’ Kri-ftufa vkljinjaüi ; namrezh boshji Duh, on svir žhafti ino mozhi, pozhiva nad vami.” }, Le tega nikar, de bi vbijâviz, tat» hndodélnik, sdrdshbar nad komu smed vaC terpel. Zhe pa sato tefpf , de je Rriflian , haj ga ne bo fram : Bogu h* zhafti naj terpf. ” „ Vi mlajfht kriftiant ( vi mladénzhi ino deklizhi ) bodite pokorni poftàrnim j she hjih ftaroft^ vam- jih zhaftiti vêlé vä. Ob kratkim: vii eden do dfujigä bodite patnetni ino persaneflivi. Sakaj, Bog sóperva prev-Ëétnesham, ponishnitn pa^miloft fkasüje. ” ,i Ponishajte fe tedsj mogózhni boshji ròkij de vaf o fvojimu zhafü povifha* Vfe fkerbi oddertite: on fkerbf sa vaf.” m Bog pa, on Bog vfe tnilofti, ktiri Paf je po Jesufn Üriflufü k’ Vézhnimu velizhaftvu perklizal, on naj vaf kak majhin Tfitii ino zhèt. d'd* O zhaf terpévffce obra'zha, vterdi ino pokrep-zb d, ino on naj vam da flanovitnofi. Njemu bodi zhafi ino flava od vekomaj do vekomaj. Amen. Mir vam, ktiri ße Jesufovi Krifiufovi. Amen. II. Navuki is perviga lifta fvetiga apoftelna Janesa. Ta lift je f. Janes fiarzhik pifal, pàzh she ßo lét je bil ßar. Ljubi ozhe govori v’njemu is njega: krißiane , ki jim pifhe, imenuje fvoje ljube otrozhi'zhe, od hudiga jih opominja, k’dóbrimu perganja. Noben pravi ozhe bi ne mogel perferzhnifhi s’Tvojimi otrozi govoriti. Ta lift je tedaj, kakor nalafh, sa vaf, ljubi otrozi! pifsn. Tako lé pifhe : Ljubi otrozhizhi ! ne ljubite fej fvetâ, rè fvétoviga. Kdor fvét ljubi, v’ njemu ni ozbetove ljubesni. Vfe namrezh, kar je fvétoviga, poshelènje mefd , poshelènje ozhi ino shivérja napuh, ni is ozheta, temczh od fveta. Pa ivet prèjde s’ Tvojim poshe-lenjam, lé kdor ozhetovo vóljo fpólni, o-ßane vekomaj.” » O vi preljubi ! poglejte fej, koljko Jjubésen nam je ozhe f kasa j: boshji otrozi fe sòvemo ino fmo! O vi preljubi! sdaj sdaj she fmo boshji otrozi, defiravuo fe fhe ni perkasala , kaj bomo. Pa toljko vémo : ka* STI * ^ar fe bo on perkasaj, rau bomo podobni, go vidili ga bomo, kakorfhin je« [no vfa-ktiri ima va-njto vupaoje, fe po njemu pofvezhuje, ki je fvet. ” „ Otrozhizhi ! nihzher vaf ne sapèlaj. ?-e kdor prav ravnâ, j"e pravizhen, kakor je cn pravizhen. Kdor greh dela, j'e is hudizha, ker hudizh od sazhétka grefhuje, Is tega fe fposnajo boshji otrozi ino hudi-^hovi otrozi« Kdor kolj prav ne déla, ino kdor fvojiga brata ne liubi, ni is Boga« Sa-Pôved j'e namrezh, ktiro fte she od konza flifhali, de eden drujiga ljubimo. ” , „Zhe brate ljubimo, vémo, de fmo fe \s fmerti v’ shivlènje pretesili. Kdor jih ne ljubi, oltane v’ fmerti. Kaj ! vfleherni » *dor brata fovrashi, je vbiviz, ino vi vèlie, de noben vbiviz nima vézhniga shivlè-tya v’Cebi oftojézhiga. ** „Kaj pa je ljubesen, fposnamo is tega, de je fvoje sbivlenje sa naf dal. Ino tako fmo tudi mi shivlenje dati sa brate dolshni. IWmlifko premofiiénje tedaj imej kdo » pa brata naj v’ potrébi vidi, ino ferzé naj mu Sskljéne, kako bi bila neki ljubesen boshja v5’takimu? Oh, otrozhizhi! ne ljubimo le s’hefedo ino jesikam, ampak s’djanjam ino réf. » ,» Nad temu ( nad to ljubesenjo ) fposoa-» de fmo per refm'zi, ino potlej fi per “ogu lohka ferzé vmirimò. Zhe naf pa she jsftno ferzé samézhe, je Bog fhe vézhi ks-*°r nafhe ferze, ino on vfe vé« A ko nam Pa lafino ferze nizh ne ozhita, îé potlej, O s in vi ljubi! imamo perüôpik dò Bogà, ino feâf kolj ga bomo profili» vfe dobimo od njega 3 sato, ker njegove sapovdi dershimò, inokef fìorimò, kar mu je prav.” „ To je pa njegova sapoved : de v’ nje» gcviga fimi Jesufa Kriftufa vérimo, ino eden drujiga ljubimo; tako sapoved nam je dal. Dershšz njegovih sapóved oliane v’nje* mu» ino on v*njemu.w „ ,Shè naj rezhem, vi preljubi ! ljubimo fe eden drujiga; sakaj, ljubesen je is Boga« Kdor ljubi, je is Boga rojèn, ino Bog* posasi. Kdor ne ljubi, ne posna Boga; tej je Bog ljubesen. ^ Po timu fe je bosbja lju' besen do naf pokasala, de je Bog fvojiga edinorojéniga find na fvét poflal, de bi mi po njemu shiveli. ” „Ino v’timu fe ta lé ljubesen prav po' ksshe, de naf je, ki Bogâ nifmo ljubili, ofl préd ljubil, ino je fvojiga find v’fprâvo sä grehe nafhe poflal. Preljubi! ker naf je Bog tako ljubil, fmo tudi mi eden drujigä dolshni ljubiti* Boga fzer fhe nikolj nih-zher ni vidil; pa zhe fe med feboj ljubimo* Bog v’naf prebiva, ino sverhano je njego-ve ljubesni v’naf.” „ Bog je ljubesen , ino kdor v’ ljubesni citane , oliane v’Bógu, ino Bog v’njemu.”1 „Ino zhe fino, kakor je on, takó ni temu fvetu she tudi ml, potlej je nafha ljubesen popolnama, ino veféli lohka fmO fddniga dné. V’ljubesni ni firahd: ampak popolnama ljubesen lirah is febe ispehd. «Strah ima fhe kaj hüdiga v’febi. Edor fe £13 b°ft » fhe, ni dopopólnen v’ ljubesni. Mi pa «ogâ ljubimo, ker naf je nar pervi on ljubil,** „Zhe kdo pravi: Jes Boga ljubim, fov-fashj pa tvoji ga brata, taki je lashniviz. Sa-Kaj, zhe fvojiga brata ne ljubi, ki ga vidi, Kako more neki Boga ljubiti, ktiriga ne vidi ? Ino pa fej je to njegova sapoved î de Daj, kdor Boga ljubi. ljubi tudi fvojiga blishniga. *» . „Nad tim, de njegove otroke ljubimo, ïd fposnamo, de tudi Boga ljubimo, ino njegove sapovdi dershimò. Sakaj njegove sa-povdi dershati, to je boshja ljubesen. Ino Pjegove sapovdi nifo teshke. Dokler vfe is ßoga rojéno premaga fvét, ino premagalo, » zhimur fe fvét premaga, je nafha vera. ” „ Kdor namrezh veruje, de je Jesuf Kritluf boshji fin, kdo drugi samore fvét premagati ? ” „ Vemo , de je bôshji fin prifhel, ino Vum nam je dal, de praviga Boga posna'mo, ino fimo v’njegovimu pravima iinu. Ta je pravi Bog? ino yézhno shivjenje. Amen. 12, Navuki is Ma fvetiga apo-felna Jakopa. Ljubi otrozi ! ta lè liti bi fe vam fo-febno perlézhi vtegnil, ker je, koljkor ga Je, vef is kratkih ino krépkiih isrékov, ino ,s lepih prilik, Tode v’ fpomin fi jih more«? te poriniti, nè lé brati. O pravimu zhafaJ vam bodo potlej na mifel hodile, ino imel* bote lep dobfzhik od njih. „Ljubi bratje! pravi Jakop, vefelje ß delajte is tega, zhe vaf mnoge ffcufhnja^e doleté, ker vétte, de fküfhnja vafhe vére poterpeshlivoll napravla. Tode poterpeshii' volt more biti do konza poterpeshh'voft, de bote popolnama ino bres vfe graje, de ni zlo nizh nad vami pogréfhaniga«” „ Zhe komu is vaf mòdrófti manjka, Boga naj je pròli, ktiri vlim rad daja bre* raslóihka, ino nikogar ne odgdnja, ino dalo fe mu je bo. Tóde s’ véro naj pròli » nè pa, de bi dvomil ali zviblal. Sakaj kdof dvómi, je morfkimu od vetra metânimu ino gÒDenimu valóvju ena<.” „ BLgro mu, kior fkufhnjdvo doftoif; sakaj dofkófhen bo (vézhniga) shivlenja krono dofégel, obljubil viìtn njega ljubijó* zhim jo je Hog. ” „ Vfaka dobra daja, ino vfaki popolna-ma dar je od sgorej dòlj, od liizhiniga ozhe-ra pride, ki ni nobene fpremémbe ino nikar lenze fpreverm'la per njemu. ” „ Vfaki zhlovek, ljubi bratje! bodi vurn poflufhati, fcefen govoriti, slafti pa kefen k’jési. Sakaj zhlovekova jésa ne flori, kar je per Bógu prav.” ,, Torej oddjâvfhi vfo nezh/ftoft ino vfo hudobno togoto fe f* krotkoftjo primite v’ vaf vfajène befede, ki je vafhe dufhe sszMmna refhiti,” „ Pa délavzi bodite hefede, nè le po-flufhavzi, l'zer fami febe gol fate. Zhe je kdo le poflufhaviz befede, ino nè délaviz, je zhloveku enaki, ktiri fvoj vfakddnji obras V’serkalu ogledava, potlej pa gre ino kma-lo fpet posabi, kakfhin je bil. Kdor pa V’ flobódnoftino ali proflóttino popolnama (bqshjo) pollavo do kouza pergléda, ino fe je terdno prime, ino je délaviz v’djanjn, Dé le posabliv poflufhaviz, taki bo v’fvoji-®u djaniu frezhen.” „ Zhe meni k lo vaf, de Bogti flufhi, jesika pa nima v’ bersdah, ino fvoje Ialino ferze sapeluje, njegova boshja flushba, ino pa nizh. ” », Zhilla ino nepopâzhena boshja flushba per Bogu ozhetu je ta lè: Vdóv ino firót v’njih nadlógah fe polllópiti, ino febe bres ttadesha od fveta ohraniti.” „ Bratje moji ! per nafhi véri v’ Je m fa Kridufa (rofpoda nafhiga, ki je v’velizhall* Vu, ne veljajo liza zhloveka. Zhe bi v’va-fhe sberâlfhe mesh v’ slari h perllanih pri-fhel ino v’berhkimu oblazhflu; pa tudi kdo Vbogi bi prifhel v’ pullimu oblazhilu ; ino zhe He kmalo v’iepó oblézheaimu s’ozhmf, ìnomu rezhete: Léjga ! fern fedi, fern! ino Zhe vbogimu pa pravite: Tì ondi flój, ali pa: Tu lè fèdi k’mojimu podnòshju ! ali bi he delali raslózhika med feboj, ino bi ne bili krtvizhni Sozhivzi? — Poflufhajte, moii ljubi bracje! Nd kalj Bog vbogih na fvétu odvóljil? pa s’véro fo bogati, ino njegovima kraljaflva vérbizhi , ktiriga je tiftim, ki 3!$ ga ljubijo, obljubil? Ino vi bi fhli vbóshi* za sanizhovati ? Prav lé ravnate , kadar fve* tiga pifma sapóved, kraljjzo vdh sapóved» na tdojko dershitè : £*nanuje. Veliko veliko ljudi ga poflu-Asa. Med ljudflvam je nekdo fedel, ki je krulov na fvet prifhel, nikolj ni na nogah dal, fhe mànj je po - njih kadaj hodil, Vef Vuhó je Pavla pcflufhal. Pavel ga šagle-da, vidil je, de ima vdro; njemu fe je dalo pomagati, ino na glaf je sa vpit : „ Po konzu dopi na noge ! ” Mosh pofkózhi ino ìe f. hòdil. Ljudjë to viditi, kar hrup salerò: „ Bogbva da fe pozhlovézhila, iro da k’nam prifhla ! ” Barnabu, lep. vìd’n mosh je bil, To Jupitar.djal, ki je bil njih Velki bog; Pavla, ki je bil befedo prijél, Ib Merkurja, sgovórnodi boga, imenovdli. Pop jupitarjov, Zhigar tempel je bliso mèda bil, je pa r zvétmi ovénzhanih vrlóv Perpela!, ino on ino ljudje fe jih apcfielna-m*a v’ zhad hostijo klati perpravlajo. Pavla ino Barnaba, to viditi, drah ino £fosa obleti nad takim gerdim malikovanem. Ohlazhila po febi da pretergala, î^ed ljudi planeta, ino, kar da mogla, Vpijata } „ Moshje ! kaj to pozh«*njate ? Vmer-i°zha žhloveka fva, kakor vi! davno osna- P ? nujeva fej vam, đe fe od teh bébfhîn k’prâ-vimu Bógu fpreobernite, vftvârivfhimu nebo ino semljo, ino morje, ino vfe, kar je* Ktiri je popréjfhine zhafe puftil vfe naróde iti po fvojih potih; pa jenjal fe pa vender bì napovedovati fpod neba nam dobro delaje, desh ino rodovitne zhafe dajajer ino s’ obilnim shivesham nafbe ferza rasvefélva-je. ” S’ vfim pogovarjanjam fta komej ljudi perprâvila, de fe jima boshje zhafti ik&sC* vati sdershć. Tako slo pa , ko fo ti ljudjd apofteln* zhaftili, le malo zhafa je ta zhaft terpéla< Sakaj zhlovefhki hvali ni nikolj veliko vu-pati. Ktiri danfi zhloveku fkorej boshjo zhaft fkasujejo, ino ga s’róshami obdévajo* vie lohka, de te bodo sajtro f’ kâmnjaflû luzhäli, ino shiviga te bòtli astergati' Taka fe je tudi apoftelnama v’ Liftrih godila« Judov namrezh is drujih mćft, po ko' rih je Pavel she préd evangeli osnancvàlj je v’ Liftre prifhlo, ko fta bila komej Ijud' potihnila, ino tako fo jih podpihâli , de Pavla P kamenjam napnejo. Od kamenja f6 feféde, ino je bres sa veda obléshal. Ljuđj® fo menili, de je mertev, ino svunaj me' fla ga vlézhejo. Shaloftni ino klaverni g* oftopajo, ktiri fo bili v’tneftu Jesufovo ve» ro na-fe vséli, kar Pavel na enkrat vftane» ino je s’njimi v’mefto nasaj fhel. Vfe pfe' ràd jih je imel, de bi jih prezej sapufhal' .Sterméli in© vefeljili fo fe, de Bog tako zhudno fvòjze is fhe takih nevdrnoft Dtmè. Drugi dan sgódej je s’ Barnabam vrèd Liftre sapuftil, de bota tudi fhe drugim deftam evangeli osnanovala. Pa nekaj zha-fa potlej prideta sazheto délo dokonzhovàt fpet nasaj v’ Ljftre* Kakor préd lepe dnfhe namrezh, nobene nevarnofti fe ne bojtà. .Serze vuzhénzam podpérata, opominjala fta jih véri svéftim oliati, ino slatti pa iim per-porozhità, de v’ boshje kraljeftvo fe lé fkosi terplénje hódi. Potlej (la nòvi ópzhini nekaj ftarafhi'n, ali, po fiddjoo govoriti, duhovnov, na duhóvfko pofveđla , préd pa fe pollila, molila, ino jim roke naloshlla. Ino sdaj jih vfe vkup Gofpodu, ki fo va-nj vérovali, perporozhità, ino odrinila Ita, »no tudi po drujih krajih fta kerfhanftvo ftavila. Ino poflednizh prideta frezhno v* Antiohijo nasaj, od koder Ha bila fhla, ino v’ktiri fe jima je bilo opravilo, ki ga sdaj dokonzhata, s’ savupanjam v’ boshjo milolt V’pervizh dalo, Kmalo, kadar prideta, fta vfo kerfhanfko ópzhino vkup poklizala, ino povéfta jim, kaj je vfe Bog po njema ftoril, ino kako je tudi ajdam vere vrata odperel, ino vefeljili fo fe, ino pa Bogi vfi fo hvalili ino povsdigovali. ; 15» Pavel ino fSila v’jézhi. Pavel sJaj je bil nekoljko zhafa v’ An* tiohiji, ino boshjo befedo osnanuje, Pociej je The enkrat vie mella, ktirim je préd evangeli osaanoval, obbòliti fklenil, brate bo objiffcal, vidil bo, kako jim je. To poE fi. cSilata, Lukesha ino Timoteja, vfiga b!a-giga mladénzha, tovarfhe pervsâme. Od vfe opzhine ali gmajne v’ boshio miloft perpo* rózhatii fo odrinili. Kerfhanfke opzhine inO fofefke po vlih meftih objifkavfhi, v’ veri po« krepzhavfhi ino pokórfhino do apoftolfkih ino ftarafhinfkih vukov vlitn saterdivfbi Pavel sdaj fam ne vé, kam bi fe obernil evangeli osnanovàt. Bog pa mu je to po nozM v’ fânjfki perkasni povddal. Nekdo po Maže« dónfko ohlézhen ftojó v'fanjah pred Pavlam mu rezhe: Na Mazedónfko pridi, ino po- magaj nam ! ” Po ti perkasni fo fe Pavel ino njegovi tovârfhi kmalo po morju na Mazedónfko prepelati jifkâli, VTi fhtirje namrezh fo preprizhani, de jih 8og Maze-dónzam evangeli osnanovat namenuje, Ve-feli fo fhli v’barko, ino frezhno ino na ravnoft fo v’Filipe, v’ velko Mazedónfko meito , prifhli, V’timu toljkimu meilu, v’ktirimu shi-ve dufhe ne posnajo, fo nekoliko dni na tihim tizhali, molili ino premifhiovali. Fervo febóto pa gredó orad méfioe vrata h’reki , ker fo fiifhali de fo molitve ondi« tSédli fo, ino Pavel fe s’shenami pogovor-ja, ktire fo fe f-hajale. Ena srned njih, fhkerlatariza, imenitna ino prernóshna gof-pâ, Lidja po iinéuu , je bila fofèbna boga-bojézhniza. Tudi ga poflufha, ino Bog ji je ferze odperel, de ji je mar bilo, kar Pavel vuzhv, ino s’ vfo fvojo hifho vrèd fe je kerftiti dala. Véro v’ Jesufa Kriftufa pa !e per ti prizhi s’ lepo kerfhanfko ljubésenjo fprizhala. Lepo pròli kmalo po kerftu Pavla ino njegove tovarfhe, ino rezhe jim: „Zhe menite, de fan svelta Jesufova vu-zhénka» profim vaf, k’meni pojte na dom, ino per meni bodite.” Ino ni jim oijénja-la, de fo mogli iti. Pavel ino cSila (la enkrat molit fhîa , kar ju fiishna frézha, ki je duha védeshke imela, ino veliko Tvojim gofpo.iarjam perve-deshvàvala. Sa Pavlam ino tSilatam fe fpu-ftf, ino je vpila, rekózh: „ Ta mosba lé (la Boga prevélkiga flushabnika, ino sveli-Zhanja pot vam osDanujeta!” To jima je vezhkrat pozhenjala. Pavel fe je tega na-velizhal, osrè fe, ino je njé duhu rekel: V’ itnenu Jesufa Kriftufa ti vkashem , od njé le pobèri ! ” Ino tiilo uro jo je sapu-ftil. Gofpodarji ojéni, ker vidijo, de je vef dobizhik odletel, fo Pavla ino £Silata sgranili, ino na méftni terg, kjer fo bile fodbe, jih vlézhejo , ino pred roéftno gofpófko obd poftavijo, rekózh : „ Ta dva mosha lè, Juda, nafhe méfto premotujeta. tShège (e naf fllita vuzhiti, ki nam jih Rimlânam *3* ne gré na - fe jemati , ino fhpógati, " Vfe ljudftvo od viìh krajov je pervrélo ino fe va - nja grosì. Melina gofpófka pa rezhe oblazhlla is nju astergati ino jihbizhati, ino vfa kervava v’jézho pelati. Jezharji terdo jih varovati vkashejo, V’ nar huji jézho tedaj jih vtakne, ino v’klado jima nogo dene» O polnozhf fta Pavel ino 4Sila molila > ino Bog je nju molltuv vfiifhal. Ränenima ino rasbolénima, defiravno s’nobeno nogo ne moreta ganiti, jima je le vender neisre* zhéuo lohka per ferzu. Neisrezhèno ve»* felje kipi po njema, ne moreta ga v’febi obđfhati, na glaf fta fe v’ boshjo hvalo ispuftl-la, vfi jih flifhijo po jézhi. Ino, vite! po* trèf je na enkrat, ino jézha fe sgible do til; vfe düri, ko bi trénil, fe odpréjo , ino vfe shelésie je od nju odletélo. Jezhaf puhne vef preftrafhen is fpanja, vfe vrata vidi do tezhäja odperte, mezh isdéra, ino sabòfti vef fméfhan fe hozhe» Sakaj, menil je, de fta jetnika potegnila. Pavel savpìje, kar mòre: „Ne flori fi, ne fiori fi nizh shaliga ; fej fva oba tù! Jezhâr je oftermel. Is te pofébne rezhi, de bi bila moshâ vfhla lohka, pa de fta vender v5 jézhi oliala,, fe nui je ozhitno njuna nedolshnoft vidila, ino is potréfa je vidil, de imata Boga sa-fe. Luzh rezhe vpihati, ino je v’jézho k’Pavlu ino cSilatu perbitel, ino pred noge fe jima sverne, re* sozh : „Ljuba gofpoda ! kaj naj ftorlm , de bom svellzhaji?” Rezbeta mu*: „ Vérovaj Y Jesufa Rriftufa, ino svelizhan bofh tî ino tvoj dom. ” Kar is jézhe jih je pélal, ino njemu ino njegóvzam, ki fo pertekli, sdaj rasla'gata hoshjo béfedo. Per ti prizhi fhe tifto nozh jih obâ k’ febi na dom vsa-pie, ino rane s’ velikim vfmileojam jima ismije, ino kerftiti fe je dal s’ vfo fvojo I hifho vréd, ino jima jéd napravi, ino via bifha je bila v’ vefelju, de je bila véra sdaj per vfi hifhi v’ Boga. Véra v’ Jesu fa tedaj tudi to pot ni bila bres lepi ga fadii, vefelje nad Bogara ino ljubesen do ljudi, je tudi * tukaj per ti prizhi pognala, . Ponòzhni potrèf je bil vfe méfto fpla» fhil. Komej fe je dan sasnàl, berfh po-fblejo méitni gofpódje brizhe do jez h ar ja , ino rekó mu ; „ Prezej ispüfti moshóva ! ** S’ vefeljam gre jezhar to Pavlu povedat, rekózh: „ Vìéftni gofpódje fo mi vaji ispu* «ili rekli. Ispufhena fta tedaj -7- ino frezh^ no hodita. ” Ali Pavel, ako ravno je savolo Jesuft voljno britkofti preterpovàl, pa nad feboj kriftian ino evangëlfki vuzhenfk le vi-desg, de bi bil kaj hudiga fiorii, ni .hotel imeti» ino rekel je: „ Bres vüga saflifh-ka, bre* vfe fodbe fo naji, naji Rimlana, ozhitno tepli ino v’jézho saperli, ino sdaj naji bodo, ménijo, fkrivaj is mefta od-praviali? Shé nè \ tega pa nè ! Ampak »atm naj pridejo, ino (de fe latina nedolshnoft pokashe ) fami naj naji is jézhe popeUjo* ” 234 Brizhi fo fhli, ino to mednim gofpodam o-pravijo. Slo je gofpódam pergrélo, kadar fiifhijo, de fta Ritnlâna. Rasshaijici namrezh Rimlâna, ki fo takrat fkorej s’ viim fvetam vkasovali, je bilo rasshâljiti vef rimfki narod , ino she muogo métto fo savolo kaj ta-ziga terdó poltrahovali. Medni gofpódje fo tedaj natvégama tù, ino fo Pavia ino filata sa saméro proiili, ino is jézhe jih pela-jo ino pogovarjajo, de bi s’lépo is meda fhla. Is jézhe greda na ravnoll na Lîdini dom. S’ vtimi, kar jih je po méftu v’Jesufa vérovaio, ino s’ cjó fhe vidit (y gretta pred odhódam. Vii fo fe bili na njeni dom f-fhli* ino fo bili v’ velikim vefelju, de je Bog tako zhudno Pavla ino ,Silata refhil, ino de fe jih ja gofpófka tako zhaftitlivo ispuftiti perfilena vidila. Ino sdaj fta Pavel ino cSi-la flovó vséla, ino jim navukov dada, ino jih opominjata, de naj svèlti Bogü bodo. Ino potlej v’ Tefalóniko ino v’Qeréjo odrineta , ino tudi tód fta kerfhanfkih ópzhin ino foféfk med euäkimi pregdnjbami po-ftavila* 16, Pavel v’ A tenu. Pavel po fvojih apoftólfkih hójah pride do Atèna, Gerfhkih deshél vélkiga metta* Nar omikanfhi narod fo bili Gerki na lemlji-Njih veiko méfto je bilo v’tiar lépfhimü kraju na fvétu, ino pa. rèzhi fé fmé, nar lépfhi mefto. Sale poflópja, berhki tem- pelai ino dragi ftebri s’ mnogimi podobami na njih fo is njega v’ nebó kipeli. Vfe vu-mélnofti ino védnofti fo bile cukaj. Ino per vfih fvojih vumétuoftih ino vuzhenórtih fo j bili ljuljé tih krajov, kar véro tizbe, tako navédni inonevumnì, de fo kipe ino podobe is slatâ, frebrä ino kamenja naréjane po boshje zhaßiii. Pavlu, ki je po medu hodil, jno njih tempelne ino te rezin' vidil, fe je vsha-Ijilo , de je to metto zlo tako bébatto ino malikvàvfko. Torej nè lé v’ f-hodm'zi, ki fo jo v’Atènu imeli, Judam, ampak tudi Gerkam. kjer je bil kraj, je na /uk dajal, od malikvanja k’ pravimu Bogu jih savrà-zha , ino jim evangelj od Jesufa Kriftufa ino od prihodniga od fmerti vftajènja osna-nuje. Tudi ti (lih vuzhénih , ki fe jim modrijani ali módrizi pravi, je sraven perfhlo, prizhali bi fe bili radi. Nektiri fo djali i „ Kaj she pravi ta kvafè? ” Drugi rezhejo: „ Vo-Ve bogove, kolikor vidimo, osnanuje.” Tako lé vfe nesarfno fe jim sdì, kar je Pavel od Jesufa pravil. Na Areopàg torej, na fretta vélki terg, kier fo bile fodbe, ga pelalo. Ondi mu rekó; „ Ali fe bo dalo sve-diti, kakfhin je ta nòvi vuk, ki ga per-povdujefh ? ” Vfe nove rezhi govorifh nafhim vufhéfam, svedli prav bi radi, kaj de je. Sberâlfhe je bilo filno veliko, Kaj noviga povedati ali flifhati namrezh je bilo v’tioiu méfui fkorej vfe opravilo nè lé A tednov, temi zli tudi ptujzov v’njemu. *S6 Pavel je v’frédo sberâlfha ftopil , ino rezhe : „ Atenjâne! Jeft vidim is vfiga, de fo slo bogovi per val" v’zhàfti ! Ino pa kadar lim po vafhimu meftu fhel, ino tempelne ino al-tarje ogledâval, firn aitar nafhel, na ktirimu Je sapifano : „Nesnanimu Bogu. ” Kar tedaj po nevédama zhafiitè, vam jes osna-nujem. Bog, ktiri je fvét, ino vfe, kar js na fvétu vftvaril, ne prebiva po tempelnih, ki fo jih roke delale ; fej je nebéf ino semlje gofpod. Tudi f zhlovefhkimi rokami Ce mu ne ftréshe, de bi, pofiavim, zhe-fa potreboval; ampak The lé vüm shivle-uje, Capo ino vfe daja. Vfimu zhlovéfhki-nm ródu is eniga je dal po vfi semlji prebivati, ino od vékomai jim je zhafe ino kraje posémlifkiga prebivâlfha odlózhil, de Boga jifhejo, ali ga bodo najdli ino otipali kalj, deliravno od nikogar ni dèlezh. Sakaì v* njemu shivimò, gibamo ino fmo. Tako fo zlo tudi vafhih pévzov nektiri djali: „Njegov saród fmo.” Ker fmo tedaj boshje rodovine, ino boshja podoba, ne fmémo mif-liti, de je boshje biftvo kaj slatu, frebru ali kdmeniu podóbniga, ki fe f’zhlovefhko vumétnoftjo ino mifljo isdójba. Bog je fzer zhafe te nevédnofti ljudém pregledal, tède sdaj pa on vfim ljudém povfód pokoro osnâni, Sakaj dan je odvóljil, ino tifili dan bo ve-fólni fvec po moshu fodil, ktiriga je h’timu odlózhil ino vfim ljudém fprizhal» f’tim» de gs je od fmerti obudil ” Do fih mdl fo vfi Pavia terdo poflu-fhsii, io© kar je rekel, fo mu prav daîr» Pa šđaj » kađar ođ vftajênja mertvih govo-titi flifhijo, fe mu nektiri pofmehujejo, nektiri pa rekó: „ Od tega te bomo fbe flifhali. ” Ino Pavel fiopi smed sberalfha« Nekaj malo jih je prezej s’njim fhlo, ino to véro na - fe vséli, ino med njimi Djonfsi, Atènfki imeniten sborni gofpod, ino nek-fhina imenitna gofpâ, Damarid po iménu. Tukaj, ljubi moji ! imamo trójine ljudi de boshjo b e fèdo od Boga» od Kriftufa, od pokore, od vftajènja, od fodbe ino od vézhniga shivlenja poflu-fhajo. Pa koljki raslozhik Î Nemarni domifhlivâvi ljudjé, ki jim per no« beni rézhi prava refniza ni, fe sa vfe to nifo smenili, pofmehujejo fe zèli ti rézhi, kije ne vuméjo. Slóshni, toshlivi* mèfni ljudjé je fzer ne savershejo na ravnoft, pa premifliti ino prevdariti to rézh ino fioriti takó, to fo do slóshnifhiga zha-fa odloshili, ki ga nikolj ni. Lé tifti, kar je bóljfhih, vsamejo Pavlov navuk prezej na-fe, iuo fo vérovali, ino prezej tako fiorili. S’ ktirimi tih trojih, ljubi moji Î de dershite, jelite, vam ni treba vele-väti? 17» Pavel v’Kor/ntu ino v’Efesu, Is Aténa je Pavel v’ Korint fhel* Drugo Veliko veliko mefìo Gerfhke deshele j® kilo. Lêtu je Israelza3 Akvilata p© iméfitt, 2*3 nrjdel, pertar }e bil. Âkvîlovki je bilo Prilzîla inié. Ker je bil Pavel ravno tega déla, je per njema v’délo flrpil, ino v’hi' fbo le k’njema vfelî* Tako li je kruh fkosi téden saflushovàl. V’febóto pa v’f-hcdnl-2o hodi, ino je vuzhll, ino Jesufa Kriftufa terdo Judam ino Gerkam ino s’ cbilnim duham osnanoval. Ino Akvila ino Akvllovka ila bila per pervih, de v’ Jesufa Kriflufa vérjeta. Ino nè lë onadva ino nekoljko drugih Israelzov, tudi veliko Gerkov je véro na-le vs^lo, ino fe kerfliti dajajo. Pavel fe je tedaj dolgo zhafa v’ Korintu mudil, ino obilno kerfhanfko opzblno ali fcféfko je pofìavil v’Korintu. Is Konnfhkiga mefla po mékrimu ino po fuhimu she vfe kraje dèlezh okoli irò ckolj Pavel obhòdivfhi je v’Ffes, v’vélko ireflo male .Asie, prifhel. S’ velikim ve* leljam she tudi tukaj dvanajft kriflianov rsaj-de. Tri méfze vuzhi tukaj v’ Jude vf ki f-hodnlzi — ino ker fo po navadi Judjé vé* 2hi dél terdovratni ribali — je potlej v’ vu-zhlvnizi ali fbôli imenitniga mcsha, Tirana po iménu, fhe dve léti navuke imel, ino Jesufova véra fe ie med vfe Asiane, Jude ino ajde , rassnânila. Tudi zhiideshe, ino pa nè majhinih, je Bog po Pavlovih rokah délai. Zlo njegove rute fo na bolnike po-kladali , ino bolniki fo osdravili. Vef Efes je Ibermel , fveta groša jih obhaja , ino Je* Sufovo ime fe je slo tasflavlovâlo. Veliko vérnikov je hodilo, ino fe Tvojih popréjfhi-nih del ispovedujejo , pravijo jih, Ino Veliko, ktîri fo préd vfaslii vgaüjdli, jih je bukve notilo, ino v’prizho vlih jih fshgèjo, deliravno fo okolj pédefet jésarov freberni-kov veljale. Tako tnozbno lè je bosbja be-feda rafla, taka terdna fe je kasala, Po tih vrashnih bukvah fej mènde nikomur dan danafhni ne bo sbal. Prasile vére, ino vrashi fo Téme, is kti-riga veliko hudiga is zhlovefhkiga ferza perrafe» Pa tudi bukvam, ktire nejevéro vuzhé, gre ogenj. Nejevera s’ korenino vred Zhlovefhko ferze fkasf. Nizh dóhriga ino lépiga ne pride vezh is njega. Obojne bukve, vrasbne ino nejevérfke fo hude, pa hude ino hude, vite ! fo tudi bukve, ktire v’ greh sspelujejo , ino greh sagovar-jajo. Take bukve, kadar fo lepo pifane, ino pa slat kosàrz, ki je svunaj s’rosbami prepréshen ino ovénzhan, ino snotraj poln ftrupa ino fmerti ! V’ krajufki befedi — bodi ga Bog sahvalen ! — ni fzer tazih bu-kuv, pazh pa v’ némfhki. Torej kdor nemfh« ko sna.rvdrije naj fe, de ne bo vfiga tjè v’ en dan bral. kaj je toljkiga hrupa tréba? Vmirfte fe, ino ne bodite nefpametni. Ta mosha , ki fte jih perpelalt, ona fe nifta nè nad tempelnam pregrefhfta, né vafhe bogine vkljinjâla. Zhe pa fe imajo Demetri ino drugi njegoviga déla zhes koga pertoshiti, fej je pravfza, fej fo gofpófke, toshijo naj. Zhe vam gre fhe Sa kako drugo rézh , vfe to fe da v’ pra-vizhnimu sbòru poravnati. V’ nevarnofti tóshenim biti fmo savolo danafhniga rasbo-ja, ino pa fhe fkasati ne moremo, kdo je kriv tega ftéka. ” To isgovorivfhi je Iju-dém fakfebi rekel. Ino tako je bilo hrupa konez. Shé bi bilo vofhiti, de bi fhe sdaj takih nefpametnih ljudf ne bilo, ktiri fe v’hrupe fpufhajo, de fami ne vedó, sakaj ; ali pa fej, de bi bil vfelej kak taki pameten mosh kje, kakorfhin je bil ta Efeshki pifir, ktiri bi ljudi tako pametno ino po-i hlévno védel vtolashiti. Tudi ta povéft poterdi, kar fte she v’ sgodbah ftariga sakóna flifhali : De po-dóbe moliti, ali podobam vum, savéd ino fkriyino mózh perpifovati, bi bilo ajdovfka Oagndfa. Ta povéft ino sgodba pa je tudi fhe rokodélam lep navuk — ino torej Tritìi ino [het. dih Q. tudi marfikomu is vaf, ljubi vf, ino to lé bozhemo fhe nefcoljko premifliti ! Pavei, on naródov ino narodov vuzhe-nik, on toljtei mosh, je rokodél bil , ino fi je kruh f’ tim flushil. Nihzher fe tedaj ne 1'ratnuj, fe vuzbiti kaziga rokodélftva. Po v fi pravizi zkaft vfa gre rokodélam , ino j vfelej je réf, kar ftari prigovor pravi: Rokodél ftvo ina slato dno, ino kruh fe ga nikoli ógnil ne bo. Pa tudi komur fe ni treba kaziga rokodélftva vuzhiti, naj rckodéle fpofhtuje. Po njih rokah dobivamo vfako cblazhilize, ki ga nófimo, vfaki grishlej kruha, ki ga fnémo, vie orédje per hifhi » ino pa hifhe ino poflópije, ino fhe ino fh® drujih perpriv. De je bil Pavel sai pertar, to je bilo njegov nar mànji raslôzhik. Tudi njegov vura je bil rasfvetlèn, ino njegovo ferze je bilo lepo, nè lé roka je bila perurna. S’roko je bil per délu, s’duham per boshjih re-zhéh. Persadenice fi tedaj, uè le fvojiga rokodélftva prav fe navuzhiti, nè lé enkrat mòjftroviga iména, ampak fhe bol ime blagih ino dobrih ljudi saflushiti. Rokodélftva navuzhiti fe, je lé fhe kaj majhniga. Boga ino fvoj konez prav fposnati, ino tako boljfhi ino boljfhi perhajati, lé to je veliko, ino to da fhe lé zeliga zhlovéka. Akvila ino Akvilovka fta Pavlu rada déla pervofhfla, ker je bil lepa dufha, nè lé vnméten délavìz, ino velika frézha js bil Pavel per hifhi. V’obojimu pofnemajte Pavia, ino zhe pojdete dànfi ali jutri pe 24? ^ojiaiu délu kaa na ptuje, povfod nar bólji mòjftri vaf bodo jemali, ino velika frezha per màrfkaki hifhi tudi vf bots lohka. Kakor v’ Korintu, je tudi po drugód Pavel po rokodélftvu kmalo snanzov dobil. Sdnishnize rokodélov, ki jih imajo roko-déli po vtìrau pofhtènimu fvétu, imajo vehito dobriga, ino tudi vam IVoje dni' bo to prav prifblo. Kjer pa fe rokod^li ftri-bajo» kakor fo fe v’E fesu, de hrupe na-Ptaviajo, fe nikar vméf ne mefhajte. Od frebrarjov v’ E fesu ni bilo lepo, de fo s’ fvojo vumétujo vrashi podperdli, ino de fo fe is dobfzhka fefnizi vftavlali. cShè dan danafhni màrfkak rokodél ino niarfkdo drug vrdshi is dobfzhka sagovarja ino ter* di, ino tnsrfkdo tudi sa kakfbine f- hode, Sa bakfhino bóshjo p6t fe po Demètrîovo Poganja. Kaj ! marfkak rokodél, mnógi t ktirï na dobi'zhku shivé, gredó ino na rav-öoft k’ grehu, k’nefrâmni nćfhi, pcftavim , ali k’ pjànzhovauju Ijudém ftréshejo. Tóde taki dobizhki nimajo téka. ig. Pave! y’ TroađL Pavel Eféshke krifìiane poklizavfhi, opominja y fhi, flovó od njih vsévfhi ino Mazedonfko ino nekoljko Gerfbkiga obbò-divfhi, pridèv’ Troad , v’méftize ondi» kjar le nekadaj imenitno metto Troja ftalo.^ En tdden fe je pomudil, V’ cedéjjo fo fe vß »44 Troafhki kriftiani v’nekoga veliko obédnî-zo f*fhli, fveto réfhno telò prejét. V’o-bédnizi je bilo veliko lamp pershga'nih. Pa* vel je pridigo imel, ino ker je drugi daD iti miflil, fe je tako vgrél, de je bila pòi' nczh, preden je kdo védel. Mladénìzh» Evtih po iménu, fe je bil na odperto okn° vfédel, ino, ker je Pavel predolgo govoril» ga dremâviz polili , omahnil ino is tretjig* 1’htuka ali is tretje klade je v’ uliza padel' Ko ga samòklo butiti flifhijo, je vfe po sberalfhu ftréla preletéla. Eden sa drugih vderó, ino mertviga fo nafhli. Pavel je fhel, ino fe po mladénzhu fklóne, ino mehko fe ga okljéne, ino ckolj ftcjézhiflj rezhe: „ Bres f kerbi ! shiv je! Ino, vite' ref je oshivel, ino fpet shiviga perpelajo i v’ obédnizo. VTe je v’ vefelju, vfe ftermi» Nevtrüdeni Pavel pa je fhe do jutra na' i Vuk imel« Potlej je kaj maliga jédel, ino odrine. Mladénizb Evtih, ki je tako bres fkeP bi v’oknu sadrémal, je pazh svéfta podob« nefpremifhlene mlad ofti. Naj vaf to opominja, vi ljuba mladoft! de fe varje* te tazih düfhinih ino telëfnih nev^rnoft, Sh^ marfkakimu mladénzhu fo shivlènje vséle» pa fhe v’ vézhj nefrézho fo ga po dufh> pahnile, iuo veliko ljudi v’ ftrah ino shaloÆ perpravile. Kazi ga Pavla namrezh ni vfelei per rokah, de bi nefpremiflik popravil, ino is ftrahù ino shalofti fpet vefelje naredil. 24sr *9* Pavlovo flovo v’ Efesu od fiarafhin. Po fvojih pòtlejnih hojah je Pavel v’ Mi-»efhko mefto prifhel. Milét ni bil délezh °d E fesa. Pa, ker fe mu js mudilo, de bo hinkufhtini prašnik v’Jerusalemu prasnovàl, Diu ne dopufti zhaf v’Efes iti. Po ondótne ftarafhine torej pofhle, de naj fe v’ Milèt fnidejo. Ino tem zhaftitlivim moshéra, kadar ib prifhli, ftojézhitn okolj lebe sdaj rezhe : », Vi vèrte, kako firn od dné, kar fim v’Asio prifhel, vef zhaf med vami ravnal, kako üm sa Bcgâ s’vfo ponishnortjo v’fol-sah ino pregânjbah delal, ki fo mi jih sa-lesvävzi Judje napravlali ; kako vam Dizh nifim samóizhai, kar fim miflil, de bi vam bilo koriftno; ampak ozhitno, ino po domovih vfe fim vaf vuzhil, ino Judam ino Gerkam k’Bógu fe fpreoberniti, ino v’nafhi-ga gofpoda Jesufa Kriftufa vérovati lini Osnanovâl. ” s Ino sdaj pa fim, nekako svésan, od duhjl ^Jerusalem gnan, ino fam ne vém, kaj fe jni bo ondi godilo, lé fveti Duh mi v’vfa-k'tnu meftu napovduje, de me shelésje ino hritkofti zhakajo v’ Jerusalemu. Pa sa vfe ' De maram, ino tudi moje shivlènje mi D> predrago, de le fvoj ték dotèzhem, ino Opravilo doflojim, ki fiai ga, evangeli boshje *4<5 milofìì osnanovati, od gofpoda Jesufa Kri' flota prejel. ” „ Ino ^ sdaj glejte, jeft vém , nibzfcef Vaf, ki hm imel hôjo med vami, de lini vam boshje kraljéftvo osnanoval, ne . bo mojiga oblizhia vezli vidil. Torej danaffcn» dan vam prizham, de firn nedólshen , zhe val bo kdo pogublèn. Dokler, nilim fe vaifl vmikal vliga boshjiga fkiépa osnaniti. Zhujte tedaj nad feboj , ino nad vfo bosbjo zhedo» ki vaf je Iveri Duh fbkofe zhes njo pofla-vil, vladati boshjozerkuv , ki jo je s’Ialino kervjó perdübîl.55 „ Dobro prevîdim, de po mojimu odhodu derézhi vukóvi med vaf pridejo, ktiri he bodo zhedi sanéfli. Kaj ! is fréde vaf bodo mosbjé flopäli, krive navuke vuzblli» ino vuzhénzov na-fe naberdli. Torej 1 z bojte , ino pómnite, de nilim tri îéta od' nehal né po nòzhi uè po dnévi, v’ folsah vaf vfakiga opominjati. ” „fno sdaj, ljubi bratje! Bogii, ino njegove milofti Defedi vaf perporozhlm, on je mogózhen dovòlj, do verfca đosldsti, ino odvóljeni délesh vfih pofvezhènih vam dati* Od nikogar vaf nifim hotel nè sìata, né frebiâ, ne oblazhìla. cSami dobro vèlie, de fo té ìé roke perflushUe, kar firn je?t ino kar fo moji tovârfhi potrebovali. S’ vfiffl» ino tudi f’ tem lim vam pokassl, de tako fe mere delati ino flabim poraòzhi, ino Je-sufovih be'éd fe fpómniti, ki jih je reku : „ Svelizhanfhi dajati je, kakor pretèsati. ” m Pavel, to rékevfhi , poklekne , ino molili ib on ino oni. Velik jók fe sazhné. Okoij vratu fe mu oklepajo, ino nar téshji Jim dé, ker je djal, de ne bodo vezh nje-goviga oblizhja vidili. tShè do barke ga fprémijo. Oh , otrozi ! molite, molite, de bi Bog Vfim kerfhanfkim foféfkam take svèlte, l(u-besnive ino neobréftne paftirje dal, ka« korffain paftir je Pavel bil. Pa tuii, de bi vfaki kerfhanfki paftir nad fvojim d u-fham take savtione» pokorne ino hvaîéshne ovzhfze imel, kakorfìiini fo bili lètu Efe» shàne do Pavia. 20* Hrup nad Pavlam v’Jeru-salemu. Is Miléta fe je Pavel s’ Lukesham ino tova'rfhmi no morju v’Tir perpelal, ker je v’titnu méftu barka vkladâla. Tudi v’ timu imenitnimu méftu je Pavel k’fvcjimu veli-kimu vefelju she kriftianov nafheb miètili je zel téden per njih oftati. Vfo mo-gozho ljubesen mu fkashejo, ino vfe fo persadjâli , pregovoriti ga, de bi v’Jerusalem ne hodil, ker fo v’ duhu prevalili » kaj ga ondi zhaka. Ali Pavel fi ne da tega isbiti. Kadar téden mine, de gre, ga vfi, tudi otrozi ino shene, is mefta do morja fprémijo. Na brégu pokléknejo Pavel tao oni, ino molijo. Potlej vsatne flovó, \ ' ©4& Otî vfih, od vfakiga pofebej, ino nad vfîmi je mòlil, ino potlej gre v’barko. Oni pa fe s’britkim ferzam domu vernejo, pa polni fvetiga mini. Is Tira fe Pavel v’Ptolomajd pela, ino Jesufov navuk je bil she toljkaj rasfhirjen, de Pavel k’ fvojimu vefelju, kamor kolj pride, she povfód kriftianov najduje. Tudi tukaj jih objifhe, ino je en dan per njih oftaU Drugo jutro gre is Ptolomajda po fud himu v’Zesaréjo. Prezej gre kJFilipu, ne-kadaj dnararja is Sainorfkiga kerftivfhimu, ktiri je fhe smiraj evangeli osnanovàl. S’ Tvojimi fhtirimi hzhermi, fhtirimi fve-titni, od Boga rasfvetlénirai divizami, je lattea dom imel v’Zesaréji, ino Pavla ino tovarfhe s’vefeljam je v’hifho vsél. Pavel je dalj dal v’ Zesaréji oliai. Enkrat fo vfi verni Zesaréjzhane per njemu, kar prerok is Judéje, Agab po imenu, pride. Pavia vglédati, vsame, od prerokoviga duha gnan, per ti prizhi Pavlov paf, ino roke ino noge fi svéihe, rekózh : „ To pravi fveti Duh : Tiftiga, zhigar je ta paf t bodo v’ Jerusalemu tako lè Judje svesâli, ino ajdam dali.” Vfi fe prefirafhijo, kadar to flifhijo, lepo, s’ fólsnimi ozhraf profijo Pavla, de bi ne hodil v’Jerusalem. Pavel je oa djal: „Kaj jókare, ino mi ferzé tèsili e? Nè Ié svésati fe dati, tudi vmreti v’Jerusalemu firn savolo Jesufa perpravlen» Ker ga ne morejo preprofiti, fo vti'hniii, ino djali; „Naj se sgodi boshja volja !” 249 Po trnih dnéh tedaj fo Pavel ino tovâf-fhi pobrali, ino gredò. Nekaj Zesaréjfkih kriftianov ga do Jerusalema fprémi. Maafona pa — smed Jesufovih pervih ino nar sveftéjfhih vuzhénzov je bil, ino Ialino hi-fho je v’Jerusaleom imel — fo mu slatti fhe sa to perdali, de bodo kmalo ftrého v’ Jerusalemu Pavel ino tovarfhi imeli. Tako lepo lè vii fo bili sa-nj fkerbni. Vfi kriftiani illno veféli fo bili, kadar je Pavel v’Jerusalem prifhel. Kmalo drugo jutro gre k’ Jakopu s’ vfimi tovarfhi; smed vfih apoftelnov sgol fam je bil ravno v’ Jerusalemu. Vfi ftarafhini fo fe bili per njemu f-fhli. Posdrâvevfhi jih , jim Pavel na dolgo vfe perpoveduje, kaj je po njemu Bog nad ajdmi fiorii, ino vfi hvalijo Boga, kar jih ga p'flufha. Potlej je Pavel tudi fhe obilne daróve odddl, ki fo jih bili premóshnifhi ajdovf-ki kriftiani sa vboge vérne Israelze sloshili, ino vfaki dan je ozhitno v’tempel hodil. Tudi Judov is Asiâfhkih m^ft, po ktirih je Pavel ajdam evangeli okîizovàl, je bilo h’prašniku v’Jerusalem prifhlo. Kar v’tem« pelnu ga sgrabijo , komej ko. ga vgledajo, ino na vfe preterganie fo vpili : „ Jerusa-lemzhane, pomagajte! Ta lé je tifii zhlo-Vek, ktiri po vfih naródih ino krajih zhes nafh narod, zhes portavo ino zhes to fveto metto krive navuke satrófa.” Ljudftvo, ki Je bilo v’ teropelnu, per ti prizhi v’ Pavla sròhnì, ino po zelimu méftu féga hrup. Derhali od vfih ttrani' vrèjo, Vfe tifili v’ Pavla, is tempelna ga vlézhejo, ino vrata urno sa fcboj s.klie.ieio, ino ga tverkajoino bijejo, ino kmalo per tempelnovimu pragu ga hozhejo vtnoriti. Runfkimu jesérniku vójfkiniga veìfhè-ia na Jerusalemfkimu gradu, je biio mej tim perneîhéno, de je vef Jerusalem nakvifhko. S’ vfimi vojâkmi ino ftdtniki per ti prizhi fe vsdigne, ino hiti. Ker jesérni.ka ino vojakov pridifi vidijo , fo nehali Pavla biti. Vite, rimfki vojaki ali foldatje fo ta punt vgnali, ino apoflelnu Pavlu shivlenje otéli ! Vojâfhki ali foldafhki dan tedaj naf ne brani lé svunajtiim fovrashnt-kam, tudi domazhe deshele ohrani, de fo per miru, ino de kaj krishim ne gre, ino premoshènje ino shivlenje varje mirnimu de-shelanu. Dvakrat toljka zhuii tedaj mu Jesérnik perftópi, ino rezhe Pavla prijati ino krishim vkljèniti, ino vprafha, kdo_ de je, ino kaj de je fiorii? Pa vfi Judje vfe krishim fo vpili, de jesérnik od vpitja ino hrupa befede ne raslózhi. Na grad torej rezhe Pavla gnati- Grad je bil na vifha'vi sraven tempelj na. Po fhirokih kamnitih fhténgah ali flopnuah fe je v’grad fhlo, ino veliko jih je bilo. Na verhu pred vratmi je b>U rav-nòta. Vojaki f’ Pavlam do ftopn'z perrivfhi, ga morejo sdaj savolo file ljudi sadéti ino pèdi. Sakai vfa mnćsh ljudi' je sari per-tifkala, vpili fo : „ cSpravi ga 1 k’ ftnerti ga I” 351 Pred vratmi v’ grad, ko ga ravno va-nj pelati hozhejo, rezke Pavel jeserniku po gerfhko: „Ali fmém kaj f’teboj pregovoriti V J’ Jésernik fe sazbudi : „ Lejte ! kaj snafh Gerfhko? Kaj nè , tifti Egipzhan fi, jäi? ki fi bil une dni rasbòj napravil, ino rasbojnikov i'btiri jesare pelai v’pufhavo"?3* Pavel odgovori; „ Jes nè; ampak jes fini Israeliz, isTarsa v’Zilizji doma, niella vfitn saaniga. Te profim, perpufti mi, de ljudi ogovorim, Jesernik mu rezhe, ino Pavel Uòpi na verhino ftopoizo , od kodar je po v fi h ljudeh vidil, s’ roko jim tiho biti migne. Vfe je vtihnilo. Po hebréjfko sa/hne : „ Vi mosbjé, ljubi ozhetje ino bratje ! poflufhajte odgovor , Odgovorim fe vam.” Kadar ga po hebrejfko govoriti flifhijo, fhe bol potihnejo. ” Pavel , ki je fvoje deshelâne, depravilo cfleplène, toljkaj ljubil, ino ker bi jih bil rad k’ véri v’Jesufa ino k’ svelizhanju perpravil, vssme od konza krnelo njih Ialine duhovne na prizho, de je pred on fam Jesufa ino njegove vuzhénze ftrupèno preganjal ; potlej jim fvoje zhudno fpreoberne-nle pd kraja pové, kakor fino ga she y’mif-lih imeli. Ino de fe odgovori, sake j ajdata evangeli osnanuje, je fhe perftavil, de je od perviga car préj ïsraeizam v’ Jerusalemu evangeli osnanovad hotel, pa Gofpod mu je v’perkasni povelje dal; „ Idi; delezh med ajdovfke narode te hozhem poflati,” Do fih mal ga vii per miru poflufhaju, Sdaj pa fe je njih ftara pika do ajdov pokasala. .Scrafhni glaf, ko bi trénil, vfiktnalo fo sa-gnali : „ cStrani takiga is fvetâ; ni vrélen* de shi vi ! ” Kaj! od togote fo oblazhilo snad febe tergali, ino prah nakvifhko metali« Jésernik fhe sdaj ne vé, per zhému je« V’grad rezhe Pavla gnati ino bizhati. Scèditi, isfiliti hozhe is njega, kaj fe je ljudem tako ftrafhno saméril. Shék’ftebru ga s’jer-méni pervesujejo, kar Pavel sraven ftojézhi-mu ftótniku rezhe : „ Ali pa fnréfte Rimla-na, preden je obfójen, bizhati? ” .Stotnik to flifhavfhi gre naglo k’jeserniku, ino mu rezhe : „ Pomifli, kaj delafh ! ta zhlovek je Ritnlàn.” Jésernik je lam sdaizi prifhel, Pavlu rezhe: „ Povej mi, ti fi Rimlàn?” Pavel je djal : „ Rimlàn.” Jesernik rezhe: „ Jes fim fe s’ teshkimi dnarmi v’ rimldnftvo vku-pil* ” Pavel rezhe : „ Jes ga po rojftvu imam. ” Per ti prizhi fo odftopili, ktiri fo ga tèpfti _ bili naméneni : gredó. Jésernika pa, ko je svédel, de je Pavel Rimlan, je she to fkerbélo , de ga je bil vkljèniti rekel. Ali kdor kaziga tudi nar fpodnifhiga zhloveka rasshali, bi ga moglo fhe veliko bol fkerbéti; ker fe Bogu fhe veliko bol saméri, kakor fe je, kdor je Rimlana tépel, Rimlanatn. Sakai, toljziga kaj ko je tiftikrat Rimlan bd, vfe kaj. vézhiga je le vender boshji kraljéfhzhan ino prihodni nebéfhzhan, kar je vfaki zhlovek. 2i. Pavel pred veìkim sbòram. Drugi đaa rezhe jésernik, Klavdi Lisia fe mu je djalo, duhóvfhini ino zeHfflu vél-kimu sbòru vkup. Potlej vkashe Pavla is jézbe perpelati, ino ga v’ sbòr pollavi», na tanjko zhè saflifhati, kaj fe imaj® Judje zhes-nj pertoshiti. Pavel, on nedólshne veflf, je vefél v’sbòr ftopil, v’ozhi jih pogleda, ino P timi lé befedami fe sazhne odgovarjati: „ Vi moshje, ljubi bratje! s’vfo dobro velijo firn pred Bogam ravnal do danafhniga dné !" Ananija pa velki duhoven mu rezhe po so-béh dati. Pavel mu rezhe : „ Bog te bo bil, ti' pobélena Péna! Tukaj fedifh, de bi me po pollavi fódiJ, sakaj torej me soper pollavo biti velévafh ? ” Okolj lloj^zhi fo djali t „ Vélkiga duhovna bofh kljél ?’* Pavel odgovori: „Ljubi bratjel nifim vf« del, de je vélki duhoven. Ne bil bi fzer tega fiorii. Pifauo je namrezh: Prédnika fvojiga ljudßva ne kòlni. ” Te befede bi mogli tilii slafti pómniti, ktiri li zlo nizh is tega ne lloré, de de-shélfko ali duhoyfko gofpófko vkljlnjajo, Pavel je sdaj ozhitno vidi!, de per ti fodbi ni nobene pravize. Tako voljno ko je vfo krivizo rad savolojesufa prebil, per-pufhènih pótov, otét fe, vender nozhe sa* muditi. Ena rézh fe mu sdì, kakor nalàfh. PoJovxzo sbòra je bilo «Saduzéjov, polovlz» an Fariséjov. tSaduzéji fo terđtli , de ni nè vflajènja, nè angelov ino đuhćv. Fariseji fo obóje vérovali, ino per ti rézhi fo prav imeli« Pavel tedaj, cd mladiga per Gsma-Jjèlovih negah po Farisejfkimu vuku v’véri podvuZhèn^ gre ino savpije: „ Moshje ino brstje! Jes firn Farisej, ino fin Farséja! Savolo vupanja v’vézhno shivlenje, ino savolo (vére) v’vftsjènje od mertvih sdaj lètu pred fodbo ftoji'm,” Kar vsdignejo vfi Fa-riséji fe, ino fe sa Pavia potégoejo, ino djali fo : ,, Nizh hudiga ne najdemo nad tim zhiovekero. Zhe pa je angel, ali kaki drugi sveBzhan duh s’njim govoril, tega ne moremo Bogu braniti« ” Pa tudi «Saduzéji fe fkopizbjo, ino odrekó. cSiln prepir, flrafhno vpitje vflane. Hrup ino vék smi-raj vézhi je perhajal, de fe jeserrik 'Sboji, Pavla bi rastergati vtegnili. ,Strashi torej rezhe v’ sbòr, ino po fili is sbòra vséti, ino na grad pelati ga rezhe. ‘Pavel je bil tedaj fpet v’jézhi, ino, vi-dili bomo, sa-nj je bila sdaj grosno shaloft-na. tSofebno fe mu je moglo indko fioriti, de ga njegov laflni rod ni poflufhal, ino de je tako flrafhno hud va-nj, ktiriga je toliko Pavel ljubil, ino toljkaj svelizhati iif-kal. Ali Jesuf ga je po nozhi v* lépi perkasDi potolasbil. Vef mil mo prijaseu fe je v’ temni jézhi sraven njega perka-sal, ino ljubesnivo mu rezhe : „ Le fta-coviten , Pavle ! kakor fi tre v’ Jerusa* Iemu , me bofh tudi v’ Rimu fprizho-vàl» ” Vuzhi'tno fe tulèfu , de v’ ftifkafa ino pregai) j bah fe Cité vfaka nedól-shna pofkufiri, ki jo p a m e t Ivéruje : pa fofebuo savupanje fe more lé v’ Bogâ ftaviti. Kjer nobèna zhlovefhka modrôft ne isdâ, ino kjer vef zhlovefhki tröffet od-nefeä , rrofbc ino poniôzh hodi oudi od Boga. Sraven vidimo, kako je Jesuf Kriftuf fvojo véro, ino po njej Irez ho vfih narodov na semlji srniraj bol ino bol ras-fhiral* Kar fe je v’ nesnauimu Nazaretu na tihimu perzhélo, fe sdaj v’ obéh velkih méftih tedâjniga fvetâ, v’ vélkimu inefìu Judftva, ino v’velkimu méftu ajdftva, o» zhitno ino fiovézhe rasosnanuje. 22. Pavlov féftrinik, Kar je Jesuf Krifiuf Pavlu obljubil, mu je tudi fpolnil, ino to vfe slohkama, iuo farno od febe fe je dalo. Kmalo Psasnâvo drujiga dné fe nekaj Judov fterne, ino saperlésliejo fe. nè jéfti nè piti, dokler Pavla ne vmoré. Nad fbri-ridefet jih je v’ ti perfégi. Nekoijko jih gre k’ vélki duhóvfhini, ino ji povedó ; », (S’flrafhno perfégo fmò fe saperfégli, kar grishleja nè pokufiti, dokler Pavla ne vino-rimò Torej velki sbòr vkashite na ju-trajfhni dan , jésernika pa profite , de vani fhe enkrat Pavla perpelâ, Ti rézhi bol do tänjkiga, rezite» bi radi prifhli, Mi pa bo- <250 mo perpravleni, de ga vbijemo, préden bo prifhel. ” Ta nesdüfhni naklèp je bil du-hóvfhini vfhézh, ino tako fkiénejo fioriti» Pavlova feftra je fimi imela, ino vef ta naklèp je flifhal. Na grad gre ino to Pavlu pové. Pavel poklizhe eniga llótnika» ino mu rezhe t „ Protìm te , péli tega mladénzha k’ jéserniku, nekaj mu ima povedati.” ^Stotnik mu feboj rezhe, ino ga k’je-serniku pela, ino mu rezhe: „ Pavel, jetnik# me je profil, tega lè mladénzha k5 tebi pe« lati; nekaj ima f’teboj govoriti.” Jésernik je mladénzha pnjasno per roki prijél, ino ga flrân pela, ino mu rezhe: „ Kaj mi imafh povedati ? ” Mladénizh rezhe : ,,Judje fo fe te profiti pogovorili, debi jim sajtro Pavla fhe eukrat v’ sbór perpèlal. Bol do dóbriga bi ga radi saflifhali, ti po-rezhêjo. Pa nikar jim ne verjàmi ! Sakaj nad fhtirdefét mósh mu po shivlenju ftré-she , ino saperfégli fo fe, nè jéfli, nè piti, dokler ga ne konzhâjo. She vfe je perprav-leno, lé tvojigapovèlja fhe zhakajo. ” Jésernik odpravi mladénzha, pa terdo mu je saterdil, nikomur nizh praviti, de mu je to povédal. Ino ref ni nikomur nizh sinil. Kmalo rezhe jésernik dvéma ftôtnika-ma priti, ino jima povelje da: „ Sapovejta perpravlenim biti petfto péfhzam, federnde* let kónjkam, ino poverh fhe dvefto kopéj-nikam. Nozój ob treh pojdejo v’ Zesaré-jo. Tudi fkerblta, de fe bo Pavel kam pofa-dlti imel, de pojésdi , ino defesdrav ino zél do oblaftnxka Fèfikfa perpravi. 257 Jesertiîk je Muli lift do oblaftnlka pila); taki lé je bil: „ Klavdi Lisia shlahcnimu Felikfu, deshéle fprédniku, sdravje! Tega ntoshâ, ki ti ga pofhlem, fo Judie strabili, ino she morili. Jes firn s’vojfko pri-fbel, irò jim ga is rók orél, ker firn své-del, de je Rimlan. Svéditi hoté, kaj imajo zbes- nj, ino kaj de ga tóshijo . firn jim ga v’njih sbòr pelai. Ali vidtl firn, de je lé savolo nekakih vpraChb njih vére vfa ta toshba, nè pa, de bi kakfhin fmerti ali Sbelésja vrédni sadólsbnik nad fabo imel. Ino ker mi je povédano, de mu Judov po shivlènju ftréshe, ga k’tebi pofhlem, ino tudi toshnikam firn k’ tebi rekel, de naj per tebi toshnjejo, kar imajo zhes ■ nj, Sdrav oftani ! ’* Stótnika fta svefto povelje fpolnfla.’ Vojaki ali foldatje vsamejo Pavla med - fe, ino ob dffni uri odrinejo, ino fhe po nòzhi ga v’ Antipatrid perpelajo. Péfhzi fe nasaj ondi na grad v’Jerusalem vernejo, kónjki pa ga fprémijo v’Zesaréjo, ino fo 1 (t deshéle oblâftniku dali, ino Pavla pred*n) poftavili. Lift prebravfhi, vprafha oblâftnik t is ktire desitele de je Pavel? Ko fe mu pové, de is Zillzie, mu rezhe : „Prav jel De le tvoji toshniki pridejo, te bom safli-fhal.4’ Mej tim zhafam pa ga rezhe v’fod* Mfhnizi varovati; bila je lep dvòr, k tiri ga. je bil Herodesh, s’Vélkiga perdévkam, pollavi). Ljubi moji ! blagi mladénizh , po ktiri-Biu je Bog Pavlu shivlènje otél, jélite, vata Tr’ctii ino ihn. dii, R. je slatti savolo ljubesni do vujza, ino savolo Tvoje s v e ft ó ft i ino molzhézhno-ft i \ fnézh ? Persadenite fi torej, de m« bote enaki. Po kaki ljubi, svéfti ino pra-vizhni dufhi vé Beg na tihim doftikrat veliko dobriga nafnovati, kar bo zhes fto ino Ilo lét fhe ljudém k’ svelizhanju, kishenaf sdavnaj vezh na semlji ne bo. 23, Pavel pred Fèlikfam deshélnim oblaftnikam. Vét dni potlej gre Ananija vélki duhó-ven fam v’Zesaréjo, ino s’njim nekoljko Ijudfkih ftarafhi'n. Tudi befèdnika perpela-jo feboj, Temila, de bo govoril. Pred Félikfa flopijo, Pavla tósbit. Pavel je per-pelan, ino oblàftnik fède na fódni ftòl. Tertül perflopi, sazhél je: ,,K ljki mir pod teboj vshivamo, ino koljkò lepih po-prâvkov je od tvoje fkerbnofti po nafhi deshèli, to, o imenitni Felikf ! bomo vfelej ino povfód s’ vfo mogózho hvalo fposnali.” Kadar fe je P to perlisnoftjo oblaftniku per-kupiti fkufil, rezhe: „ Pa, de te predolgo ne nadléshujem , te profim, de naf, kar po-rèzhem, po fvoji flari dobróri ino krotkófti saflifhi. Nafhli fino, de ta lè zhlovek — v* Pavia pokashe — je prava kuga na fvetu» de po vefólnimu fvetu Judam sdrashbe na-pravla, ino de je fprédnik Nazarefhzhanfk« *59 puntarfke vére. Kaj! zlo tempe! je fkufhal ofkrünjtï. Mi fmo ga tedaj prijéli, ino hodi po fvoji portavi (oditi; pa Ljsia jéser-nik, je vméf prifhel, ino nam ga po fili smed rók vsél, ino per tebi nam ga tóshiri vkasal. VTe to, kar ga tóshimo, zhe she lé na tanjko iti miflifh , bofh fam lobka od njega svédel. ” Vélki duhoven ino rtara-fhini fo perterdili, ino perterjajo, de je réC tako» Potlej je oblaflnik Pavlu govoriti mignil, Pavel pogleda Felikfa, ino ob kratkim, pa krepkó fe odgovori : „ Ker vém , de fi she veliko lét fodnxk tega naróda, fe tolj-kaj ferzhnifhi lohka sa - fe odgovorim. Kma-lo tukaj lè v’ Zesaréji lohka svéfh, de je fhe lé dvanajft dni, nizh dalj, kar firn od tói v’Jerusalem molit fhel. cShè govoriti s’ komu v’ tempelnu me nifo vidili, kar v* njemu hrup med ljudftvam napravlad. Pa tudi po f-hodnizah nè, nè kje drùgi v’mé-ftu. Vfiga tega, kar me dolshé, ne morejo nikar flvarize fkasati. Rad pa, ino na rsv-noft ti povém, de po véri, ki ji krivo-vérftvo pravijo, flushim fvojih ozhâkov öogii, ino de torej vfe vérjem , kar je v’po-ftavi in prerokih pifaniga, ino de imam vu-Panje v’Bogà, ino tudi oni ga imaio, de bo °d mertvih vftajènje pravizhnih ino nepra-Wzhnih, ino persadévam fi tedaj, per Bogu ino per ljudéh dobro véft iméti. Žhes ne-koljko léc pa fim v’ Jerusalem nasaj prijel, narodu fvojiniu vbogajme peraéft , ino ®ogü poveril v’ tempelnu dar ino obljuba s6o opravit. Na tihama bres fhuma opravlajd' zhiga me je nekaj Asiâfhkih Judov sgrabi' lo, ino fo hrup zhes-me napravili. Ti Judje bi mogli tù biti, ino oni tóshiti me, zhe imajo kaj do mene. Pa tudi tl lè naj govo-ré, kaj krivizhniga fo nad menoj dobili, kadar fim vprizho v’njih sbòru ftal ? Te befedö mendè fej nè, ki lim jo v’frédi njih sbò» ra, ino pa prezej glafno isrékel: Savolo vftajènja od mertvih firn danfi od vaf té* shen?” Felikf vidi, de Pavla lé is fovrashtvs inô is flepiga ferda# toshijo* Pa vender fhe fklep odloshi, ino je djal : „ Kadar jesernik Lisia pride, vaf bom saflifhal. ” Do tiftih mal da fìótniku povelje, Pavla varovati » pa mehko ino lepo mu rezhe s’njim ravnati , nizhéfar mu kratiti, tudi nikomur njegovih nè braniti k’ njemu priti ino mu ftré-zhi. Nekaj dni potlej pride Felikf s’Brusilo , fvojo sheno, bila je Israelka, fpet v’ foduifhnizo, ino rekel pred - fe je Pavlu, ino ga od vére v’ Kriftufa poflufba. Kef pa je Pavel od pravize, zhiftofti ino od prihodne fodbe govoril , fe Felikf vftrafhi, rezhe mu: „ Sdaj lé pojdi; kadar bnm bol zhafa imel, te bom she fpet poklizal. ” Ino pa réf fhe vezhkrat je po-nj poflal, ino fe s’njim pogovarjsl ; pa lé, ker je ménil> Pavel mu bo dnarjov ponudil, de bi ga is-puflil. Lakom n oft ino kri viza tedaj fte bile na péti, de ni Felikf od vére v’Je- Sufa rad flifhal. Ali zhatt Je to ti véri, de fe hudòbniku ne perléga. Tako je dve lóti menilo. Poflednizh je Felikf ob flushbo prifhel, ktiro je tako hudo opravlal, ino drugimu je däna. Titti Damrezh, ktiri pred ßogam prav ne ravnajo sadnizh radi tudi per ljudéh ob zhaft i no vel j âvo pridejo. Felikf pa, Judam fhe poftrézhi, jé Pavla v’jézhi poputtil. 24, Pavel pred oblaftnikam Porziam Feftam , ino kraljam Agripam* Nóviga oblattnika, Porzi Fett. mu je bilo imé, kadar je prifhel, fta kralj Agri-pa, ino njegova feftra Bernika, posdravit fhla. Nekaj dni fe per niemu v’ Zesaréji pomudita. Vélka duhóvfhina , ki ji fo-Vrashtvo do Pavla nobeniga pokoja ne da. Je Fetta kmalo, ko je prifhel, Ptoshbami £bes Pavla oblégla. Fett je to tòshbo zhes Pavla kralju vy mifel vsél : „Felikf, mu rezhe, mi je lètu moshâ *apertiga puftil, savolo ktiriga fo me, ko fini v’Jerusalemu bil, velka duhóvfhina ino Judovfki ftarafhini nagajali, de bi jim ga h’fmerti obfódil. Pa djal fim jim; Rimla-nov navada ni, koga obfojova'ti, préden nifo tóshenza toshniki v’ prizho , ino preden odlóga ne prejme, le odgovoriti savolo ob» dólshbe. Ker pa fo lèf prifhli, fim bres odlâfhta kmalo drugi daa feiel, iuorezhem raosha perpelati. Pa toshniki, kadar te o-glalijo, nifo vedli nizh caziga zhes-nj povedati; vfe kaj hujiga tim ti domifhlovah Nekake prepi'rfhine savolo fvoje vére fo lé s’njim imeii, ino od nekaziga Jesufa, ki je vmerel, ino Pavel pa je terdil, de shivi-Ker fe v’vfe to nitim svédel, tim ga vpra-fhal, ali bi ne hotel v’Jerusalem iti, ino ondi fojen biti ? Pa Pavel je odgovoril: Pred Zefarjovim fódnim ftolam ftojim, ino préd tim ftolam me gre foditi. Judam nitim nobene kri vize ftoril, kar fam bol véfh. Zhe firn kaj kriviga ali fmerti vrédniga ftoril » ne branim fe vmreti. Zhe pa vfe vkop nizh ni, kar me toshijo, jim mene nihzher ne more isdajati. Pred Zefarja klizhem. ” S’Tvojimi fvécniki govoril, ino fposnal fim mu î Pred Zefarja fi klizal, pred Zefarja te bom podal. Ino varovati fim ga rekel» dokler ga do Zefarja poflati perloshnoft dobim. ” Kralj Agripa rezhe Feftu : „ Vender bi rad flifhal tega mosha.” Feft mu rezhe : „ Sajtro ga bofh. ” Drugi dan prideta kralj Agripa iho Be-renika s’vehko zhaftjó v’fođnifhnizo, ino obdajana s’ vójfkinimi jeserniki ino s’ vfo vélko tnéftino gofpòdo. Feft jih v’fprafh-vâvnizo pela, ino rezhe Pavla perpelati» ino je djal j „ Kralj Agripa! ino vi vfi moshjé, ki fte tukaj ! Vite tukaj tega Iè ! vfa Judova 263 fhina je savolo njega v’me tifhala , s’enim Rlafatn fo v’ mé vpili, de ne gre, de bi fhe shivel. Pa najdel firn, de ni nizh fmerci vrédniga fiorii, Ker pa je fam pred Ze-farja klizsl, Hm ga do njega poflati fk'é-nil. Pa fhe sdaj nimam nizh terdniga Gof-polu od njega pifati. Torej pred vaf, ino slafti pred-te, kralj Agripa, ga perpeldm, de po vdriigzhini preprâftibi fej vender kaj pifati dobim. Sakaj, nevumno fe mi sdì, jetnika pofhilati, ino sakaj fe pofhle, povedati ne veliti.” Agripa rezhe sdaj Pavlu: „Perpufhèno fe ti je odgovoriti.” Pavel je roko fproftòril, ino odgovor sazhne i „ cSrézhniga fe delam, ljubi kralj Ag'ipa! de fe dànfx sa vfe, zhefar me Judje dolshé, pred t boj lohka odgovorim, s’afti sato, ker vfe véfh, ino rudi fhege ino navuke per Judih posndfh. Torej, profun te, poterpi me!” „ Kar tedaj moje shivlenje od mladiga tizhe, ker je med mojim naródam v’Jeru-salemu bilo, ga vii Judje vedo. She slav» naj lin jim snàn, ino zhe hozhejo prizha-ti, bodo povédali, de tim po nar ojftréjfhi-mu vuku nafhe vére, po Farisejfkimu vu-ku , shivel. Ino sdaj morem tukaj v'fodbi flati savolo vupanja v’obljubo od Bogd na-fhim ozhakam dano, ktiro tudi nafhih dva-najft rasródov dofézhi vupa, ino po nozhi ino po dnevi Bogu flushi. Savolo tega vu-pauja, ljubi kralj Agripa! fin oi lirael-zov tósheo. Je mogózhe, de bi fe tudi Israelzam neverjetno sdélo, de Bog merfvö obuduje ? ” „ Tudi jes fizèr fini fam per febi mé-cil, de fe morem Jesufovimu itnénu is vfa mozhi vftavlati, kar finn fe tu ii. V’ Jeru-salemu ,-od vélke duhóvfhine qblaft do-fégfhi , firn veliko Cvetnikov v’ jézhe pometal, ino pogófto ino po vfih f-hodm'zah firn jih jifkal, ino Jesufa vkljirjati filil, ino kadar fo fe obfojovàli, k5 nj h fmerti iim pervoljvàl. Kaj ! taki divjak firn bil, de firn jih zlo v’ptuje rnéfta preganjal. ” „ Taki tim tudi s’oblaftjo ino povèljmi od vélke dubovfhine v’ Damafhek fhel, kar po poti v’Crédi dnévai ljubi kralj! vidim, de luzh, kaj fónzhina fvetloba ! mene ino , moje tovârfhe od nebéf obfvéti. Vii fmo na tla padli , ino jes firn glaf flifhal rèzhi mi po hebréjfko: „cS3vle! cSavle ! kaj me preganjafh ?” tSim vprafbal : „ Gofpod ! kdo fi tf?” Gofpod je odgovoril: „Jes firn, Jesuf, ki me preganjafh. Pa vftàni, ino na noge ftópi ! Sato fe ti perkashem, de te v’ fvojiga flushabnika ino v’ prizho vfiga , kar fi vidil, odvóljim, ino vfiga, kar ti bom fhe rasodéval. Od tvojiga, ino od vfih naródov te bom otél, ki te k’njem pofhlem, de jim ozhi odpréfh, de fe od tmè k’ luzhì, is hudizhove oblaiti k’Boga fpreobernejo, ino de po véri v’méodpufha-nje grehov ino svelizhanja déiesh per po-fvezhènih dobójo. ” „Po ti nebéfhki perkasni, ljubi kralj Agripa ! nifiai bil dàlj nejevérn; narpréj &6$ • PamafhzMnam, ino potlej Jerusalemzhdnatn ino po viìmujudéjfkimu, ino pa tudi ajdatn fini pokoro delati, ino fe k’ Bogu fpreober-Diti, ino pokore vredni fad dajati osnano-vàl. Ino to je vef vsrok ino urshoh, de fo Judje v’tempelnu v5 nié planili, ino vmo-riti me fkufhsli. Tode s1 boshjo pomozhìó fhe dan danafhni tii Hoji'm, ino malim ino velkim prizham, ino, kar fo Mosef ino pre-róki prerokovali, nizh drujiga ne govorim ; De bo namrezh Kriftuf terpel, ino de bo perviz on vflajzov od fmerti, ino ds bo po njemu Israelfkimu » ino vfim narodain luzh na semljo perfjala. Kadar fe Pavel tako odgovarja, je Feil, on Rimlàn, ki ni ne fvetiga pifma posnàl, nè Jesufove sgodovine vedel, na glaf sa-vpil ; „ Pavle ! tebi fe rnefha ! tvoja prevu-zhenóft te je ob vura perpraviîa» ” Pavel mu rezhe: „O dragi Feil! no méfha fe mi né, refnizo ino pamet govorim. Kralj rii lè, ki mu ravno sato na rav-noft govorim, to vfe dobro ve. Nizh tega, miflim, mu ni fkritiga. tSej fe v’ nobeni-Giu kotu ni godilo. Verjamefh prerókam, kralj Agripa ? Veriamefh jim , jes vém. " Agripa rezhe; „Le fhe kaj maliga, ino Kriltianu biti me pregovorifh ! ” Pavel odgovori: „Malo ali veliko l Pred Bogam sheljim, de bi vii vfi dàtifi me? flifhijózhi, nè lé ti, taki bili, kakorfhia üm jes, svunaj tih lè okòv. ” Kralj, oblaftnik, Berenika ino vil sra» ven fedézhi, fo vitali, kadar Pavel to ro* zhe, na ftran gredó, ino fe pogovarjajo ; vfi enako fo djalt : „ Ta zhlovek pazh ni oizh (toril, kar bi bilo fmerti ali shelésja vredno.3’ Agripa je Feftu fhe poverh djal: » Ta mosh bi fe lohka ispuftil, ako bi ne bil pred Zefarja kiizal. ” 25. Pavlova nevarna voshnja po morju. Ker je bilo Pavla v’ Rim do Zefarja poflati fkléneno, ga s* nekdrimi drugimi jetniki vred flótniku zefarfkiga vara j Jul ju po iniénu, oddajo. Pavef s’ Luke-sham, ino Ariftarham -- is ljubesni (ta fe s’ njim v’to dolgo nevarno voshnjo fpufti-la — ftopi v’barko, iuo barka gre bres po-mudka na morje. K malo drugi dan fo she v’ imenitnimu tershnimu meftu , Sidonu, frezh-no vftavili. Tudi v’ timu medu je bilo she prezej kr.ftianov; Juli je f’Pavlam lepo ravnàl, ino ga pulti te fvoje. prfti. Tukaj fvétujetn zhes simo oliati.” Barke gofpodâr pa ino kermar ila djala : » Ker je v’ timu kraju brod neperpràven, v’ Fenfke naj hi fe raji fhlo, de bi fe ondi prestatilo : drugotno tnorfko mello tega otó-ka fo bile Fem'ke. Nè Pavlu, tima dvema je bol ftótnik verjél; ino pa vfim po vézhi-mu v’ barki je bil ta fvet vfhézh. Kakor pred ljudje, fo ravaali ; manjfhiga sléga fe ogibajo, pa ne pomiflijo, de fhe lé v’ vézhiga gredo. Ker ravno pravi véter pervlézhe, fo berfh menili, hala! na ravnoft bomo v’Fe-rikih; odrinili fo, ino ob Krétnifki desiteli fe memo pelajo. Ali kmalo pervi dan sazhne 15Ina buria vihati, ino f’tako filo fe je v* barko vperla, tako jo podi, de fi jo brodniki saftónj vshugati persadévajo. Puftiti jo mo» reji. Proti malimu otóicu, djalo fe mu ja Klavda , gnani, fo ravno komej fhe zhola otéii, k< je per vfaki barki ; ino na vfe pr«-terganje morejo delati, de barka na klézhec ne perle«'. Drugi dan fhe ftrafhnéjfhi vihar rjòve, ino barko P toljko lilo femtertjo lufka, de fe more vklâde v’morje pometati. Tudi tretji dan Che huji, ako bi bilo mogó-zhe, je lomaftil. Vfe perféshe, kar je roke imelo, ino zlo barkino oródje pomézhejo v’ morje. To ftrafhno vrème je nekaj dni terpélo. Vie obnebje je bilo C’ zhernimj oblaki satamnèno, ino nè fonza,nè svésde ni bilo sa gledati. Vfe vu panje sbivlenje otét je sgolilo ; od (traini ino trepéta Ce nikomur v’ barki ne ljubi vezh P zhem ogre-fhiti. Pavel je is ferza molil, ino njegova mo-litnv je vflifhana. VJ Crédo sdaj (tòpi ino jim rezhe: „ Vi ljubi mosbje! Mo) Cvet bi bili mogli poflufbati, ino nè odrivati is Kréfe: tako bi fi bili nefrézho ino sgubo od-vernili. (Saj sdaj fi dajte dopovédati, ino ferzbni bodite; nobeden namrezh naf ne bo ob sbivlenje prifhel, le farna barka fe bo potopila. Sakaj nozójfhino nozh fe mi je angel Boga' perkasal, ktiriga firn, ino ktiri-ga zhafti'm, ino mi je rekel: Ne bój fe Pavle ! pred Zefarjam ti gre (lati, ino glej, Bog ti je vlih sbivlenje podaril, ktiri fe P teboj vósijo, Torej, ljubi moshje ! le ferzhni bodite! dokler, jeft Bogu vupam, de fe bo sgolilo, kakor je obljubil. Na otok öaleteti pa moremo.” Mej tim je fhtirnajfta nozh po odri mbi Baftopila, ino Che védno jih morje g óni 269 ino mézhe. 0 polnoz"! fe bfodm'kam do» sdéva, de fe k’fuhimu perblishujejo. Globo» zhino smérijo, ino dvajfet feshénov je bilo. tShe nekoljko dalej gre barka , ino fpet mé* rijo, ino morje je bilo le pëcnajft feshénov globoko. To je bilo snsmenje, de fo bliso fubiga. tSerzhno fe vfi vefelé, pa bali fo fe, de bi barka na fhkalovje ne perletéla, ino de bi fe ne vbila. tShtiri mazhike ver» shejo is sadniga kerma v’morje, de bi barko vftanoviü. Vfe je dnéva shèlno, komej ga dozhakujejo. Nektiri brodniki pa bi bili radi is barke vfhli, ino is barke zholn ispti-fhajo , ino fo k’ videsu djali, de bi tudi per prédnimu kermu radi mazhkov pometali , de bo terji barka ftala. Pavel kmalo zhuti, kaj miflijo, ino flótniku ino voja-kam rezhe : „ Zhe d v’ barki ne oßanejo 9 ne bote oteti.” Vojaki fo per ti prizhi verve odfekali, ki je zholn na njih vifel » ino zholn je v’morje padel, ino valóvi fo ga odgnali. Proti jutru, kadar fe daniti sazhnè, fpravi vfe ljudi' Pavel vkup, koljkor jih je bilo v’barki dvéfto fhéft ino fédemdefec ddfh ; med - nje ftopi, ino jim rezhe : „ Danfì je she fhtirnajfti dan, de fle bres jédi, ino ogrefln'li fkorej fe nifte. Torej prolim vaf, vshlte kaj, tega je tréba, de fe ohranite. Ne bojte fe ,* laf na glavi fe vam ne bo sgu-bil.» Pavel to rékevfhi vsame kruh, sa» hvali Bogâ vprizho vlìh, ino ü ga odlóms, ino je jédeh Ker drugi to vidijo, sazhnejcî boljffoi yólje perhajâti, ino fo tudi jedli, Isgìédi namrezh vfefej bol sdajo, kakor be-féde. Kadar fe najedó, fo tudi vef drugi shivesh v’ morje smetali, de barko fhe bol polajfhajo. Tazhaf fe dan flori, ino fuM fvet vidijo pred feboj. Pa kraj jim je ptuj ino ne-snàn, ino fami ne véjo, kej fo. Sàtok vidijo, to je, v’fuhi fvet ftojézhe morje» med ftéuami v’savétju po obeh ftranéh. Va -nj, zhe fe bo dalo, miflijo barko pofiliti. Mazhke porujejo is môrja, jadra fproftréjo, sa vèfla primejo, ino v’kraj priti fo jifkali. Pa na Pipino perleré, ino barka fe na dvoje prekóle. Kakor bi bil vsidan, fe je prédni kenn nataknil, ino sadniga fo valóvi ras-bili. Vojaki isdérajo mêzhe, pomoriti hozhe-jo jetnike, de bi jim ktiri ne odplaval ino ne vfhel. tStdtnik , Pavla slafti bi bil rad per shivlenju ohranil, jim je vender vbra-nil, ino vkashe î „ Ktiri snajo plavati, naj nar pervi v’morje pofkazhejo, ino na fuho plavajo. Potlej bodo drugim po defkah ino barkinih fbpriklah na fuho pomògli.” Tako fe flori, ino vfi fo frezhno na fuho prifhli, nihzher ni vtònil, ino, kakor je Pavel préd povédal, nikomur nizh shaliga fe ni sgodilo. Ljubi moji ! nad Pavlam ne vidimo lé modriga ino bogabojézhiga, f’zhloveka vézh-nimi potrébatni snaniga mosbd: tudi v’ zhaf-nih potrébah, v’filah, v’ktiri h fhe takim pâmetnim pameti smanjkiije. v’ ktirih junâ-kam ferze vpade, oftane Pavel nepreftrâ- fhen; pokójin ftojl ino fe ne gane; per vfimu vé moder fvet dati, vfnn ferze podpreti ; viim , kar jih je bilo s’ njim v’ nevarnofti, je shivlenje ctél. Latini njegov navuk, ktiri fe tako lepo fpolni nad njim , hozhemo fhe lètu lé pertîfniti : „ ßo-gabojézhnoft je sa vfe dobra, ino obljubo ima fidajniga ino prihodnìga shivlenja,” 9.6. Pavel v* Malti ino v’ Rimu. Kadar fo bili she vii na fubitnu, fhe lé svedó, de fe Malta ti dejheli pravi. «Shè od vfih je voda zréla, ino po zelimu shi-votu fe od mrasa tréfejo, Poverh fhe desh lije, ino mersel véter vlézhe. Maltnizhane fo bili ajdje, pa lepo ino prijasno fo te Vtoplênze fprejéli. Nar préj jih kàm pelalo, kjer ni vétra ino deshja bilo, ino fo derv uanolili, de òginj naredé. Tudi Pavel refi derva. Berflii je sagrabil, ino ga na òginj nefe. Ino, na! v’berttju, de Pavel ne zhuti, je gad tizbal. Od vrozhme vef sdrashen je is berttja v’Pavla puhnil, ino fe mu okolj roke ovije. Maltnizhane, mu viditi gada od roke viliti, pravijo med fe-boj : „ Gotovo ! vbijaviz je ta zhlovek ! Ne putti ga praviza sbivéti. Lih toljko de je morju odfhel, ino she drupa ga bo konez.” Pavel pa je shivâl v’ òginj otréfel, ino nizh mu ne dé. Ljudje fo menili, sdaj sdrj bo «tékel, per ti prizhi fe bo f- fédel, ino bo vmerel. Dolgo zhakajo* ino ker vidijo, đe fe mu zlo nizh ne sgodf, prevershejo mi* fel, ino, Bog je, fo djali. Ljudjé tega otôka, ki fo Pavla kmnlo vbijavza, kmalo Boga delali, fo obakrat napzhno fodili. Pa obé napzhni fodbi fie is pravih obzhutkov vftalale. Vfakimu zblo-veku namrezh je v'ferze vrojeno, de po~ fébne hudobije Bog tudi pofebno fìrabuje. Vfakiga zhloveka per pofébnih otëtkih is nevarnoft nekàkfhina fveta gròsa prefhine, boshjo blisho sazhuti. Blagor mu, vJzhigar ferzu ti fveti obzhutki cifo odmerli, ino kdor fe, kàj hudiga fioriti , ojfire firahvavke , bosbje pravize, bojf, ob fili pa š’ fvéfijo ▼’ boshjo vfmileno ljube-sen vupa! Publi, vlâdnik otóka je v* tîmu kraju otóka grafhfno imel. Toljke ljubesni fe fkashe, de je vfe is barke va-njo povabil, tri dni jih s’ vfim prefkerbf, ino mej timu gleda, de jih je po otóku rasfèlii, Permé-rilo fe je ravno , de je Publiov czhe terdo bolan bil. tStarzhik je bil merslizhen ino grishav vfekmalo; vezh ni b’lo sa-nj sdrav-ja. Pavel gre v* hifho k’ njemu, ino je md njim molil, ino roke na-nj polóshil, ino per ti prizhi je osdravil. Kadar fe to rasglaff, ljudjé od vfih fìranf s’bolnfkmi per* tifnejo, ino vfe je Pavel osdravil. Vef otòk je v’ vefdju, vfo mogózho zhafl fka-suiejo Pavlu ino tovdrfham. Pavel je tri méf-ze v’ctoku ofial, ino lobka fi miflite, kolj-ko dobriga je fiorii. Kadar fe zhaf perh.1^ m fiha, đe pojdejo» fo jim otozhâne barko s’vfim saloshili, kar kol,j fe je sdélo, de bp tned voshnjo Pavlu ino tovarfham pra^v prifhlo. Tl pa fo v’ barko poftopali, ki je is Aiekfandrije v’ Maki simila, ino odrinejo.' s » Nad timi otozhâni fofebno dve lepe laftnòfti vidimo. Do potrébnib fo bili do» b roti ivi, do fvojih dobròtnikov hva-léshni. Kjer fe te dve zhédnofti , do-bròdi volt ino hvaléshncft, pogrefhate, ondi je fôlsina doljina fvét. Kjer fie per dòmu, vfe terplenje poflsdkate, ino is fréde ter^ plenja ondi vefelje tèzhe. Med to pélo pridejo pervizh v’ cSirak, tSizi!fkiga otóka nar lepfhi mefto. Tri dni fe mudé v’ nje m ti. Od tod pridejo v’ Rè-gijo, Kalâbrifhko mefio. Ker fe fheft dni potlej véter po vólji nakljuzhi, fo prezej odrinili, ino dva dni potlej fo bili v’Pu« teolih, ino pela je nehâla. Kar je fhe do Rima bilo. fo péfhi iti miflili. Tnkej je Pavel krifiianov sadel, veli^ ko jih je she po vfirru Lafhkimu bilo. tSilno dobro fe jim sd/, de ga vidijo, ino en té-den ga per njih odati prcfijo. Pavel je bi} pervóljn, ino tudi blagi Juli mu je rad to fioriti rekel* En téden fe torej pomudi. Pa tudi v1 Rimu fo she tudi krifiiani svédli, de Pavel pride. Toljke «halli ino ljubesni fo bili do njega , tako ga sheljé vi-diti, de tr-u jih veliko is Rima nad dvsjfet lir deli zb, dr Aoioviza terga, naproti pride Ta Api je bil shlabten Rimlsn, ino to Tr'ctii ino {heu dkl» S 274 zéfto je bil naredil » ino Rimkne fo mu tukaj snsmenje h’ zhalìi poftavili. Kar fifa nò more tako dèlezh iti, mu gredó vendei dva-najft fir naproti do kraja» ke fe mu je per treh lópah rekio. Pavel je bil grosno ve-fél, ko jih vidi, ino je Boga hvalil, ino dvakrat toljko Terza dobi. S’ njimi v’ drufhini dojde na konzu vi Rim, tedàjno velko mello zeliga fvetâ» tStótnik da sdaj jetnike pcglavitniku zefar« fkih sliivotarjov, ino ta — dobri Juli obljubim je to isprofil ■— ni Pavla v’jézho vtaknil, ampak v’meftu kje po Tvojih miTiih fi ftné donni pojifkati ; lé vojaka ali Toldata mu da, de je s’ njim hodil. Perve tri dni je Pavel po navadi mo* lil ino premifhJovàl, ino evangelj v’ timu toljkimu mefiu fe osuanovat perpravla. Potit j prófi bóljze Judov , k3 njimu priti. Pridejo, ino she Te zhudijo, de ga s’ vkljénenimi rokami vidijo, ino staven njega vojaka, ki ga varuje. Pavel torej jim rezhe : „ Ljubi mosbjé ino bratje! nizh nifim pregréfbel nè v’ nafh narod, nè v’ fhege nafhih ozhakov, ino vender To me vkljeneniga v’ Jerusalem!! Rimlanam isdali. Rimlane fo me bodili, pa nizh fmerti vrédniga nad maDO dobili, ino prezej fo me ispulliti fcotli. Ker pa Judje nifo bili tega vdljni , fini pred zefarja klizsl, pa né, de bi mu hotel Tvoje rojake toshiti; temozh ^eriilen fim bil, nobeniga drujiga pota ni bilo. loo prav sato lim vaf priti profil, Nizh nimam zbes Tvoj narod, ampak The le is Terza ga imam rad, ino ga *7Î îfubifti. Le vîditi vkf fini shèîeî, de s’vami govorim. Sgol savoîo Isrselfkiga vupa Damrezh — ino tudi vafh je ta vup noli m te le sbelési na febi. Odgovoré mu: „ Nobenigà pifanja hî-fmo is Judejfkiga savclo tebe dobili, tudi kar je bratov lef prillilo j nam ni nihzhef hizh hudiga od tebe povedal. Pa radi bi te vender flifhali, kaj Vuzhlfh. Toljkö hamrezh vénio od nóviga vtika, de fe mu povfód odrekuje.” Dan mu dajo, kdaj ga bodo prifbli poflufbat. Sgo vor jeni dan pridejo she sjutraj na njegov dom. Pavel jim vel' navuk od boshji* ga kraljettva rasloshf, vfe fprizbke is Mo-sefa ino prerókov od Jesufa jim dopovduje* ino od jutra do vezhera fe s’njimi vbija* Nekoljko fe jih da preprizhati, nekoljko jih oliane nejevernih. ^Saim med feboj fe fyró* ino, kadar it vdajajo, jim Pavel lé fhe to rezhe : „ Pazil ref je fveti Duh pò preroku isaiju nafhim ozhakam govoril: Idi k’timu narodu, ino rèzi jim: S’ tvojimi vufbéfmi bote flifhali * pa né vuméli ; s’ ladnimi ozh« ini vidili, pa nè fposnali. Sakaj, tega naroda ferze je terdovratno; vufhéfa fi ma-fhé, s’ ozhmi mishé, de bi s’ozhml ne vidili, s’vufbéfmi ne flifhali, de bi v’njih ferzé fposnanja ne bilo, ino de bi fe ne fprecbernili, ino de jih ne osdravjtn* To* rej snsno vam bodi, de je tudi ajdam tö švelizhanje odlózheno, ino oni bodo poflü-fliali. ” Ko je to isgovcri!, fo Judje v’kre* Š» ino prepiru fpred njega fhli. *7*5 Pavel pa je fhe dve Iéti v’najétî hîfhi ftanovàl, ino prijasno jih fprejéma, kdor k' njemu pride, ino boshje kraljéftvo je o-snanovàl, ino Jesufa Rriüufa pridgovàl, ino jiihzher mu ne brani* 37. Navuki is liftov fvetiga apo* fìelna Pavia. Ljubi moji ! fpremi'li fmo fvetiga Pavia apofielna po njegovih t^shkih hójah do Rima. Povfód , kamor pride, fmo ga s’befe-do ino djanjam Jesufa Kriflufa osnanovati vidiìi. Pa to mu fbe ni bilo dodi. Tudi daljne kerfhanfke ópzhine ino foféfke povfód, kjer je bil, je pod ferzam tako rekózh feboj nolii. Opominovàl, fvaril, tolashil tudi P pifmi ali liftmi jih je, ino vfo fvojo lepo dufho je v’ teh odgernil« De vam lé tifte foftfke v’mifel vsamem» ktire fo vam is apoftólfkiga djanja snane, pifal je, pofta-vim, is fvojih hoj do kriftianov v’Rim ino v5 Korint. Kaj ! fhe is Rima is jézhe pifhe do kriflianov v’E fes, v’Filipe ino na Pa-leftinfko. Defiravno imajo ti lepi lifli marf-kaj v’ febi, kar je sa vaf ino sa marfikòga pregloboko, ki fe ne da prezej od vfaziga vuméti : pa veliko navukov je le vender v’ njih, ktiri is tih liftov lepo ino vefélo, kakor svésde fpod ponczbniga néba, v’naf fvétijo. Te lepe ino lohkéjfhi navuke tukaj m la vaf nalafh odbèrem, ino po pofebnih na-pifih rasila vim. V’ojitro rid fe fzer ne dajo vfi fpravici; pa tudi to naj vaf na svésl-nato nebó opómni. Le lepó ino ljubesnîvo je po nòzhi osvédeno nebo nad nani, zhe-liravno svésde nilo sverlìene, kakor bi jih na trak nabral. Nar pervi zh hózhemo Pavlov navuk od fvete troj/ze, od Ozheta, ,Sinu» ino fvetiga Duha saflifiiati, „ Kar fe da od Boga véditi, je Ijudétn snano. Bog to fa m jim je pred ozbf nafta-vil. Njega fzer ne vidimo; pa njegova Vezhna mozh, njegovo bógftvo fe nad vfako jftvarjó na fvétu ozhitno kashe, ki jih je vltvaril, tako, de nimajo nobeniga ìsgówora , ( ktiri ga fposnati nozhejo )• Vfaka hifha ima mojllra, de jo flavi: Bog pa je tifi « ktiri je vfe vflvaril. ” „ Mnójkrat, ino po mnogo od nekadaj je Bog po prerokih nafhim ozhakam govoril; poflednizh pa nam je po fvofmu fina govoril, ki ga je naflédnika ali vérba vfiga poflavil, ino po ktirimu je tudi fvet vftva-ril. On , njegoviga velizhaftva fvedóft ino njegoviga biflva podoba, s’befedo fvoje vfi-gamogózhnofti vfe noli, ino naf od grehov ozhifhâva, ino na defnizi boshjiga velj-Zhaftva sdai fedi; toljkaj mémo angelov ja pnvsdignetifhi, kolikor imenitnifhi imé melilo *vfih angelov je dofégel. Komu angelov namrezh je Bog kadaj rékel: „Moj fin fidi» *7$ „ Kàk kratek zhaf je _ bil fizèr memo angelov pomanjfhan, ino je fmert preterì pel; pa s’flavo ino velizhatlvam ja potlej ovénzhan, ksr je po fklepu boshje miiofti sa vfe fmert pokufil. Sakaj, tako je moglo biti: Oa namrezh, ki je vfe sa-nj, ino vfe po njemu* ki mu je veliko otrók v’veli-zhaftvo falò pelati, ino sazìiétniku njih s ve-lizhanja biti, je vfe to s’fvojitn terplenja® dokonzhati mogel, Po vfmu je mogel fvojim bratam enak biti, de je vfnilen ino sveli vélki mafhnik per Bogu sa - nje, ino de je ljudi grebe isbrifal. Ker je namrezh fara fku-fban bil ino terpel, tudi 1'kufhanim lohka pomaga. ” „ Ser imamo tedaj nad Jesufam, bosbjim finam, veikiga, v’nebéfa predervfhiga » mafh-nika . dersblmo fe vére va-nj. Nimamo nè vélkiga mafhnika, de bi s’nafhimi fiabóftmi ne mogel vfmilenja imeti ; fhe lé vfe drugo, lé greha nè, je fam na febi po nafhe fkufbal* CS’ fvéftjo torej fe perblishajmo k’ fedeshu njegove milofli, de miloft ino vfrnilenje o potrébnimu zhafu doféshemo. ” „ Kako neki bi is-bajali, ako bi toljko svelizhanje od ftbe odrinili, ki je bilo od konza fe j od famiga (rofpoda osnaneno, ino potlej od ti 11 h med nami vterjeno, ktiri fo njega famiga fffhali? — Ino h’zb emu? je fam Bog f* zhudeshi ino snamenji, ino š’ mnogimi mozhmì ino f’ podelitujo fvetiga Duha is gole dobrote fprizhovdnje dal ? ” „On, Jesuf Krifttif, je podoba nevi* deniga Boga» ino pervéniz pred yfo ftvarjó. ä/9 Saka? vfë je ffcosi njega vftvarjeno v’ nebelih ino na seralji. vfe vidno ino nevidno, bodo naj nebefhki fédeshi, bodo naj nebefin ke gofpófhine, ho lo naj nebefhfce kneshije ab druge nebefhke mozhî t vfe je fkosi njega ino sa njega vflvarjeno $ on pa je prél? kakor vfe, ino v’njemu obftojf vfe. On je glava zerkovoiga teléfa ; on je sazhé-tik vilajànja ino pervénez od fmerti vfta-javzor, de tako povfód on pervuje. Bogii ozhetu namrezh fe je poljubilo, de v’njemu vfa popólnamoft prebiva, ino de je vfe po njemu s’Boga m fpravleno, ino de je on s’ fvojo na krishu preljfco kervjó mir med nebéfmi iuo semljo poftavil.” ,, Od tód lè fe pokasbe velika boshja ìjubesen do naf, de je Kriftuf, ko Imo fhe grefimiki bili, sa naf vtnerel. Teshko bi fe dal kdo dobiti, de bi sa pravizhniga vme-rel. Ker foto tedaj, dokler fmo fhe njegovi fovrashniki bili, s1 Bogam fkosi fmerC Kjegoviga fimi fpravleni bili : toîjkânj boi tomo sdsj, she fpravleni s’njim, ino sbe prijatli njegovi, v’njegovi ni u shivlenju sve-Ùzhani, Zhe je Bog na nafhe, kdo bo so^ per naf? cSej fvojimu laftnimu flau ni sané-fel, temozh sa naf vfe ga je dal, kako bi Kam neki s’njim vred ne bil vfiga dal? Jesu f Krifiuf je nafha modrofi:, nafha pra-viza, nafhe pofvezhenje ino odrefhenje od Boga nam dan. Vii sakladt ino fbazi modrofli ino vunhenófti fo v’njemu fkriti.’* „ Ako fte tedaj Grofpoda Jesufa Kriftu-fa dobili, tudi shivfte ino ravnajte fe po njemu. Va - nî fe vkoreninite , na - oj fe si« dajte, vcerđice fe v’ véri, podviubeni de v’iìjej; ferze od hvale naj va a kipi. Varite fe, de vaf uihzher f’pofvetno modroftjo ino prašnimi fleparijami ne savóii, ki jih ljudj# po zhlovefhkih vgibih ino pofvétaih fne-gah terdijo, ktire nifo po KnftuCu; ino v’ njena lé vender vfa poinòta bógltva teléfno prebiva. ” Vfiloft Boga, nafhiga sveliîharja, Je je vfim ljudém perkasala, ino naf vazhî, de fe pregréfhaofti ino pofvetnim sheljnn odpovéjaio, ino de trésno, pravizhao ino bogabojézne na tinnì fvetu shivfmo , ino de svelizhano vupanje, ino prihod velizhaftva nafhiga velikiga Bogà ino svelizharja Jesufa K ri ft u fa pozhakajmo, davfhiga fan febe sa naf, de naf ie od vfe krivize odréfhil, ino de naf je ozhiftîl, ino deje is naf pnjétne, po dobrih delih hrepeuézhe ljudi sa - fe napravil. ” „Gotóva befeda, ino vredna, de fe je vfaki prime, je ca lé : De Jesuf KriÜuf je grefhnike svelizhat na fvéc prifhel. Kakor je po gréhu jéaiga famiga v’ vfe ljudi po-gublénje vdârilo : tako pride po jéniga fami-ga pravizi v’vfe ljudi opravizbenie inoshiv-lenje. Kakor fe je is nepokórfhine eniga fami-ga zhloveka veliko grefhnikov sgodilo: tako jih bo s’ eniga pokorfhino opravizhenih veliko. Kakor je tedaj greh k’fmerti kralj-vàl : tako tudi miloft k’ vezhnimu shivlenju kraljuje ino naf opravizhuje, po Jesufu Kris (tufu, gofpodu nafhimu»5! „ Kriduf .je od tnèrtvîh vfial, ino je pervina prefpâvzov. Kakor je po enimu Zhloveku fmert na fvét prifhla , pride tudi vdajetije od fraerti po eni.nu. lao kakor morejo salolo Adama vfi vmréti, bodo tudi savolo Kriidufa vid oshivleni. Kakor je Je-suf Kriduf vmerel, pa fpet vdal, bo tudi Bog v’ Kridulu safpàvfhe fpet v’ shivle-nje poklizal. Kaj ! kakor je Kriduf po ozheta zhafdftlivi mòzhi od fmerti vdal » tudi mi she sdaj novo shivlenje ravaaj-mo. Zhe ide tedaj P Kndufam po tim takim od fmerti vdali, kar ie o sgorej, jifhi-te, kjer Kriduf na ozhetovi defnizi fedi. Per tidimu, kar je sgorej, né kar je na seinlji, bodi vafh vum ino vafhe ferzé. ” „ Ne framujem fe evangelja ; saka} boshja mozh, vfe va-nj verovajòzhe svelizhat, je v’njemu. Kar fe mi je préd dobizhik sdélo, fe mi sdaj sguba sdi, kar Kriitufa posuam, Kaj! vfe, pravim, je sguba proti neisrezhè-nimu Jesufu Kridufu, mojimu Gofpodu, od-klèr ga posnaro. Savolo njega vfe drugo sgubo délam, vfe mi je fméc, de lé Kridu-fa dobim, ino pravizo dofêshem, ki je is vére v’ Kriftufa Jesufa, ki je po véri is ßo-gâ. De njega posnam, mozh njegoviga vda-jènja v’febi obzhutim, de firn njegoviga ter-plénja deléshen, ino njegovi fmerti podó-ben, ino, de po njegovo tudi jes vdajènje o i mertvih dobim, to je moja edina frézha. Kriduf je moje shivlenje, ino vmréti mi je dobizhik. ’î », Ker fe je Rogi, nafhiga svelizharja , dobrota ino perljudnoft nad nami permasala» naf je, code nè po délih pravize, kar fmo jih mi fiorili, ampak po goli fvoji milofti naf je svelizhal P preróda kopijo ino P pre-novitujo fvetiga Duha, ki ga je obilno po Jesufu Krifiufu, nafhimu svelizharju, na naf isljil, de fe, opravizheni s’njegovo miloftjo» po vupanju vérbizhi sgoditno vezhniga silivlenia, ” ,» Ali ne véfte, de fie boshji tempel, ino de bosbji Duh v’ vaf prebiva ? Kdor pa boshji tempel ofknioi, ga bo Bog pokon* zhsî; dokler, boshji tempel, kar fie vi, je fvet. Ino pa tempel shiviga Boga fie, Bog fam pravi : „ V’ njih bom prebival ; med njimi bora hodil; jes bom njih Bog, ino oui bodo moje ljudfivo. ” Ker imamo tedaj toljke obljube, moji ljubesnivi ! zhifie od vfiga madesha dafhe ino teléfa fe ohranimo, ino v’ boshjimu ftrahu dokonzhujmo Ivoje pofvezKènfe, ” „ Opominjam vaf torej : po duhu ravnajte ino mèfniga poshelènja ne bote pozhe-njaü. Mefô namrezh soper duhâ, ino duh so-per mefó posheluje: eden drugimu fia fi soper. Delà mefâ pa fo, vfakimu ie snanot kurbddlvo, nagnûfnoft, nefrdinnoft, nezhî-fioft , malikovanje, savdajanje, fovrashtzo, sdrashbe, ferd, napenànje, krég, nàpake, raspertije, nevoffilivofi , vbijanje, pijaozho-vanje, poshréfhtioft , ino vezh takiga. Od ktirih dél vam povéra, kar firn vam she vezhkrat povedal : De ktiri take rezhi dela- Jo ÿ ne bodo boshji ga kraliéft va dofégli. Duhd fad pa fot ljubssen * vefelje, mir, poterpesh* Kvoft, prijasaoft, dobrota, persanâfhnoil, krotkóft, sveftólt, pametnofl:, sdershnoft, zhiftoft. Krifhfovi pa lo tnefó s’vfìmi hudim sheljami ino flâftmi vréd nad feboj kri» Shali- Aito tedaj v’duhu shiviraò, po duhu tudi ravnajmo.” „ Ktiri fo po méfu ( ktiri teléfue po-zhutke poflufhajo)» tudi po méfu miflijo ( ib mefniga duha, meféni iuo v’ posem» lifko satnifhleni ). _ Ktiri pa fo po duhu (ktiri duha poflufhajo), miflijo po duhu (fo duhovita duhâ ). Mèfniga duhâ biti je fmeru duhoviga duhâ biti je shivienje ino mir. Mdfni duh je boshji fovrashnik, ino ne pod» Móne fe boshjim sapovdim, ino pa ne more fe jim, ker je nemogózhe, de bi mefendki po boshji volji ravnali. Vi pa nifte po méfu, temozh po duhu, zhe fa j vender boshji Duh v’ vaf prebiva. Kdor nima Kriltufoviga duha, ni njegov, ino le tifti, ktiri fe boshjji-mu Duhu vdajo, fo boshji otrozi. (Tudi porok nevmerjózhnofti ino prihodniga od fmerti vib.jènja nam je boshji Duh ). Ako namrezh je Kriftuf v’ vaf, telò naj tudi sa-volo greha vmerje, duh lé vender savolo opravi'fhtva shivi. Kaj ! zhe duh Jesufoviga od fmerti obddza v’ vaf prebiva, bo on, obudivffai Kriftufa od fmerti, po fvojimu v’ vaf prebivajózhimu Duhu tudi vafho vmerjózhe teléfa fpet oshivej. ’’ < ag. Véra, vupanje ino Ijubésen, Véra, vupanje ino ljubesen fo snotraj-Kj’e boshje kraljélìvo nórri v’zhloveku, ino torej dah zeliga kerfhanftva. Kako kaj ve-likiga, lepiga ino veféliga Pavlu fo te tri zhédoofti, te tri matere vfih druiih, bomo is uh iè njegovih navükov vidili: „ Po véri rasvumémo de fo fvetóvi s’ bos h jo befedo vft var jeni, ino de fe je is Devidijózhiga vidijózhe sgodilo. Po véri je A bel Bogù boijfhi dar od Kajnoviga opra-vii, ino, de je pravizhen, fprizhovanje dobil , ki mu ga je Bog fam per opravilu njegovih darov dal; ino po njej on fhe mer-tuv govori. Po véri je Noe v’boshje raso-dénje od fhe nevidnih rezhl ponishno fe vdal, ino barko, ohranit fvoju hifho, delal ; f’ ktiro je ob enimu fvét obfojval, fatn pa vérbizh pravi zç, ki fe po véri doféga , fe sgódil. Po véri je Abraham boshji ve-lévi pokora bil, ino na pot fhel v’ deshelo, ktiro mu je bilo v’ délesh dobiti obljubleoo ; fhel je, pa fam ni védel, kam gre, Po véri je v’oblljubleni desheli ptujiz prebival, ter, Isaku ino Jakopu enako, v’fhotorjth ftanoval, ki fta bila ravno te obljube fovér-bizha ; nadjal fe je namrezh méfia, ki ima terden ftan, ino ktiriga mojfter ino sidâr je Bog, Po véri je Abraham, ko je bil fku-fhan , ïsdka darovat fhel, ino fvojiga edln-zhika je v’dar pelai, na ktiriga fo prejete obljube govorile J ker mn je bilo rezhènot Po Isaku fe ti bo sarod imenoval. On pa je miflil: Mogozhen je Bog, de ga fhe od mertvih lohka obudi, ino pa ref is groba, koljko drugazh ? ga je nasaj dobil. Po véri Da prihôdno je Isak Jakopa ino Esava bla-goflòvil ; po véri je vmirajózhi Jakop Joshefova finova, vfakiga pofebej, blagoflò-vil i ino ravno tako po véri v’Israelfkih o-trók pribódni is-hòd is Egipta je vmirajó-zhi Joshef fvoje kolìf feboj vséti povelje dal. Vfi ti fo v’ véri v’ boshjo obljubo vmerli , préden fo obljubo dofégli ; lé od délezh fo jo vgledovali, od délezb lé po-sdravili fo jo, tako rekózh ; ino fo fi ptujzi ino popótniki na setnlji djali. Ktiri pa tako govoré, pokashejo, de fhe lé domóvja jifhe-jo. Po bóljfhimu, nebefhkimu, domóvju, fo hrepeneli. Torej fe pa tudi Bog fam, ki jim je ta dom^ perpravil, njih Bog imenovdn biti ne framuje.” „Veraje fiorila, de fo ftarifhi mla-dorojènig'a Mosefa, ker fo lepo, blago déte vtdili, déte tri méfze perkrivâli, ino fe nifo kraljove sapovdi bali* Po veri ni hotel IVIosef, kadar je velik bil, Faraonove hzheri fin imenovan biti; s’boshjim Ijtidllvam raji terpéti, kakor greha zhafno vefelje imé-ti, je isvóljil. Saframba, ki jo je savolo vére v’ obljubleniga odrefhen/ka prebival, mn je bila ljubfhi od vfiga Egfptovfkiga bolliva; ker je povrazhflo gledal. Po veri je is Egipta vfhel, ino ga ni bilo fkerh kraljove jése; nevidijôzhiga namrtzh, kakof âg6 bi ga vidil, le je dershaj. Po véri je Mosëf velikcnòzhno jagne klati, ino Israeizov dt* móve P kervjó pokropiti rékeî, de fe jih im ue dotakne, ki je pervénfLtvo morii. Po véri fo ïsraelzi, kakor pofuhimu, fko* si rudézhe morje fhli ; Egipzhane pa, ki fo to fkufhali, fo potonili. Po véri lo fe Jerehünfki sidóvi poderli po fédemdnévnimu obbódu okolj njih. Ino pa, kaj bi fhe govoril ? Zhafa bi mi smanjkovàlo, ako bi Gedeona, Davida, cS3mveia ino pre* róke P kaj vèzhitn v’ rnifel jemal. Kraljéltva ino kraljeltva po véri fo vshugali, pravizo delali, obljube dcfégli, lévam shréla sama* fhovàli, liine ognje sadnfhili, ojfìrim mé* zham vfhli, fmertine bolésni prebili, na vojfki fe pojunafhko obuafhali, ino tabore ino tabore fovrashnikov raspodlli. Matere fo fvoje Otroke, od fmerci prebujène, nasaj dobivale» Drugi fo fe savolo vére raji fìrafhno müzhiti ino martrati dali, ino nifo hotli, ako ravno fe jim ponuja, ispufhéni biti, de bi boljfhi vflajènje dobili. Drugi fo bili saframovani, tepèni, v’shelési ino jézhe dévani, kamenjani, preplìovani ino presha'govani, pésovani, obglavlovàni. V’cv* zhlnab ino kcsfnsh fo bodili , v’ poma'njka* nju, v’nadlogah ino Hifkah} po pufhavah * po gorah, po Ijuknah ino raspórkih fo fe potikali *— pa fvét jih ni bil vréden!” „ Ker imamo tedaj prlzh toljki oblak okolj febe, ki naf obdajaj odlosblmo vfo tésho, ki nam je na pótuì oddem'mo gréti» li naf cpovéra; ioo P poterpeshlxvoftjo te* sg? zfmö ték t ki ga itnamo tèzhi odkasaniga. "V’ jesufa Kriftufa glejmo, sazhévza ino do-kònzhnìka vére, kciri je nanieft vefelja, kì bi ga bii lohka imel, krisii raji terpel » ino sa vfe saframovac/e ni nizh maral ; sdaj pa fedi na defnizi boshjiga fédesha, Le v’rje* ga miflite, toljko sópernoft od grtfhnikov preblvfhiga, de ne omagate, ino de vara ferze ne vpade. tSf j fe fhe vender per vojfki soper gréh ( soper sapelovanje ) do kervi nifte branili !55 „Véro iméj (ò zhloVek!) ino dobro véft. Ktiri fo dobro véli savergli, fo tudi » kar véro tizhc, na klèzhet savosfli*5’ „ Opfavizheni tedaj po véri, imamo mir s’Bogam, ino od vüpanja, boshjih oùrók velizhaftvo dofézbi, fe vefèljimo lohka; Kàj! v’fredi nadlóg fe lohka vefeljimò, ker vémo, de nadloga poterplénje, psterplénje dofküfbenftvo, dofkdfhenftvo pa vupaDje napravi ; ino vupanje pa ne déne na framò-to. To vupanje nam je vara ino terden dershaj po shivletìju, ino fkosi pert, (ki Dam fhe un fvet sagrine) noter v'fvetfnj-fhe (nebéf) predère, kamof je prednâ* miz, Jestif, vézhni vdki mafhnik, va-nje shefhel.” „ ïs Terza sheljimò , de Vfaki is vaf ravno to fkerb do konza fkashe* dokler fe njegovo vupanje fpolni, de ne bote otésh-ni, ampak de ile pofnèmàvzi po véri ino poterpe shHvofti she obljubleUi délesh dofég* fhihj ino de imamo» ker Bog faj ne mors Jgâti, terrien trofht, kadar fe s’shivim vupa-njam obljubleniga dershimò, ” „ (Zhe ob nadlógah vupanje sgubité), tàko trofht posabite, ki ga modroft v’ fvoje otroke daja: „Moje detel nikar ne sanerodr-vaj Gt fpodoviga vurenja, ino ne vpadi ti ferze, zbe te ftrahuje, Sakaj, kogar Gofpod ljubi, ga ftrahuje , ino vfakiga otroka , kti-rigaradima, tèpe. V’ftrahu torej radi mu ofìam'te ; kakor s’ Tvojimi otrózi Bog s’ nami ravna. Kej je néki otrok , de bi ga ozhe ce ftrahovàl ? Tudi nafhi reléfnt ozhérje fo naf ftrahovali, ino vender fmo jih fpofhro-vali : ali ne bomo toljkaj bol ozhetu dubóv pokćrni, de bi po njegovi volji shiveli ? Oni fo naf po fvojimu sdènju lé nekaj malo zhafa v’ ftrahu imeli : Bog pa naf po nafhi* mu pridu véri, de njegovo pofvezhénje do* ieshemo. Vfako krodzhenje» to je, doklèr terpf, fe ne sdi velelo, temozh shaloftno; tode potlej perrâfe vürjenzam is njega fad pravize ino lep pokoj ino mir.” „ ( Poglejte , zhe vam teshkô dê, dobrö delati ino hudiga fe varovati, v’ prihodno povrazhllo ). Vfakimu po njegovih delih bo enkrat povernil: Zhaft* flavo ino ntv-tnerjózhnoft vfim f’poterpeshllvoftio ino dobrimi dèlmi vezhno shivlenje jifhé-zuim : jéso ino ferd pa prepircikam, ki fe reftuzi ne vdajo, ino krivizi véro imajo. Nadloga ino ftifka sadéne vfléherno zhlovefhko du-fho, ktira hudo dela — zhaft pa, flava ino mir vfakimu, ktiri dobro dela! — Ne mo-tfce fe j Bog fe ne safmeliuje. Kar zhlovek 28g féje, bo tudi sbèl. Kdor sa fvoje mefó féje, bo tudi od mela trohlòbo shèl. Kdor pa po duhu féje, bo od duha vezhno shivlenje shèl. Torej, nikar neopéjfhajmo dobriga de* lati ; ino tudi shéli ob fvojimu zhafu nepre-néhama bomo. Torej, dokler fhe zhaf imamo, ftorimo vfim dobro» slafti pa domâzhim po véri. Ali ne véfteî Ktirî v’ tekàvnizi tekó vfi fzer tekó, pa. lé jeden dobi' zéno. Tako tedaj težite, de jo dobitè, fno kdor v’ glédalfhe na mózh hodi, fe vfiga sdershu-je — ino to, de svenliv (hrâfhov ali drugi taki ) vénez prèjme ; nam pa fe sa ne- svenllviga godu ” „ ( Vii v’ vupanju vezhniga shivlenja delajmo dobro, ino siège preterpfmo, ino nikar ne opéfhajmo ). Kaj je she, zhe tudi nafh zhlovek, kar ga je svunajniga, fkopernuje, snótrajni fe lé vender od dnéva do dnéva ponòvla. _ Sakaj, nafhe fidäinje memo trenózhe terplénje nam vézhno, obilno obilno velizhaftvo o sgòrej napravla. Ne gledamo torej vidfhine, temozh po nevfdfhîni i sakaj, kar fe vidi, je lé nekoljko zhafa ; kar fe ne vidi, pa je vézhno. Mi verno, de Bogâ Ijubiôzhitn vfe k’ débrimu sdâ — dokler, od konza jih je she isbral, ino od-lózhil, de fo podobi niegoviga finti enaki , ino on tako pervéniz med veliko bratmi* Ako fmô tedaj, kar boshji Duh nafhimu duhu prizha, boshji otrozi, fmo tudi boshji vérbizhi, ino Knftufovi fovérbîzhi; farno, zhe s’niim terpitnò, de bomo s’njim tudi povelizhani. Ino per timu je s ménim, de fe Tritìi ino {het* dii, T a 90 terplénje fidajniga zhafa ne mòre permanati prihodnimu velizhaftvu , ki fe bo nad Dami rasodélo. NobeDO okô ni vidilo, nobeno vubó flifhalo 9 v’nobeniga zhloveka ferzu fe ni sagibalo, kar je Bog tiftim, ki ga lju** bijo, perpravil. ” „ ( Zio fmerti ino grobu pobère vftati vupanje gròso). Kar fe féje, je trohllvo, ino kar vftàne, neftrohlivo; kar fe féje, hòdno, kar vftane, zhaftllvo ; kar fe féje, flabo, kar vfìane, cerdno ; féje fe teléfno telò, viìalo bo duhovno telo. Kakor pervi zhlovek is «émlje sémlifek ; tako je vdrug-zhini zhlovek is nebéf nebéfhek. Ino kakor sdaj podobo Adama , posétnlifkiga ozhe-ta, na febi nófimo ; bomo tudi podobo Je-sufa Krìftufa Dolili. Ino pa, to je , druga-zhina je fvetlòba ljute, drugazhina fvetlò-ba svésd — ino svésda od svésde fe v’fvet-lohi lózhi. Kavno taka bo per od fmerti vllajànju. ” „ Konez vfe sapovdi je ljubésen is zhiftiga ferza, is dobre veftl, ino is vére bres hljimbe. Vfa sapoved je fpclnena , zbe fe ena befeda dershf: Ljubi fvojiga blishniga, kakor fam febe, Lé kdor fvojiga blishniga ljubi, fpclni sapoved. Sapovdi î ne préfhefhtvaj, ne vbijaj, ne kradi, ne prizbaj po krivimu, ne po-sheluj, ino kar je drujih tazih , vfe to je v’ti ]è befedi sadéro: Ljubi fvojiga blishniga, kakor fam febe. Ljubesen fvojnja blishniga nizh hudiga ne pozhnè. Ljubesen je tedaj vlih sa pò ved poinòta. ( Tudi lé lju^ 29» besen je po tim takim prava vuzhenóft). Vuzhenóft napihuje, ljubésen pa pobóljfha. Zhe ii kdo na fvojo védnoft kaj domifh’uje, fhe ne vé, kako gre kaj véditi. Kdor pa Boga ljubi, mu je pravo fposnanje od Boga ddno.” „ Snarn naj vfe zhlovefhke jesike , kaj ! po anglifko snaj govoriti, zhe pa ljubésni nimam, bronzhézh bròn firn, svonézh kro-giil, drujiga nè. Mózh prerokovati naj imam, vìe fkrivnofti naj vém, vfo vuzhenóft naj pofédem, tako véro naj imam , de bi goré s’njo preftavlal, zhe ljubesni nir mam, nifim nizh. Vfe fvoje preraoshènje naj med vboge rasdâm, fvoje telò naj nè-fem, ino shiviga fshgdti naj fe dam, zhe pa ljubesni nimam, vfe to mi nizh ne pomaga, Ljubesen je poterpeshliva, je dobrótua: ljubesen ni nevofhh'va, ne pozhné nizh nâpzhniga, fe ne napihuje, ni vkasliva, ne jifhe laftniga dobfzhka, fe ne da sdrashiti, ne mifli nizh hudiga, fe ne vefeljf krivfze, pazh pa pravize ino refnfze ; vfe prebije, vfe véruje* vfe vupa, vfe poterpf. Ljube-sen nigdar ne neha ; prerokovâoje bo mimi-io , jesiki bodo jénjali, ino vuzbenófti prefhle; le nekoljko namrezh vémo, lê po nekóljko prerokujemo. Kadar pa pride, kar je popólnama , bo mintilo, kar jenekóljkiga» Sdaj pa oftane véra, vnpanje, ljubesen, to troje 5 tode ljubesen je nar yézhi med timi. 2 c). Pergânjbe k’ đolshnoftim, opo-mimbe od grehov. Kdor ima na véro ino na vupanje vtef-jeno ljubesen , ima seroo kerfhanftva. Pa, kakor fe fónzbni shârk v’ màvrizi v’ mnoge farbe raszépi, ino luzh fo lé vender vfe : tako fe tudi ljubesen v’zhlovefhkimu shiv-lenju perkasuje, de je sdaj ta, sdai una zhed-nolt, pa lpibesen je smirai — ino ravno tako je greh potnânjkanje ljubesni. fj’ takim zbednoftim ali krepóftim naf Pavel tolj-ko lepo perganja* ino toljkàni naf pred grebi fvarlj de k vam bo vshâljilo, vém, per tih lè naVukih, ino s’ novim vefeljara k’ vliinii débrimu navddne fe bote zhu-tili» „ To vam povém, ino po Gofpodovimu povèlju Vam prizham, de ne shivite fej vezh, kakor sbivé ajdje, po nezhémernoüi fvojih mifel, ki fosatàmneniga vuma; ki fo po nevédnofli. ki je v’njih, ino po flepoti fvojiga forza dèlezb od shivlènia Roshjiga ; ki fe orerpnèni fami flafiim padajo, ino vfo mnogo nezhiftoft vgënjajo, Vi fe nifte ta-ziga Knftufa navuzhiii, zhe fte od njega fej fliihali , ino v’ njemu podvuzhèni. Sa-kaj, ta lè je njegöviga vuka refniza t De fta-riga zhloveka po pnprejfhnimu shîvléniu is febe f lezite, ^ po fvojih smot posh’lènjiJ popazheniga; ino pa de fe po duhu y’f/jji- »Q3 mu vumu prenovite, ter noviga zhloveka na-fe obiézite, zhloveka po Rogu vft varje-niga, v’pravizi ino v’pravi fvérofti. ” „ Préd fte bili tmà ; sđaj pa ftç po Go-fpodovi véri luzh. Ravnajte kakor lüzhini otrozi. Luzhini fad je v’goli dobróti, pravizi ino refmzi. Prefodujte , kaj je Bogu vfhezh, ino ne delajte le deléshnih tènie nerodovitnih dèi, fvarite fhe lè. Sakai * kar fkrivaj delajo, je tudi lé povédati gerdó. ” „ Ljubi bratje ! Sa boshjo miloft vaC profim, v’shiv, fvet, Bogu dopadliv dar fe Bogu dajte, ino pametna bodi vafha boshja flushba. Ne srazhujte fe po timu fvétu, ampak v’ vuma prenòvbi fe podrugdzhite, de bote fami fkufili, koljkanj dobro, lepo ino popolnama je vfe, kar je boshja volja.” „ Dokler fte bili grebovi fushni , fe vé, de nifte bili pravizi v’ sapovdi. Tode pa tudi kakfhjn fad fte imeli ^takrat od tega, zhefar fe sdaj farni' framujete? Konez tega je fmert. Sdaj pa fte od greha oflo-bódeni ali fprofténi, ino pa v’boshji fush« nnfti fte, ino vafh fad je pofvezhénie : ino konez tega je vezhno shivlenje. Dokler, grehovo plazhflo je fmert; dar boshji pa vezhno shivlènje, v’ Kriftufu Jesufu na-fhimu Gofpodu. ” „O vi preljubi! zbe kako kerfhanfko Opominjanje, zhe nadléshnoft ljubésni, zhe enaki duh. zhe mila perferzhnoft fhe kaj per vaf sda: dodelajte mi vefelje, ino bo-; dite fej vfi eniga vuma, vfi. enake 1 jube s ni, vii eniga ferza, vfi ena du-fha, ino vfi eno miflite. Bodite boshji pofnetnâvzi, ki fie njegovi preljubi otrozi, ino po ljubesni ravnajce. cSej naf je tudi Kriftuf ljubil, ino je fam febe sa naf v’dar ino v’ Bogu prijétno koljino dal. V’ en vum vfi fe obležite, vi, ki fie isvóljenzi, Cvetniki ino ljübiki boshji ; v’ perferzhno vfmi-lenje, v’dobroto, v’ponishnoft, v’krotkóft, v’ poterpeshfivoft. Vafha ljubesen naj bo bres hinavfhine ; po bratovfko fe ljubite; eden drugimu she naproti zhaft nefite; per fkerbi sa druge ne bodite sanikerni. VTe , kar ftoritè, naj fe v’ ljubesni sgodf. tShe enkrat! mémo viiga imejte ljubesen eden do drujiga; dokler, Hubesen je vfe popól-namofti vés, ona ljudi fkljéne.” „ Ne posabite dobrodélnofti, ino po-d^ljfhine; take-pofvezhnine namrezh fo Bogu vfhézh. Radi perpomósite fokriftidnam v’ potrébah. Radi ptujze ohranujte. Vefe-ljite fe s’ vefélimi, jokajte s’ jokajózhimi. Kdor vbógajme da, vfaki is dobre volje ino is ferza naj da, nè is nejevólje ali file ; dokler, vefeliga dâvza ima Bog rad. Ino pa fej je Bog mogózhen sadòfii, vam vfaki dar, ki ga drugim is ljubesni podâfte, obilno ino sverhano lohka poverniti, de imate viiga vfelej dovolj, ino de vam fhe sa^ vfake edine dobre delà ofiane. cSej je takolè pifano: On delji ino vbógim daìa, pa njegova dobrótnoft fe vekomaj ne rasdi, nikojj ji ne smanjka* Kdor fkopó Kje, bo 2c;ç tudi fkopó shèl ; kdor pa obilno féje , bo tudi obilno fvojo obilnofl: shel. Bog' tedaj, k tiri févzu fétne v’roko poklàda, ino kruh k’jéli napravla, on naj vam to vafho (etvo I cbogati, ino naj vam veliko perdélkov da vafhe pravize , de bote imeli obilno fhe h* toljkim dobrotam, ino de Te po naf s’ njimi ferza k’hvali boshji obudé. Sakaj, boshji darovi nimajo le tega dobriga, de je vbó-gim kri (lianam s’njimi pomagano, remozh tudi veliko boshje hvale je is tega, ker, te dobrote vshivaje, vbógi Boga hvalijo, de fvojo vero v’ Kriftufov evangeli tako lepó v’djanju fkashete, ino njim ino vfim po-trébnitn P pripróftim ferzam dobro ftoritè* Ino pa vfi v’ljubesni do vaf bodo per Bógu sa vaf profili, de vam je Bog tako obilno dobroto v’ferze djal. ” „ Kar je mogózhe, ino koljkor je per vaf, imejte mirs’vlimi ljudmi, ino fami febe jifhite pofvetiti; dòkler, nihzber ne mòre bres tega Boga gledati. Eden drujiga prenefire, ino eden drugimu odpuftke, zhe fe ima kdo zhes koga pertóshiti : kakor je Gofpod vam odpuftil, tudi vi eden drugimu* Ne povrazhajte hndiga P hudim; dobro jim Vofhite, ktiri vaf preganjajo — dobro jim Vofhfte, ino ne kolnfte jih, Vfiga prepira ino prasne zhaßi fe ogibajte. Is ponishno-fti naj vfaki vfakiga drujiga vezhiga dela kakor fam febe. Né fvojiga, ampak drujiga prid naj vfaki jifhe ; en ino ravno tifh duh namrezh more v’ vaf biti, ktiri je v’ Jesuf» Kriftufu bil.” „Molite bres prenehanja. .Stanovitni bodite v’molitvi, ino Phvalo v’njej zhujte, AH jejte, ali pite, ali kaj drujiga delajte, vfe fiorite k’boshjj zhafti. VTe, kar kolj ftoritè s’befedo ali djanjam, vfe florite v’i-ménu gofpoda Jesufa tCriftufa, Boga, nafhi-ga ozheta, po njemu hvaìijózh. Per vfiniu hvalite Boga vfelej, kar koij fe sgodi, sa-kaj to je volja boshja, ki vam jo je vütn po Jesufu Kriftufu rasodél. Nizh ne fker-bite; temozh per vfaki molitvi f’profhnio ino hvalo povejte na ravnoft fvoje nadloge Bogü. ’5 „ Kriftufova b e feda s’ vfo fvojo modroftjo naj obilno per vaf prebiva, ino veliko fadü obrodi. Vuzhite ino opominjajte fe eden drujiga f’pfalmi, P hvalnimi ino duhovnimi péfmi, ino s’od boshje milo* fti gjinenimi ferzmi pójce Bogu. Ognjévi bodite v’duhu; ino terdo flufhite Go-fpodu; nikar ne shaljite fvetiga Boshjiga Duha, ki fte na dan odrefhéuja s’ njim sa» pezhâteoi ! Glejte fej, de ne bo nihzher boshji milofti nepokorni de kakfhina shèrka korenina med vami ne pcshéne de ne bo sadufhovâla, ino de fe jih po njej veliko drujih ne ofkruni. Kriftufov mir naj v’vafhih ferzih pofkakuje, ki fte v’enimu teléfu k’ njemu povableni , sa kar bodite hvaleshn. Boshji mir, ki vfo pamet pre-feshe, naj va(’he Terza ino vafhe mifli v’ sveftobi Jesufa Rriftufa obvârje. ” „ c$izèr pa , ljubi bratje ! v e fé I i bodite; popoinama bodite; eniga vuma bodite; mir 597 imejte med fabo — ino Bog mini ino Iju-besni bo per vaf. Védno bodite veféli Ï Vfélej fe v’Gofpodu vefeljke, ,She rezhem? Vefeljite fe ! ” „Zhujézhî bodite; ftanovitni bodite v’véri; tnòshko fe obnafhajte, ino bol ino bol fe vterjujte. Veféli bodite v’ vupanju ; poterpeshlivi v’terpléuju ; (lanovitnt v’molitvi. Vfe , kar je ref-nizhniga, kar je framoshKviga, kar pra-vfzhniga, kar fvetiga, kar ljubesmviga, kar hvale vredniga, kar je kake zhednofti, kar lépiga, to vam bodi v’ mifli. ” „ tSovrashke hüdo, dóbriga fe der-shfte; persadenke fi po ddbrimu, nè lé pred Rogam , tetnozh tudi pred ljudmi ; ne opéfhajte dobriga delati. Vfe premiflite , kar je dobriga , ohranite. Vfiga fe varite» zhe tudi lé vides hudiga ima. .Sheljim, de bi bili v’ dóbrimu modri ( ino dobro pod-vuzhèni ), ino di bi vam vìe hudo bilo neugnano, ” „ Ne sdite fe farni febi modri ; ne domifhlujte fi veliko od febe, temozh mifli ponishnih na^fe vsa-mite, Zhe kdo od febe méni, de je kaj» ker ni mzh, fam febe golfa. Lé vfaki naj fvoje laftno dé!o premifli, ino tako naj ima zhaft fam v’ febi ; pa ne jifhe naj je per komu drugi mu. Vaf ha pâmetnoft bi mogla vfakimu v’ozîii fhiniti. ” „ Vi'preljubi ! ne mafhuìte fe farni; fhe lé is póti pojte lési; pifano je Bamrezh ; Moje je mafhov^aje j jes bom .povrazhoval, pravi Gofpod. Ampak, zhe je tvoj fovrashnik lazhen, nafiti ga; zhe je shéjin, piti mu daj. To delaje mu bofh sherjâvze na glavo nagrènii ( oméhzhal ga bofh, kakor terto sherjâvza, de je. vóljna potlej, ino fe rada viti da ). Ne daj fe od hudiga premagati ; temozh premagaj hudo s’ d ó bri m.” „ Varite fe tòshb ino prävd. Shé to prizha od napzhnodi med vami, de fo toshbe med vami. Bofh ! de bi raji kri vizo terpeli! bofh! de bi raji fhkolo imeli! (Shè lé vi nofhkolujete — ino pa to fvoje brate! Ali ne vede, de krivizhniki ne bodo boahjiga kralieft/a vérbali?”' „Zhe fe raaferditè, nikar ne grefhujte ; tiikolj ne hòdi fonze zhes vafho jéso sa góro, ino ne dajajte fatanu v’ fvojiuu ferzu prodora. Vfa sabavllvoft, vfa jésa, vfa nejevólja ino vfe vpitje, vfa klétuv s’ vfo hudòbo vréd fe od vaf pobèri ! Ampak do-brótlivi ino vfmileni bodite eden do druji-ga, ino radi eden drugimu odpufhajte, kakor je Bog v’Kriftufu vam odpudil.” „Ne pogub lu j te ino ne sani-zhujte drujih). Kdo fi d, de ptujiga hlapza fódifh ? tSvoiimu gofpodu doji ali pade. Pa dal bo; sakaj» Bog je mògózhen sadodi, ga podaviti. Ti pa kaj fodifh fvojiga brata ? ali pa tudi d kaj sanizhu-jefh fvojiga brata? £Sej borno vfi pred Kri-ftufovim fódnhn ftolam dali. Vfaki naf bo sa-fe Bogu odgovor dajal; nizh vezh tedaj ne foifnio eden drujiga: ampak to raji obfo- m dite, de fpotîkleja ali pohujfhanja vezh fvojimu bratu De naftavlate. Tudi prevréd ne fodite, dokler Gofpod pride ; on bo v’ fkrivnòbe ino ramo pofvdtil, ino fhetako f krite mifli ferza rasodél: ino takrat bo vfaki C ktiri jo safiushi ) per Bogu hvalo imel.M „ (Vfaktiri fe pofhtèno ino pravizhno preshivi). Nihzher ne g a nuj ino ne gol fa j brata per kupzhiji. Kdor je k radii, vezh ne kradi; dela raji naj, ino kaj dobriga naj s’ Tvojimi rokami pozhnè, de bo fhe vbogiin v’potrébi kaj dati imel. Takim ( ktiri ne delajo, ne-ródno ravnajo, ino fe v’vfato rézh vtikajo) sapovémo, ino opominjamo jih v’iménuje-sufa Kriftufa , Gofpoda nafhiga, de naj per pokóju delajo, ino fvoj kruh jedo. Zhe kdo delati oozhe, naj tudi ne je.5’ ,, Vafhe ravnanje naj bo bres lakom n o rti , ona je malikovanje prav rè-zhi; ino Ptiflim, kar imate, bodite dovóljni, cSej j^ Gofpod obljubil: Ne bom te sapullil, ne bom te posabil. Torej s’ tVéftjo ino mirni fmémo rezhi: Moj pomozhnik je Gofpod: ne bojim fe, kaj bi mi zhlovek vtég-nil fioriti. Velik dobizhik pa je bogabo-jézhnoft s’ sadovóljnofljo. Nizh nifmo na fvét feboj pernéfli, ino gotovo tudi is njega nizh feboj ne ponefèmo. A ko imamo teda j shivesh, ino f’ zhem fe obtézhi, dovóljni bodimo f’ tem. Ktiri hnzhejo bogateti, fe v’ fkufhnjâvo ino budizhove sänke sahomo-tâjo, ino v’ veliko nepotrebnih ino fhkodlif- vih sheljà, ktire ljudi v’pogublènje ino kon-2hanje pogrésuejo. Sakaj, ljubeseu do dnar-jov je korenina v liga huJiga. Bogaboiézh-noft pa je k’vlimu d"bra, ino ima obljubo tega ino uniga shitlenja. Shé je to ref-nizhna befeda, ino vredna, dejo vfaki prime. ” . „Ne dajte fe sapelati : Hudi pogovori fkasé lepe nrâve ( lepo sadershanje ). OJprâvite is febe vie lashnlvftvo, ino refuizo govorite vfaki s’ fvojim blishnim, ker Imo lì vudje med feboj. Nobene gerde befede naj ne bo is vafhih vuft , ampak lé dobre, kare podvuzhé ino poboljfhavajo, de poriufhavzam prida pernefô. Vafhe govorjenje naj bo vfelej polno prijétoofti , ino sabéleno, takorekózh, s’njo, de véfte vfa-kimu» kakor fe fpodóbi, odgovoriti,” „ Ne vpijanovajte fe s’ vinam, ki fo nezhlftoft ino vie neródnofti v’njemu; ampak fvetiga Duha fe napolnite, ino pojte ino prepevajte Gofpodu v’fvojimu ferzu, ino vedno dajajte hvao Bogii ino ozhetu sa vfe v’ iménu nafhiga Gofpoda, Jesufa Kri-ftufa. ” ,, Kurba'nja ino nobene nezhiftofti nai ne bo med vami flifhati, kakor fe to kriftianam fpodóbi ; tudi nè gerdih, nefpi-snetnih ino nefpodóbnih kvant ino burk. Dòkler, véditi vam gre, de noben kurbir, noben nezhiftnik (koljkor malikovâvzi, tatjé , lakomniki, pranzi, klèvizi, televâji ) ce bo delésba imel v’ kraljéflvu boshjimü ino Jesufa Kriftufa. Ne dajte fe fej od ni- 3ot kogar P prašnimi befeđami sapelati ; saka} favolo takih pregreh hódi jésa bosfija nad otroke ne|evére. Ne delajte fe jih tedaj de-léshnih, ” „ Glejte, ljubi bratje! de ne bo v’nikomur vaf hudobno nejeverno ferze, ino de fe od shiviga Boga ne odverne. Ampak farni vfaki dan fe perganjajce, dokler fe fhe dànfi sòve, de kdo vaf od grehove flafii ne oterpne. Sakaj, lé toljkdnj fmo Kriflufovi, koljkor per od sazhétka Borje* nimu fkîepu (va-nj vérovati , v’njega vu-pati ino njemu pokornim biti ) do konza Banovimi ofianemo. ” „ Zhe fe, relVze fposnânje sbe enkrat dofégvfhi, fpet rade olino v’greh fpufiimò, Dam nobene daritve vezh sa grehe ne oliane: ampak firafhna fodba ino mafhovaviz bnsbji ò^enj naf zhaka, ki bo s’njim fvoje sopernike posherel, Shé kdor je Mosefovo pollavo prelomil j je, zhe fo bile dvé ali tri prizhe, bres vfmilenja shivlenje âgnhil. Lé premiflite tedaj s ali tifii ne saflushi fhe huji fodbe, ktiri boshjiga limi mandrâ, kn (nóvìga) sakóna, Pktiroje pofvezhèn, sa» nizhuje, ino Dnhd milolli ino gnade sashma* guje? (Sej ga vender posnamo djavfhiga: t- Moje je mafhovénje ; jes bom povernil. ’* Ino pa lé ; „ On , Gofpod, fam bo imel fodbo Zhes fvoje ljudflvo« ” Joj, Brafhno je v* roke shiviga Bogâ padi ! ” *, Torej, vi preljubesnivi mmji ! ki fie mi bili vfelej pokorni, né lé doklèr fini per Vaf bil, temozh fhe bol potlej, kar me ni per vaf, f* ftraham ino trepetam ravnajte fvoje svelizhanje. Sakai, Bog je, ktiri po fvoji dobri volji hotéti ino fioriti v’ vaf na-pravla ( on daja v’ vaf, njegovo voljo hoteti ino fioriti _). tStorite vfe dobro bres goder-canja ino obotavlanja, de bote priprófti, nedolshni otrozi bcshji, ki ni nizh nad njimi grajati, ino ki fe ni v’frédi hudobniga ino fpâzheniga rodu nizh zhes-nje pertó-shiti, med ktirimi fe , kakor luzhi, fvétite na fvétu.” „ tShè enkrat, ljubi bratje ! Bodite moji pofnemavzi, ino tifie glejte, ktiri tako shi-viio, kakor naf vidite. Sakaj veliko jih tako shivi', od ktirih fim vam she doftikrat pravil, ino fpet vam v’ folsah povém , de fo Riiftufoviga krisha fovrashniki. Njih ko-nez je pogub'irje, njih Bog trébuh, ino v’neframnofii jifhejozbafi, ker fo vfi v’po-fvétno satelebani, Nafh prebivik pa je v* nebelih, od koder fe tudi nafhìga sveli-zharja Jesufa Krifinfa r.adjamo, ktiri bona-fhe hodno telo v’ fvojimu preteléfenimu enakiga fpreménil s’mrzhjó, f’ ktiro fi vfe rezhi lohka podvershe, ” 30* Rasne dolshnófti ftanóv do ftanóv. Pavel lepo f’ priliko pokashe potrébo mnogih ftanóv na fvétu, ino potrébo mno- 303 gih daróv ino Flùshb po kerfhanftvu , ino is tega Pavel potlej dolshnórti ftanóv fnuje. „ Kakor imamo v’ enimu teléfu veliko vudov, pa vfi vudje nimajo eni ga opravila; tako fino, koljkor naf je, v’ Kriftufu eno telò; po famesu pa fmo, koljkor naf je, vfi eden drujiga vudje.” „ Taki tedaj imamo po milofti, ki nam je dofhlà, mnrge ali rasne daróve. — Kdor ima tedaj flushbo, naj fvojo flushbo oprav-« la; kdor vuzhi, naj fe vuzhbe dershl; kdor fvari, naj fvarl , kakor gre; kdor daróve daja, naj jih v’priproftorti podeljuje; kdor je zhes druge, naj bo to P fkerbjó ; kdor vfmilenje fkasuje, naj ga s’vefeljam.” „ Vlaki bodi gofpófki podldshen, ktira je zhes - nj ; sakaj od Boga je gofpofka, od nikoder drugód, ino kar jih je, vfe fo od Boga porta viene. Kdor fe tedaj gofpofki vftavla, fe boshji rèdi vftavla, ino nepo-kórniki farni febi ojftro fodbo nakopavajo. Oblaftniki nifo tirtim, ktiri dobro delajo, ampak tirtim, ktiri hudo delajo, fo ftralh-ni. Zhe tedaj nozhefh, de bi fe ti bilo treba gofpcfke bati, prav fiori, ino hvalo bofh od njé imel. Sakaj boshja flu-shâbniza je, tebi k’pridu. Zhe pa hudo de-lafh, fe imafh sa kàj bati ; ne nòli namrezh «aftónj mezha , temezh , ona , boshja flushab-niza, je mafhvévka, de ga ojrtro ftrahuje, kdor hudo déjà, jSilno potréba je tedaj, de rte pcdlóshni, ino to nè farno is ftrahü, te-mozh is vertl. Kavno sato tudi davke da- 3°4 jate ; bosbji flusbdbniki fo nerorezh, ino ravno sató fe more;o sgol te fiusbbe der-shati. Dajte tedaj vfakimu , kar triu greî däzijo, komur gre dazija: zettovtno, "komur gre zeftovîna ; fpofhtovanje, komur gre fpofhtovânje ; zhaft, komur gre zhaft. Iberno vfiga vaf lepo profitu, de fe profh-nje ino molitve, perporóz.hbe ino hvale godé sa vie ljudi, slatti sa kralje, ino sa vfe gofpófke, de bi nam po njih dano bilo* mirno ino pokójno shivétis’vfo prbóshnrttjo ino nedólshncfljo. To namrezh je lepó ino prijetno per Bogu, nafhmus dizharju, ktiri hozhe, de bi vtì ljudjé sveliznani bili, ino k’ fposnanju refuize prifhli.” „ £Starafhtnam (po daüäfhno d u-hovnatn ali mafbnikam) ktiri foféfko ali ópzhino lepó vladajo, gre dvakrat tolj-ka zhaft; slatti » ktiri fe s’vukmi ino pridigami vbijajo, ino vam boshjo befédo ras-• lagajo. Prófimo vaf tedaj, ljubi bratje ! posnake jih, Djé fvoje obdelovâvze, ki fo Gofpodovi nankftniki med vami, ino vaf opominjajo. Iméjte Savolo tega « kar vfe nad V8mi ftoré, fofebno ljubesen do njih, ino v’miru shivtte s’nj;mi. Pokorni jim bodite ino podlósbni, ki fo vafhi prédniki ino nad vafbimi dufbami zhujejo, od ktirih bodo nekadaj odgóvor dajali. Ravnajte fej, de bodo s’ vefeljatn fvojo dolshnóft fiorili « ino de jim ne bo tréba nad vami sdibovati; sakai, to bi vam nizh prida ne nagnalo. Tudi pravi fveto pifmo neki: Délaviz je fvojiga plazhila vréden ! ino v’ Mosefovi 3^5 pollavi je pi fano : Volu» kadar (shito) verfhi, ne otórbaj góbiza. Ali je morebiti lé vc)l Bogii y’ fkerbi ? ali ne pravi tega fofebno savolo ljudi ? Gotovo ! tudi savoio naf je pifano. Hlapez, ktiri òrje, ali mlati, ü fej fmé vupanje delati, de bo tudi per fâdu kaj imel ? Ker fmo vam tedaj duhovno rezh fjali, sli je to toljkiga kaj, de kaj va-l'higa telefniga shânjemo ? Ali ne velle , ktiri altarino fiushbo opravlajo, de od aitarla tudi shivesh prejémajo, ino, ktiri evangeli o s nami jej o , jim gre od evangelja shi-veti. ” „ Jes hozhem, de mosbjé, kadar mólijo, povfód zhifte roké proti nébu vsđi-gujejo, ino de fe jése ino kréga sdershé. ” „ Kavno tako tudi s h énfi vo; pofhtć-no naj fe oblazhi, ino s’framoshllvoftjo ino ponlshnoftjo naj fe zhédi ; nè pa s* lafnimi sapîétkï,ali s’siatam ino shlahtiimi kameni, ino s’drago obléko 5 ampak, kakor fe shén-fkitn fpodóbi, ktire bogabojézhnoft kashejo, s’ dobrimi déïi< ” „ Vi moshjé, ljubite fvoje shené, kakor je Kriftuf zdrkuv ljubi!, ino fam febe sa-njo v’ odreflnlo dal. Vlaki vaf imei rad fvcjo sheno, kakor fam febe, ino ne bodite terdl ino saderlzhni do njih. 5i „ Shené naj bodo fvojim moshdm pod-lóshne, kakor Gofpodti; sakaj mosh je glava shène kakor Kriftuf glava zerkve, Kakor je tedaj zérkuv Kriftuìu podlóshna » naj bodo tudi shene fvojim nioshćm* V’ zhafti naj ima moshâ shena. ” Tritìi ino \het. dih U 3c6 „Vf oz h et je Cino matere) ! ne drač shfte ino ne cogente Tvojih otrók, de jim , vie lohka, Terza ne pobijete; ampak po volji Gofpoda jim ftrah dajte, ino lepo jih redite ino vuzhite ino opominjajte. ” „Vi otrozi, bodite pokorni Tvojim ftarifbam po kerfhanfko ; lakaj to je prav ino Gofpod - Bogü vfhézh. jSpofhtuj ozheta ino mater 1 to je vfih sapóved perva sapóved , h’ktìri je obljuba perftavlena: Tako Te ti bo dobro godilo , ino boTh dolgo shivel na semlji. ” „ .Stâreji moshjé naj bodo trésni, fpofhtovani, pàmetni, sdidve vére, vrt v’ ljubesni ino poterpeshjivorti. ” „ Ravno tako naj ftârejishene Tve-tiga shivlenja bodo, ino njih pogovori pod-viizhni. ” „ Vuzhé slafti mlaji shène naj pamet, de Tvoje moshé ino otroke ljubijo, de bodo pametne, zhifte, trêsne, pridne gofpodime, dobrotlive ino Tvojim moshém podìóshne. ” „ Ravno taki naj mlaji moshjé bor do; zbiRi, trésni , pdmetni. ” ,, Pravo v d ó v o, ki je sapufhèna, imej vTaki v’ zhafli. Ona pa naj Tvoje savupanje v’ Bosa flavi, ino naj bo nozh ino dan per molitvi ino pròfhnjah. Zhe ima otroke ali vnuke , naj Te ti pred vlim vuzhé doma' Tvoje fpofhtovati, ino Tvojim ftarifham ljubesen s3 ljubésenjo povrazhavati ; sakaj tako je Bogu vfhézh. Vdóva pa, ktira fiaftnoshivi, je shiva mertva. Take Te navadijo léne po hifhah lécati ; pa nè lé léne, ampak tudi 30? jesizhne fo, ino vfe hezhejo véditi, ino blebetajo , kar ne gre. Te je tréba na boljfhi shivlenje savrazhati. ” „ Vf gofpodârji (ino gofpod f-nje)! dajte hlapzara ( ino déklam) po pravfzi ino kar jim gre ; puftfre shnganje; fej vèlie, de je vafh ino njih gofpod v’nebelih, ino de fe per njemu ne gleda po lizih. ” „ Zhe kdo (gofpodđr ali gofpo-dfnja) sa fvoje fkerbf nima, slafti sa fvoje domazhe, je véro satdjil, ino je huji od ajda. ” i, Vf h 1 a p z i ( ino dekle) bodice po-Rórni fvojim zhafnim gofpodarjam v’ vfumt, ino ne flushfte jim lé na ozhi, de bi fe Iju-dém lé perknpili , temozh v’priprófhini (vo-jiga ferza, is bosbjiga llrahü. Ino kar kolj fiorire, is ferza radi fiorite, kakor bi gofpodu (Jesufu)to fiorili, nè ljudém ; fejnamrezfi velie, de bo vfakmu, kar kdo dobiiga ft n, od Gofpoda povernero; on, gofpod (Jesti) fam vam bo nebefbki déiesh h’ poviszhllu dal. eSlusbite torej, kakor bi Krifiufu, njemu , vafbimu Gofpodu , flushili. cShé rèzhem ! Hlapzifino dékìe) morejo fvojim gofpodarjam podlósbni, ino per vlìmu (kar je prav) po-ilréshni biti, jim nè nasaj jesiâti , jim nè is-mikati ; ampak per vlaki rézhi kposvellòbo jim fkasati, de ho zhaft per vfimu nafhi véri v’Boga, nafhiga sveli-/barja. Kdor, kakorkoli krivizo dela, boplazhlio fvoje krivi-zedofégel, bodi she gofpod al» hlapez; sakaj, Bog fe ne ravna po lizih. ” „ Bogatin z i tega fvetd nai ne bodo vifokih mifel, ino nikar naj savupanja v* Ü a 3CS neobftojézhe bogaftvo ne fiavijo, temozh v* shiviga 8ogâ, ki nam vüga obilno v’ shivesh daja. Dobro naj ftoré, s’ dobrimi deli naj bogaté, radi naj dajo , radi podel jé» ino tako naj fi lep saklad sa prihódno nakladajo, de vézhno shìvlenje doféshejo. ” Zhe koga kakfhin greh pohiti, ga vi, ki fte po duhu, v’ duhu krotkófti pofvante ; pa fam febe poglej, de fam v’ fkufhnjavo ne saletifh. Eden drujiga breme ali butaro nofite ; ino tako bote Kriftufovo sapóved fpolnili* Mi, ki fino terdnéji, moremo Piabófti m à n j t e r d n i h P poter-peshlfvoftjo prenèftì , ino nè lami Cebi do-i padati ; sikaj, tudi Kriftuf ni fam Tebi do-pâdal. Via. i fvojimu bbshnimu v’dóbrimu dopâdajte de mu bo k’poboljfhanju. ” „ Ne opuftite, popótnikov, zhe móreta* prejemati ; sakaj tako lo nektiri po nevéJama, lejte, angele pod firébo iméli. ” „ cSpómnire fe jetnikov, ino s’ njimi vred v’ okóvih fe miflite, ino pa ljudi v’ n a dl ó g ah; ino miflite, vie lohka, de tudi vaf enake nadloge sadénejo, ker fte le vender tudi ljudjé, iuo fhë v’teléfu. ” C Póflednizh) vaf prólimo, ljubi bratje ! fva-rite neródneshe, obvefeljujce pobito-d ü f h n e, ne sapuftite Plahih, ino s’ v f i m i bodite poterpeshllvi« ” gï. Apofteîna Pavla lift do Timoteja, Do fih mal, vi Hubi, fie lé pofâmesne navuke is fvetiga Pavla Apofteîna liftov flifhalï* H’fklépu pofiufhajte fhe enzél lift, ino lé nekoliko inaliga, kar bi vi ne vuméii, ga je opufhéniga. Ta lift je Pavel is Rima is jezne, malo prêt fvojo fmertjo, fvojimu ljubimu Timoteju pifal, ki je bil mladénizh, pa she sai fhkòf. Ako ravno kaka befeda femrertje, ktira pa tudi sa vaf ni bresvuka, lé fhkofa satéva, vender vfaki mladénezh zelo pifmo lohka na-Te oberne, ino pa mlalénfhtvo slatti Te veliko lohka is njega vuzhf. Berite tedaj ta lift s’velikim po-miflikam ! „ Pavel po volji boshji Jesufov Kriftu-fov apoftel, de omanuje obljnbleno vez.hno shivlènje, ki ga po njemu dofesbemo, shelji fvojimu preliubimu finii Timotéju gnado, miloft ino mir od Boga ozheta, ino od go-fpoda nafhiga, Jesufa Kriftufa. ” „ Boga hvalim, ktirimu po fvojihpred-délzhikih Pzhifto veftjó flushim , ino neprenéhama per fvojih molitvah nozh ino dan te v’ fpomfnu imam* Kadar fe tvojih fois per flovéfu fpómnirn, me ferzhne sheljé obhajajo, te vìditi. de hi fe te navefèlil, ker mi je véra v’ mifli, ki je bila bres hinâvfhi-oe she v’ tvoji babizi Lojdi, ino v’ tvoji M materi Evm'zi, ino tudi v’tebi je, jes véra. „ Torej opominjam te ("ob fidajnimu preganjanju), vnàtr.i v’ffcbi fpet gnado boshjo, ki je v’tebi po mojih rokah, ki iim ti jih na - te p lóshil, Sakaj, nè ftrahü Duhâ, ampak Ouhd tnozhl, ijubesni, ino trësuofti, ino ferzhnefti nam je dal Bog. Ne framuj fe tedaj evangeija nafti ga Gofpoda, nè mene, ki lim savoio njega v’shelésju; temozh delaj ino terpi nadloge, ki nam jih evangeli na-shène, po vfi tnòzhi, ki ti jo Bog da* ” , Saka), lé pr glej, on naf je odréfhil od vfura grefa ino k’fvetófti povabil — nè po nafhimu saflushénju, temozh po tnilimu fvo-jirru fklépu, ki ga je zhes naf od vekomaj v’ Jesufu Kriftufu narédil, sdaj pa ga f’perkâ-senjo tega nafhiga svelizharja, fmert saterv-fhiga, ino shivlènje ino ntvmerjèzhnoft rasdanfvffiiga, rasodél. To vçfélo osnanfio osnanovst firn jes narodam pridigar, apoftel ino vuzhenfk poftavlen. Ino to je, sakar vfe to terpim. Pa nifim oframoshlèn. Vém namrezh, v’koja vérujem, ino preprizhan fim, de je doOi mogozhen, kar mi je v* roke daniga, tudi ohraniti do tildi ja dné. ” „ Vtifni tedaj, moj fin, sdravi vuk, véro ino liubésen v’ J es ufa Kriftnfa, globoko v’ fé, ino taki bodi. Ohržni drago nam isrozhé-no hranilo po v’naf prebivajózhimu fvetimu Duhu. Bodi terden v’gnadi, ki nam jo Jesuf Kriftuf da. Ne bój fe nobeniga truda ino nobene resbave per evangelju, d, ki fi Jtsu-fov Kriftufov vojfhäk. Nihzher, kdor fe sa Bogä ino njegovo kraljéftyo vojfkuje, fe v* 31* pofvétne konderzjje ne sahomotâva, temozh, tiftitnu , ktiri ga je isvôljil, jifhe dopafti. ’* „Patudi, ako fe kdo vojfkuje. ni krô-nan, zhe fe prav ne vojfkuje. Tudi kmèt more pôlje obdélovati, prêden perdélik vshi-va. Tl me vuinéfh, kaj hozhem; sakaj Go-fpod ti bo per vfimu pravo fposuàme dal. „ Pómni refouo védno, de je Jesuf Kriftuf, on Davidov mlajfhi, od fmerti vftal. Tifto vefelo osnam'lo je to, savolo ktiriga firn do jézhe ino shelésja preganjan : tode bo>hja beféda fe ne da vkljèniti. Vfetorad prebijem savolo isvôljenih, de tudi oni po Jeîufu Kriftufu svelizhanje ino vézhno velizhäftvo doféshejo. Sakaj vekomaj refnizh-na je ta le: Zhe s’njim vmerjetno, bomo tudi s’njim shivéli; zhe s’njim doftojimo, bomo tudi s’njim kraiovâli : Ako pa niega satajimò, bo tudi on oaf satajil* Tode, zhe bi biti tudi nu nesvéfìi, on lé vender sveft oftâne.ino ne more fam febe satajiti. (Sakai, kadar nesvéfte satajsvze savershe, tudi f’tern fvojo befedo dopólni ). ” „ Vari fe mladòftnih sheljâ! hrepeni pa po pravlzi, po véri, po Ijubésni ‘mo po miru ino pokóju s’vfimi, v’Gofpoda is zhiftiga ferza klizhejózhimi. Dershi fe refm'ze ino viizhi jo, nevumnih ino nepodvuzhnih po-ganjb pa fe ogibaj ; fej véfh, de lé krége napravtajo. Boshjimu flushabniku pa fe ne gré prepirati , temozh krotkimu do vlih biti, vuzhézhjmu , poterpeshlivimu , de ref-nize sópernike pohlévno fvari ; vfe lohka, de jim Bog ftìe pokóro da, ino de refuizo 3ia fposnâjo., ino de fe ïs hudizhove sadergeis-trésovajo,ki jibima po fvoji volji v’njêj vjéte.” ve — osnanuj (boshjo) befedo, ne odjénjaj, bo naj pericolino ali neperìóshno, prepri-zhovaj, prò fi , fvâri s’vfo poterpeshKvoftja ino s’vterdikimi. Sakaj zhaf bo, de ne bodo sdraviga vuka terpéîi, ampak fi bodo vuzhemke napravlali, btiri jim po njih she-Ijah vufhéfa shgatdjo. Ino refnizi bodo vuhó vmikali, ino fe na prasne kvante obernill, TI pa zhuj per vfimu, ino bodi moder, delaj ino terpi, ino ofiani evangelja sveil vuzhe-nik , iao do tânjziga fvojo flushbo fpolni. (Ne pufhaj v’némar te moje poflédne pròfh-nje). Sakaj, vtnorivfhina firn she, ino zhaf moji ga lozhènja je bliso. Tode lepo fim fe fvojo vojfko vojfkoval, ivoj ték firn konzhàl, véro ohranil. Ino sdaj, me lé fhe pravize kréna zhaka, ki mi jo bo Gofpod cifti dan dal, on pravizhni fodnsk : tede nè fiuno inèoi, temozh tudi vfim, ktiri fe njegovi tra prihòda vefelé. ” „ Hiti l’korej k5 meni priti ; Dema nam» rezh me je is ljubesni do fvetd sapuftil. ino je v’Tefalóniko fhel. cSam Lukesh je per meni. De fo me vfi Asiafhki prijarli popu-fiili, ti je snano. Bog daj dobro Onisèforovi hifhi. Doftikrat use je pokrépzhal, ino fe ni mojiga shelésja framoval. Kmale, ko fim v’Rira prifhel, me je vfe prejifkal, dokleï* me ni najdel. Koljko dobriga mi je v’ Efesu fkasal, fam nar bol véfh. Gofpod naj mu sa volo rega na fódni dan milofl ffcashe pred Bogara, ” „ Per mojimu pervimu odgóyoru C pred zefapam Nerôuam ) mi ni nihzher na tirani fìal; vii fo me sapuftili— nikar naj jim Bog ne saméri ! Ali Bog mi je bil na Brani, ino mi je uiózh dal. de fim Jesufa Kriftufa Ppridam odprizhal, ino vfe ( Rimfko ) Ijudft-vo me je flifhalo. Ino tako tim bil lévu is shréla otét. [no tako me bo Gofpod od vfiga hiJtliga odréfhel» ino v’ fvoie ne-béfhko kraljéflvo predjal. Njemu bodi flava od vekomaj do vekomaj ! Amen, ” „ Posdravi Prifhko, Akvilata, ino vfe Onisè ( rove. Vii bratje te po ìdra vi jo* cSker-ti fej» de fhe pred simo pridefb. ” Jesuf Kriftuf, on Gofpod, naj bo per tvojim» duhu. Gnada, naj bo per vfih vaf* Amen. ” 32. Rasfhirenje kerfhanftva po vfimu fvetu. Ljubi moji ! kar nam fveto pifmo od Jesuti Kriflufa , ino njegovih apoftelnov pové, fle po vézhimn flifhali. Per ffclépu sda] sgodovine is fvetiga pifma fhe ob kratkima poglejmo » kako fe je kerfhanflvo, ino P kerfhanftvam neisrezhèna frézha, po vii seralji rasfhhrila. De je Pavel v’ Rim, vélko m é ft o vfiga Ajdftva ino zeliga dftikrat snântga fvetâ prifhel , ico Rimlanam od Jesui’a Kriftura furizhovanje dal, ino de fe je v* Rimu, P kdrim fo bili fkorej vfi narodi nekdainiga fvetâ s&pletèui, kerfhanfka véra prijéia; de fo J er us a 1 em, Israelfko vélko nieflo, kmalo po Pavlovimu prihodu v’Rim, Rimfke vojl'ke rasdiale, vfe tako, kakor je Jesuf préi prerokoval; ino de fo Judovfke deshele minile, ino tudi v’ Krìftufa vervajózhi Israèlzi fe po viimu fvetu rastrófid perfilèni bili : P tim je boshja previdnoft kerfhanftvu pot med vfe narode po semiji nadelala, ino evaugéljfka luzh je sdaj fonzu enako, kadar is sa - gore perfjâva, Raro nózh ajdftva ras-danovâti, ino vfe narode rasfvetlovâti sazhéla. Vef ajdovfki fvét fe je od konza kerfhanftvu v’bran poftavii, kakor fo fe prćđ Israèlzi. Trillo lét fo bili kriftiani nevfnu-leno pregdniani. Vedno je bil râbeloov mèzh v’njih kervi, divjim sverinam fo jih kladli, na germâdah shgali, in fhe ino fhe huii ino ftrafhnéji muke ali martre fo fi sa-nje ismifhlovali. Pa, apoftelnam enako, ktiri fo evangeijfko refnizo, od kdre osnanovanja nifo ftvarize^ zhafniga dobizhka imeli, na konzu s’fvojo laftno kervjô sapezhâtili, fo tudi dru?i kriftiani veféli po frnert hodili, ino vmirajózhi refnizo kerfhanftva, ktiro fo farni nad feòój fkufili, terdili. Pôflednizh je refmza premagala, ino kerfhanftvo je smed liG vfiga preganjanja s’ vfo fvojo lepoto zhafiit-livo na dan ftopilo ino obveljalo. Namefi Jerusalemfkiga tempelna, tega ediniga tempelna , v’ ktirimu fe je ob ftan-imi Cvetu pravi shivi Bog molil, je po vfimti Cvetu neisrezhèno veliko z e r k u v sidóvje pomolilo, de fe je Bog v’njih zhaftil * ino njegova Cveta befeda osnanovala. Ino h’ temu Co Che sdaj vCe kerfhanfke zerkve od-lózbene, ino vfaki zerkovni turu je nstaknen perft, tako rekózh, ki v’nebéfa kashe, ino osn nitje, de ljudjé v’njih prebivajo, ktirih mili» v’ nebéfa puhté. Evangeli je bil v’ vfe jesi'ke preftav-len, ino po vlih jesikih osnanovân, ino, de nobene bukve toljkrat na fvétu, je bilo Cveto pifmo prepifano, ino vfaki kup nadfneno ino natiTneno. Krish, ki je bil préd nepofhtèn, ino kar gavge ali vi'flize per naf, je bil sdaj zbuft—■-ino po vfih turnih Ce je fvétil ; kralji ino zefarji fo slatiga nofili, ino na vfaki kraljévi kroni fe je vtrlnjal. cSzhafama fe je kerfhanftvo po vfi semlji rasfhirilo. Nikjer vèzh ni fveta. de bi kri-Ctianov ne bilo. ,Semlja fe v’ fhtiri ali pét krâjzov rasdeljuje, v’ Evropo, Asijo, Afriko, A mèri ko ino Auftrdljo, V’Evropi fmo mi. Krajnfka deshela je proti vfi Evropi, kar pridni sélnik proti Krajnfki desheli. Ta krajiz semlje je bil pjega dni is sgol ajdov ; sdaj je fkorej is sgol krifišanov.. Po vfi fbe vézhi A si ji, ino po vfih njénih neistnérnili dssheiah fo kri- 3e? fëafii safjâni. Deshele ino deshele po Amê-r ik i fo v’kerfhanfki véri; ino od léta v' Jéto fe po timu toljkimu krajzu semlje ker-fhanfka véra rasfhira, ino je vef trofht vbógiga samórfkiga fushna. Tudi pod shgézhitn obnébjam A fri k e je Jesufovo imézbefhèno ; ino osnanovàno v’ A u ft r a 1 j i, ino délezh sa féverjam po sadnih kótih semljé, ki fo v* vézhnimu lédu, fe she JeSufove vére lépi nebefhki fàdesh rasràfha. Ino kar ni nikolj noben zhlovefhki modrijan s’fvojim vukam pofkufhal, fhe do danafhniga dné fe fveti ino bogabojézhi moshjé med teshavanii ino nevarnoftmi trudijo, tudi fhe do viìn drugih daljnih divjih naródov evangeli perosnânit, ino to nebefhko dobròto med • nje pernèft. Tudi nafha Krajnfka deshela, ljubi inrji otrozi, kakor vézhi del vfe Evrópine de-shele, je bila pred kerfhanftvatn putta, ino nafhi nekdajni fprédniki fo bili divji ino nevédni ljudjé. Nikjér ni bilo nobéne zérk-ve, nikjérnobenigasvonu, debi febiloglâfil. Nepopólnama ino krive sapopadke fo od Boga iinéli, ino mah'ke molili. Pa she fveti Pavel je bliso nafhih deshél perpndgoval * ino nektiri hozhejo, de je fveti Lukesh, Pavlov tovarfh, po nafhih krajih shé ker-fhanfko véro osnanovàl. Temu naj bo, kakor hozhe, tcljko je gotôvo, de fe je po nafhih krajih sgodaj kerfhanftvo sazhélo. Bogabojézhi od Boga rasfvetlèni moshjé ts däljnih deshéj fo vbogi ino preganjani tód hodili ino Ijudém evangelj osnanovali, de bi njih tàmni vum resfvetlili» ino njih nrâyoV Trovino otefâli. Slatti pa fe je is Akviléfe kerfhanftvo po tódinih krajih rasfbiralo , ino kmalo po Kriftufovih zhafih Te bére od f hkòfov v’ A k v i 1 é j i, v’ T e r fi u, v’ E-móni, kar je danafhna Ljublana, v’Zèlu, na P t u j i m i« t. d. V’ Akviléji je bila potlej vélka Thkofija , ki fo bile druge tódme fhko-fije pod njó. Ali Trno bili .Slovenil she ti-flikrat ino od njega drl po tih krajih, ali zhe fmo Te The lé posnéji va-rje vfeljîli , The ni med vuzhénimi dognano. Toljko je gotovo, de fo .Slovénzi, ki jih dan danafh-ni nad pedeféc milijónov po Eftrajfhkih, Turfhkih ino Mofhkóvifhkih deshelah prebiva, ino nobeniga drnjiga naróda ni toljko, neismérne proftóre she tittikrat po Evrópi v’obläfti imeli, de jih je en odród tudi v’ tódine deshele fégai, ino de fo potlej vfe te deshele sagofiiii. Hude vojfke fo sdaj s’ Rimlani sdaj s’drugimi narodi imeli, ino fo bili kmalo na verhu, kmalo fpòdej. .Szha-fama fo tudi vfi .Slovéuzi kerfhanfko véro na - fe vséli. .S’kerfhanttvam, kakor vfe druge deshele, ktire fo ga na-fe vséle, je tudi .Slo-vénze, nafhe fprédnike , po tódinih ino dru jih deshelah neisrezhèna frézha sadéla, ino sverhano dobrót ino dobriga jim je per-nèflo. Kerfhanftvo je Ijudém njih nar vézhi potréhe ra s d an l'Io, ino pokasalo jim njih flepòro ino fpâzhnoft, njih odftóp od Bogâ; ino v’edino pót, fe k’Bógu poverniti, jim pofvetilc- .S’ kerflianftvam vred je bilo 3*9 vuzhenîfhtvo savefólnizhlovefhki ród ptftavleuo. VTaka fâra ima od tillih mal fvcje vuzhenike, v’vlaki zerkvi je prishniza, is ktire fej enkrat vfaki téden boslija beféda glaf da. Kar fo Jesuf ino apoftelni vuzhiîi, sapopâdik vfih svelizhanfkih ref-niz, fe is njé osnanuje, ino bogati ino révini imajo pravižo ino odperto pot do njih. "V’vfaki kerfhanfki hifhi, de lé brati snajo, je evangeli najti, ki ima refniz v’ febi, de žele bukvdrnize nè toljko. V’kerfhanllvu lepó podvuzhéni otrok sdaj bol Bogâ posnâ, ino bol vé, zhimü de je zhlovek na fvétu * ino pa kaj de bo enkrat is njega, kakorne-kadaj fhe tojjki ino fhe tako fiovézhi ajdov-ffci módrizi. Jesufova véra je vfo zhlovéfhino predrugâzhila.inopo njéj shivijózhe ljudi v’zhédnoftne ljudi prenaredlla, ajdovfke pregréfhne gerdòbe mo nagnufnofii pa odpravila. VTe zhlovefhke Terza je predélala, ino, kakor dobro dervó lamo od febe dobro fadje obrodnje, fo tudi lepi nrâvi (lepo sadershanje) sa takimi ferzmi farni od febe prifhli. Kerfhanftvo je ljudi na dan dalo, ki fe jih fvét nikolj dofti ne bo nazhudil, in ki jih tudi sdperniki kerfhanftva, kako fo bili mòshki, dobri ino sali , ne morejo pre-hvdliti. Ino de je lé kerfhanflvo vfe to napravilo, to fkufhnja vuzhf; sakaj, kiér kolj fo ljudjé, naméft de bi bili po Jesufovi véri shivéii, zhcfiravno fo njézherko v’zha-fìi imeli, njé dulia posabili, povfót je nekdaj-na divjòta fpet med - nje vdarila, ino, de bi 3*o tàk nè ! fhe dan danafhni je taka. tShe dat đanafhni, kjer kolj fo ljudjé , kar kerfhanftvo tizhe, mersli ino sanikerni, ino kjer kolj véra péflia , tudi lepi oravi fiabé, ino sdiv-jujejo. Praviza , ljubesen fvojiga blishniga , sveftôba, savupnoft, trésnoft, framoshlivoit ino pofhtènje sginajo, ino kriviza» nev-fmilenje, lash ino goltìja, sapravHvoft, ne-zhiftoft, préfhefhtvo, famomòrftvo, ino, kar je gerdih pregréh, gredo na dan. Jesufova véra je nekaj velikiga, Dekaj nebéfhkiga med zhlovéfhko shiv-lenje pernèfla, ino vfe zhlovefhke sadé-V e pofvecüa. jesufova véra je fhe lé kraljam ino njih kronam pravo lepoto dala, ino podlóshnih vfe Terza jim naklonila, ki fo bosbji naméftniki. Jesufova véra sakón-fso vés perterdi ino polveri, ter ftarifhe na otroke, ino otroke na ftarifhe s’fpofhtvanjam ino ljubéstnjo nakljéne, Kerfhanfka véra ne* dolsbnoft varuje, ino sa otrozhji navuk fker-bf* Kmalo po rojftvu she per kerftu je otrok Begli pofvezhén , ino ftarifhi, ino bòtri, fta-rifhov naméftniki, fe per kerftu shesavéshejo otroka lepo redki, ako bi ftarifhi prevréd vmréti vtegnili. Kerfhanfka véra fkerbt sa vboge, sa bolnike ino vmirâvze, ker v’Terza s’ Tvojim vukam Ijubésen vnéma, ino fvoje flushabnike do nj>h bolnih ino fmertinih pó-fìel trófhtat ino mir nefit pofhiîa. Toljko dobrótlivih vuzbìvniz vbósbniz ino bolnlfh-niz po vfi Evropi fo kerfhanfkiga sazhétka ino omiflika. Ino, v’shivlenju ino v5lmerti ïéveshu zhlo/eku njegove nadlóge polajfhà- 3*2 Vâvfhi, tau tudi rhe po vredno sa pogreb ino pokopalifhe fkerbi, ino njegóvzam pa s’vu-panjam Colse otâre, de Ce bodo na uni mu fvétu fpet vidili. Gotovo ! lé Jtsufova véra Je edina prava tolâshniza, nobene take to-Idshnize ni v’ potrébah, filah ino nadlogah, nobene take per fmerti ! Sgodovfna nam fkosi ofemnâjfl fto lét, kar je Kriftuf rojen , dolgo ràjdo vélkih mósh, kraljòv, vojChàkov ino vuzhénih od-kashe, ki Co per edini kerfhanfki véri reC-nizo » niózh, zhédnoft ino fveto krepóft » pòkoj ino blagóft najdli, ino to fami pové* dali. Vfaka létniza, ki jo berémo ali pi-fhemo, naf vélke, po svelizharju na fvéc pernefène blagófti ino frézhe opomnuje ; ino pa do iìdàjnih zhafov ona oliane. Nafhe vfakiga imé je imé Cvetnika ali fvetnize, ino zhe Co Che taziga m'fkiga itami bili, véra v’Ješufa Kriftufa jìfa je poshlâhtila, zhes vCo derhal mèfnih ino v’semljo satelebànih ljudi povsdignila, v’nebéfhzhane preftvari-la, ino od viih naródov zhefhénim biti jih je vrédne ftorila. Ino f’ timi dobrótami sa vézhnoft, ki jjih je kerfhanftvo viim narödam pernéflo, je tudi neisrezheno veliko zhaf-nih dobrót bilo Ckljénenih. Pervi evangeljfki osnanovavzi niio lé lepfhih nravov ali lepfhiga sadershànja s’Je-suCovim nebefhkim vukam med ljudi per-pravili » tudi puflo semljo po mnogih krajih ino deshelah Co P fvojim pridam poboljfha-li, kmetjfftvo ogibali. Njih nevtriidena. Tretji ino {heu dkl» X pridna ročaje tarane, prerdfhene, sagofhé-ne loge ino gójsde pretrebila, de je fonzc v’njé mogio, ino pólje je is njih. Shîahtno fadje, shlahtne shita ino fémena, ki jim fhe iména pred nihzher ni védel, fo pernêfli, ino deshele fo bile sdaj lepfhi ino ljudjé premóshnifhi, ino ljudjé fo, fvoje poprejfhino puftó ino femtertino shivlenje opuftivfbi, polje obdelâvati sazhéli, ino od fvojih rók prida shiveli. Tako lè je evangelj divje naróde vkròtil, ino pufhave v’raje fpreménil. Malli po Némfhkiuiu je bila taka. Tudi vuzhenóftnofti ino vutnet-nlje je Jesufova véra sbudlla ino ino te fo nafproti veliko fpet véri vefhko ftrze perpomògle. Vfe lepe déla ftavftva ino sidavftva ino malarije perpifhe-mo jesufovi véri. S’fveto gròso Uòpi zhlo-vek v’ zhafli'tlive Ilare z e r k v e, ktire fhe dan danafhni od bogabojéznofti nafhih fpréd-nikov prizhajo. Velka zérkuv v’ Rmu je, tako rekózh, našemijo povésneno nebó, ki v’nebela kipi—ino vfaka vafiza ima fvojozérk-vi/o, ino nè le dufhini trofht ino pokoj dobiva v’njéj kmet, teniozh is fvojenifke* sagätne kózhe tudi v’ fvetléjfhi ino zhédnifhi prebivâlfhe fe v’njéj vidi predjdniga, kar ga tudi fvojo laftuo hifho zhédno ino ve-tróvino imétì opominja. Pofpravlena ino zhéd-na, kakor zérkvìza, more biti hifha. Nar prefnétfhi malarji, ki jih je kadaj fvétimel, fo Jesufovo sgodovino — njegovo rojftvo , njegovo fpremenènje , Jesufovo pûiiedno vezhérjo— s’lepoto ino prijétnolljo na dan pognala, v’zhlo- 3*3 s ra â 1 a 1 i, de fvét flie ni nikolj préd kaj takfhtniga vidil, ino she do ino fio lét fe vfe ozili v’te mâle samikujejo, ino fhe fe jih ne morejo nazhnditi. Ino pa tudi na kmétih fe vzhaf po zerkvah kakfhina podoba, pofnémik tih lepot, dobi, de ni neprijetna * ino de zhloveka gjine ino obuduje , ìdo de na boshje njegove mifli ravnà. Zlo v’ pé-viza ino gód. NA • » /A1 ' A- * V;>"£#■ w^v »^3 *v ■ A Cit \. . ■ ■ v* ■.■*■%." V ' Vf' n. • SlliS ■ ' ' ■; V,; - ■ . - 1 ■■ *■<■/.- :i-es£fj3& - ;. • ■: :<|9BS^e6|KB^| m i tr»«» . .- V ■*• • rïî/A * -■ ■- .••• ' M* • - . OY- ì ;/•>.< i- -v'-v; 4*W5fl«?»02