SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA


: f
n
'J
i
I
' >

*

S G O D B E
jSVETIGA PI,SMA
S A
MLADE LJUDI.
Is nemjhkiga prefiavil Matevsh Ravnikar, dej a e J hale çefarfek kraljev vu^henik.
PERVI DEL.
SGODBE »STARIGA SAKONA*
V’LUBLâNI, 181*
Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovésu.
3 XXA.iî/
D A Ÿ>> N A*)<Zbj
Vidil
Jur Gollmayr, m. p. Dekan, jn Vélki Naméftnik.
Bral
Kremnizer, m. p.
Natifnejo naj fe,
Auersberg, m. p.
r
LJUBI OTROZI IN M L A D E N Z H I !
V ém, de je ni fkorej rezhi, nad ktiro bi toljko vefelja , kakor nad lepimi povedmi ali idorjami, imeli» Polne bukve jih ndte ! ena od druge je lepfhi, Pa ref fo vfe, in po verdi, po ktiri fo fe godile , gredo ena sa drugo.
Od teh sgodeb fe pazh fmé rezhi, de fo vfiga fveta nar lepfhi sgodbe. Sakaj poglejte ! on ljubi Bog fam jih je rekel nam na prid v* pofebne bukve popifati. Tem bukvam fe pravi fveto pifmo, in torej tem sgodbam — fvetopifmi-fke sgodbe, ali sgodbe is fve-tiga pifma»
Vfih vfih sgódeb, kar jih je v’fvetim pifmu, pa ne najdete v'teh bukvah, ampak le tifte bote nafhli, ki fe vam bol permérijo, kar jih je bol Ytomévnih,
' • •• v»
n
bol lepih in podvuzhnih sa mlade ljudi. Kar fhe vuméti ne morete, ali kar vam ni treba vediti, je opufhèno. Torej fmo tem bukvam*, sgodbe is fvetiga pifma sa mlade ljudi, imé dali.
Prav lepo in ozhitno bote is tih bu-kuv pregledali, kaki dober in prijasen she od sazhetka fvetâ je Bog bil do ljudi , in kako is ljubesni do njih je zlo fvojiga ljubiga fimi Jesufa Kriflufa sad-nizh poflal na fvet. Is vfake povedi Tkorej bote boshjo vfigamogozhnoft, dobroto, modroft, vfigavédnoft, fvetoft, pravizo, in njegovo previdnoft fposnava-li. Pa nad nezhimur nè lepfhi in zhi-ftéjfhi, kakor nad Jesufam Kriftufam , in kar je on vuzhil, delal in terpel. Po njemu fe velizhaftvo, prijasnolt in vfa vfa boshja ljubesnivoft odkrije. ,Sveti-ga pifma sgodbe vam bodo nar lepfhi navuk od Boga, nar lepfhi od vére po tem takim.
Tudi od mnogih otrok bote brali v’ tih bukvah. Brali v’ njih bote, polla» vim, Abelna, ,Sema, Jafcta, Isaka,
Joshefa, Davida, ,Samvela, Daniela, Tobija. Nad terni bote vefelje imeli. Kakor v’serkalu ali fhpéglu nad njimi bote vidili, kako kaj lepiga je, zhe je zhlovek bogabojézh, in pa dober in jak. Pa brali bote tudi hude otroke, pofta-vim, Kajna, Hama, Joshefove brate, Opna, Finesa, Abfolona. Ne bo vam njih shivlenje vfhezh. Nad njimi fe bote hudobijo ftuditi vuzhili, in drujih pre« gréfhki vaf bodo varovali v’enake sa-; brèlti. Tako lè vaf bodo fvetopiîmifke f godbe v’ famozhiftih isglédih bogabo-jézhnoft vuzhile. Kéj hozhete kaj lepfhi-ga navuka ?
Zhe v’ kakfhino befedo v* teh bukvah sadenete, de je prezej ne vumélte, nikar berfh ne rezke, de je ismifhle-na ; poprafhajte koga drujiga. Krajnfke fo vfe, in tu ali tam po Krajnfkim doma. Pazh redka ktira je nova, pa lohka vurneti. Vef krajnfki jesik bi mi obó-shali, ako bi nobena befeda v’ bukve ne fméla, zhe le v* kaki vàfi ni domazha. Nektire befede fo bol po Gorenfkiin,
đrugepo Dolenfkim ali po Notrajnfkim v’ navadi. Sakaj bi mogla le Gorenfka, Dolenfka ali Notrajnfka obvelâti? Nif-mo vfi. Krajnzi ? Pa, rezhi po pravizi, nifim jih befedi veliko jifkal nè po Go« renfkim nè po Dolenfkim, ampak po fvojim fim pifal, kakor fim jih fe neka-daj v* fvojimu kraju paftir fhe navuzhil. Torej pa tudi mifliin , de me bote otro-zi in paltirji od vuzhènih veliko bol vu« meli. Od otrok in mladenzhov fvojiga kraja firn fi tega fveft. Vi imate fhe bol nepokashèno Krajnfhino; vuzhèni radi JNemfhino, Latinfhino, ali Ldhovfhino vmef brodijo, in tudi zlo krajnfko be-fëdo tako po ptuje ftavijo, de praviga Krajnza vfhefa bolé. Vezhidél pravijo po kmétih takim, de prevuzhè* no govoré. Drugim, ktiri fe lepfhi Krajnfhine dershé, pravimo, de jo po doroazhe ppvedó. Pa tudi med kmézh-kimi ljudmi je she veliko sbródene Krajnfhine, in zlo kmet fe fzhafama te kolo« bÓ2je tako pervadi, de mifli prav lepo ppyedati,. she, poftavim naraeft; fi m
fpoved opravil, rezhe, fim fpo-ved dò 1 j poloshil. ,Skorej bi ga vprafbal, kam jo je poloshil, na tlà ali pod klop? Ta kolobózja vef krajnfki jesik obrusdâ, in ga ptujim flovenzam peroftudi, in Krajnza po nedolshniin v’sanizhovanje fpravi. In zhe pojde tako , naf bo tako delezh ta kolobózja per-pravila, de ne bomo sadnizh snali ne Krajnfkiga nè Nemfhkiga. Vam na zhaft tedaj, ljubi moji mladi Krajnzi ! fim fe tifte sbrodene Krajnfhine ogibal. Ne le mi Krajnzi, fhedefet milijonov ljudi govori flovenfki jesik, in vfitn pridejo na-fhe bukve fimtertje v’ roke, in gerdo je, jélite, zhe nam ozhitajo, de fimo Krajnzi vfo befedo fkasili? Torej viaki pametni Krajnz more fam sheleti, de fe v’ bukvah fej zhifta Krajnfhina perhra-ni. Ref je fzer, te moje bukve nifo sa* volo Krajnfhine, ampak savolo lepiga navuka pifane, Pa, kdo nima raji, de fe mu kofhzhik tudi beliga kruha is lepe rute po perilu, kakor is vmasane nagnili* ue zunje poda ? Jelite, otrozi! fhe jedli
bi ga nè ? Ravno tako fpakđdna befeda fhe taki lepi navuk, zbe vam uè, pa drugim flovenzam, perfkuti. Ravno sa to, ker je lepi navuk meni in vam le télj-ko per ferzi, tudi miflim, de ga moremo v’ lepo , zhedno befedo oblézhi.
Nektiriga isrezhovanja pa tudi ne fmém tajiti, de ref po Krajnfkim ni kaj navadno , poftavim, kadar pifhem : t e b u k-ve sbravfhi bom kmalo druge dobil, nameft rezbi: po tem, kadar bom te bukve sbral, bom kmalo druge dobil, Jurja shivlenje mi otév-fhiga bom s* vfim prefkerbel, nameft rezhi ♦ Jurja, ktiri mi je shivlenje otel, bom s’vfim prefkerbel, Andreju toljko hudiga prebivfhi-mu fe bolj sdaj godi, nameft rezhi: Andreju, ktiri je toljko hudiga prebil , fe bólj sdaj godi. Take isrezhovanja , pravim, ref nifo kaj slo po Krajn-fkira v* navadi. Pa v’duhu fo Krajnfkiga jesika, tako govore vfl drugi flovenzi, tako fo nafhi krajnfbi fpredniki vfi govorili, kar fe is ftarih nekdajnih kraju-
fkih bukuv pokashe, tako je fveti Ziril pred devètimi vékmi ali devét fto letini sh e pifal v’ nafhim jesiku* Tako govore in pifhejo fhe sdaj kmalo unkraj ,Shtajerfkiga. Tako fo sadnizh fploh saziteli pifoti tudi po Korofhkim in po ,Shta-jerfkim; in povfot je to prav, sakaj bi le nam Krajnzam ne bilo ? Krajnfka be-feda fe tako grosno lepo okrajfha,in kar je fhe vèzh vrédno, je dobizhik, de bomo fzhafama tudi drujih flovenzov bukve lohka vumévali, in nafhe òni. Is Pemfkiga, is Duneja, od vfih krajov naf Krajnze hvalijo savolo tega. Sakaj boi. fkerbé drugi flovénzi sa naf in nafhe befede lepoto, kakor m/ fami sa - fe. Ni kaj lepo to, pa ref je. Pa smira j ne fmé biti taka. Vfaki narod, kadar fe sazhne nekoljko otefävati, sazhne to per fvoji domazhi befédi, de jo ozhédi. Ako tedaj tudi mf tako ttorimò, kdri pametni Krajnz bo marnje delal ? Tega braniti fe pravi Krajnze v* nizh tlazhiti, in pot jim do vézlii vuma sapérati. Mene tega Bog vari ! Nè le vam, otrozi in mia*
Vili
đenzhi! ampak tudi odrafhenim Krajn* zam fini to le hotel povedati.
,Sklenem s’profhnjo, ljubi otrozi in mladenzhi Î de radi in pridno berite te bukve, in kakor v’njih dobri otrozi, slafti pa kakor mladenizh Jesuf, taki fi biti persadenfte. Jes pa bom fkufhal berfh ko berfh tudi novi Sakon dopifa-ti, in podati vam ga v9 roke.
V7Lublani 28. danKosaperfka 1815.
* *
Pervi ,Svèt.
I. ^Stvaritev	,Sveta.
Ï-^jubi otrozi ! flifhali Ite shé velikrat, de je Bog nebo in semio vftvaril. Pa smiraj me mifel obhaja, otrozi, ktiri fi slie nekolj* ko rasumevajo, bi enkrat prav na tanjko to radi flifhali. Poflufhajte tedaj, kako fe je godilo:
V’ sazhétku je Bog nebó in semlo vftvaril. Pa semla je bila fhe pufta in prašna. Pokrita je bila fhe vfa s’globokimi vodami. Tmà je bila 9 kar rezhe Bog: „Bodi fvetlòbal,, In fvetlòba je bila. Shé ni bilo vezh tako ftrafkno. Bilo je lej vender fvetlo !	^
Sdaj Bog vkashe: „Bo naj nadsdmlje!„ Kar sgodilo fe je. Ta lepi , plavi obók ali veib"nad nami fe perzhnè^ in nekoljko voda fe sbère v1 oblake nakvifhko.
A 2
Po tem Bog rezhe: „ Voda na semii naj ftèzîie ua en kraj, in perkashi fé fuhòta!,, Sgodilo fe je. In tako je morje bilo ia fuha semla, fo bili ftudenzi, potóki in reke.
Sdaj Bog sapové: „Semla naj rodi travo, seli in rodovitne drevéfa. „ Tudi to fe je sgodilo, in lepó selèna ja bila semla, in bilo je mnogih rósh in zvetézhih drevéf, kakor fpomlad, vfe pifano po nji.
Bog po tem rezhe : „ Luzhi naj bodo na nebu, de kashejo dneve in leta, in pa fvétijo na semlo. „ Ko bi trènil, fo bile. Gorela je, de dan dela, velika luzh — fonze blifhézhe — na nebu! ,Sjala je prijasna ljuna, de fvéti po nôzhi î Miglâlo je svésed bres fhtevi'la veliko 1
Sadnizh Bog rezhe : ,, Mergolé naj ribe po vodi, ptize po nebu, in semla naj vfako mnogo shival dà. „ Kcmej isrezhèno — she je bilo vfe. Blifkâlo fe je rib in ribiz vfe polno po vodi, in vfako edinih tizhov je letalo po nebu; shivi shivine in svenne fo bili polje in gojsdi ; in po travi, roshah in germovju je merulov, kébrov, in šalih d rujih shivâliz mergolelo vfe polno. Pofled-uizh vftvari Bog tudi zhloveka. In Bog vidi vfe, kar je naredil, in dobro predobro je vfe bilo.
Vidite tedaj, ljubi otrozi ! Bog je neba. in serrile (Ivàrnìk. Bog je vfigamogo^hen. Kar hozhe, vfe je. Rezhe, in kar rezbe , je shé. Dobrótlìv je. Tudi do naf is Iju-besni je tako dobro in lepo vfe vftvaril. Vfe je njegova dobr.ota , kar vidimo , bodi
*
fonze na nebesu, bo naj pëfek fhe toljzhkin na tleh. Nejkontfino je moder. Nar majnfhi róshiza je she tako vtnétno narejéna, de ji roben zhlovefhek um ne pride do konza. Prav ozhitno le vidi nébu in senili, de jih je moder, dobrotliv, in pa tnogozhen Bog vil varil. Lepimu tnalu fe vmétnort vidi ma-larja, naj ne vidimo tudi malarja. Ravno tako fe nam vidi na nebu in senili, kako je mogozhen Bog, dober in inoder, de li ravno nam ga — njega famiga — viditi ni fhe mogozhe Serkalo ali fhpègel boshje vfigamogozhnofti, njegove dobrote in mo« drofti Ila senila in nebó. Velfkrat tedaj pre« mifhlujmo, in vefeli te lepe boshje dela.
Tudi je pomifliti, kako naf Bog lam per« ganja njegove déla premifhlovati, in fpomia hraniti njegove ftvantve.
Odlózhil je pofeben dan v’to med téd-nam. ,Sheft dni je ftvarjal nebó in semlo , fedmi dan pa je nehal. Delati fheft dni naC f’tem podvuzhi, fedmi dan pa, ktiri je per naf ne lélja , nehati od dela, de ga v’ zhaft ldvarniki obernemo, in fe vefelimò njega in njegovih del.
Pa boshja volja ni le, de minimo vfako nedéljo ft varjenja dobroto. Kadar gre fonze sjutraj is sa-góre, nam Bog da ja gledati vfaki dan s’laftnimi ozhmi, kako feje per ft v a rit vi godilo. Pred je tudi vfe tmà. Pozhaii fa sasnâva, fvetli. Lozhijo le pozhafi setnla in nebó — vóda in fvet — trava in roshe •— drévie in seli. Sadnizh perfija fonze — ribe fiûglâjo po vodi, tizhi shvergolé, shivali
fo po konzu, zhlovek gré na délo. Lepo fpomladanfko ali polétnifko jutro je vfako shiva podôba ftvaritve fvetâ. Ljubi otrozi ! sgodej vftajajte, rasgledujte fe , vefelite fe fvojiga takó dobriga Boga, ktiri je lepe jutra naredil, in pa vaf in pa vfel
2. Adam , pervi zhlovek.
Kako ie Bog perviga zhloveka vftva-rU, bote fbe raji fhlifhali , otrozi.
Nebo in semla fta bila dokonzhana, in v’zhlovefhko prebivalfhe napravlena lepo. Pa zhloveka fhe na vfi senili ni bilo uobeniga, de bi kdo lepe vélke dela boshje premifiilo-val, veleli! fe jih, in hvalil ftvarnika sanje. Bog tedaj rezhe: ,, Naredimo zhloveka — podóbo ki bo nam enaka. Gofpoduje naj zhes ribe v’vodi, ptize pod nebam , zhes shivino na polju, zbes vfo semlo, in zhes vfe, kar giba na senili,,, Bog tedaj is vlash-ne parfti isobrâsi lepo zhlovefhko telò. Pa mertvo je fhe bilo, in fe ne gane. Rog dihne dufho va-nj, in zhlovek fkózhi po konzu, in bil je in shivel. Tako fe je sa-zhel pervi zhlovek. Bog ga je Adama imenoval.
Ljubi otrozi ! Po boshji podobi tedaj je vßvarjen zhlovek. Neisrezheno imenitnifhi je od shivài. ,Samo telo njegovo je posém-lifko. Duh, dufha njegova, je kajhoshjiga. Mozh ima dobro fposnati — ljubiti — in ßo-
riti. Kakor fonze is jutrajne ròfe, fé boshja modroft, dobrota m vligamogózhnoft blifka is njé.
Otrozi ! fpofhtujte tedaj boshjo podobo nad feboj. Ne bodite nevédni, opókli, togotni, nevof Ulivi, leni po shivi'nfko._ Bodite popolnama — umni, vfmileni, prijasni, Ijubesm'vi, delavni» fveti' kakor Bog. Vfaka huda lirait naf shivini dela enake — vlaki lep, dober obzhutlej, vfako dobro, lepo djanje enake Bogu.
.Spofhtujte pa bosbjo podobo tudi nad drugimi ljudmi , nad flehernim tfilovekanu Kdor koga sanizhuje, bo naj fhe taki be-razh , fe pregrefhi nad boshjo podobo — pa rad farnim Bogam. Kdó porezhe, de otrok fvojiga ozheta fpofhtuje, zhe s’ nogami nje’-govo podobo maudrd ?
3- R a J-
Bog je bil lep lep vert safadil. Bafti je dal v’njemu vfake mnoge drevefa. Neis-rezheno lepo viditi jih je bilo, in fadje preshlahtno je raflo na njih. Obilen vir ali ftudenez-, ktiri fe je v’fhtiri biftre reke rastékal, ga je fhe lepfhiga in prijetnifhi-ga delal. V’ta lepi vert peld Adama Bog, in mu ga varvati da, in obdelovati.
Tako prijasen in dober je ljudem Bog. Tudi naf je vftvaril vejelju — pa tudi sa prid in delo. Velik kof nafhe frézhe fta prid in delo, in kar je vezh fhe, tudi nafhe popol* namofti.
Na vertu je bilo pa tudi drevd, ki je fhkodliv fad rafel na njemu. Sa tega volo rezhe ljubesnivi Bog Adamu : „ Od vliga drevja jéj po vertu, od tega dre véla pa tukaj — Bog meni fhkodlivo drevó — nikar ne jéj. Zhe jéfh, bof h mogel vmreti. „
Kako po ozhetovfko je bila fpet ta od Bogä! Oh, kako rad bi naf imel dobre in frezhne! Torej nam vefelje nedolsbno vfako dopufti'. Prepovduje nam le, kar je hudo, in naf dela nefrezhne, poftavim : ,Sladno(l, lakomnoft, nesméro — nerodne shelje — ftru-péne pozhutfke vefelja, ili vfe, kar je greh. Mu biti nepokorn je grosno hudo in gtrdo — je poguba. Otrozi ! vbógajte ga laj - tega ljubiga , dobriga Boga !
Po tem veléva Bog shivalam pred Adama. Hóllina sverfna, ptize fpod neba, in shivali vfe druge mórejo pred-nj. Gotovo je bilo viditi toljko lepih in koriftnih ftvart sa Adama novo vefelje, in ferze mu je per-sdigovala hvaléshnoft proti Bogu.
Tudi sa naf, ljubi otrozi, fo shivali velika boshja dobrota. Konj naf nòli, vol jiam déla, krava nam mleko daja, ovzavov-no, kokufh jajza, zhebéla med ali fterd. Tizhi nam shvergolé in prepevajo sjutraj, pef nam zhuje po nozhi. Rasodéva fe tudi nad shivalmi boshja modroft in dobrota —bodimo tudi sa-nje hvaléshni Bogu.
Adam je moral shivalim imena dajati. Govoriti ga je Bog vuzhil tako. Kar je she fpet nova boshja dobrota. Kako je sa naf dobro, de govorimo! To bi bili réveshi,
zhe bi mutafti bili ! Otrozi! ne obrazbuimo faj uapek nikolj tega hoshiiga dani , de ne lashemo ali kaj pregréfhniga ne govorimo , ampak v’boshjo zhaft ga imejmo!
4. Eva je vftvarjena,
Adam je edini zblovek dosdaj bil na senili. Nikogar ni imel, s’ komur bi govo-ril » kdor bi mu pomagal per délu, in vefe-lil fe s’ njim boshjih dobrót. De shivali njegove enakoBi nifo, je kmalo Adam vi-dil. Tako zlo lam biti na semli, bi fe mu bilo v’ fredi Raja toshilo. Bog tedaj rezhe ; „ Zhloveku ni famimu biti dobro na semli, pomozhulzo mu hozhem Boriti. „ Bog sdR da terdo fpanje v’ Adama. V' fpanju Adam vidi, de mu Bog is lakotnika, is eniga njegovih reber, Evo vfivari. .Adam fe sbudi', in Bog mu Evo perpela— in Adam je imel neisrezlieno vefelje.
Ljubi otrozi ! kako bi bilA shaloftno. ko bi bil zlo fara kdo na fvétu ! ,Srezha je , de je vezh na semli ljudi. Ne tergajmo faj nikolj te frezhe f’krégam in prepiram. Radi fe imejmo medfeboj, in eden drugimu Borimo dobro, koljkor je v’nafhi mozhi.
Adam in Eva fla v’ lepimu vertu sbi-vela nedolshna in vefela. Njuna hrana je ladje bilo , in njuna pijazha je bila — nar sdravfhi na fvetu — zhifla, mersla voda. Boga Ba ljubila zhes vfe; in po febi rada fe imela med fabo. Ljubi Bog jima je bil
16
dober in prijatel. Velikrat je s'njima govoril , in kakor fvoja otroka ju ljubil. Slialoft jima je bila nesnana. Nikoij ju ni nizh po-bolélo. Nevmerjózha da bila.
Ljubi moji otrozil odam'te faj nedolsh-tit in dobri. Vfaki dau profite Boga, de Vam nedolshnoft da ohraniti. Nizh nimate drajfhiga na senili. Le takó bote vedn« veleli. ,Shè dan danafhan bote Pvaja frèzho öekoljko vshivali.
5. Pervi gréh.
Na vertu je bilo vfakiga mnosiga rodo-vitniga drevja. In Bog je rekel Adamu: „ Od vfega drevja po vertu jéj, tukaj od tega drevéfa li pa nèkar ne jéj. Zjie jéfh, niorefh vmreti. „ Drevo, ljubi otrozi, ni bilo farno na febi né fhkodh'vo né ftrupéno. Le Adamovo pokórfhino je nad njim Bog hotel pofkulici, in Adamu dati perlóshnoft velike dolshnódi fe savédi Bogu biti pokom , takó fì saflushenje sbérati per Bógu, in nebéf fe delati vredniga. Oh, otrozi I vbogajte tega Ijubiga , dobriga ozhéta !
En dan je fhla Eva zlo bliso prepove-daniga drevéfa* Kazho sagleda. Kazha p repo von rekózh : „ I, sakaj vama je she od v feb drevéf Bog jedi prepovedal ? ,, Eva fe fpudf s’ kazho v’ pogovor, in pravi: ■„ Jéfti fntéva od vfeh drevéf po vlitn vertu. 0,1 tega drevéfa lè fanio na Credi vesta, nanu je Bog rekel:	Nikar ne jejta od njega!
kar dotakniti fe ga nè, fzer bota vmerla.,, Pojdi kam ! rezhe kazha , ne bota nè Vjngp* la. Bog jo she vé! ,She le prav pregledala bota jécìfha od njega. Enaka bota BogiS, ja vedla dobro in hudo. „ Sdaj fhe le Eva prav pogleda drevó. Lep fe ji vidi in prijeten fad prepovedan —bol ko ga gleda, bol jo mika» Eva féshe, ga vterga.in jé. Tudi Adamu» fvojimu moshu, ga da, in on ga tudi jé»
In na! prelomila fta boshjo sapoved — per* vi gréh je ftorjén. Pa tudi vfe dmgazh jima je per ti prizhi. Odpirajo fe jima ozhi — vidi la lia, de Ita naga. Kri ju prehaja od framote, krila is figovih llftpv tt fpledéca, in fe pokrijeta. Vfa plafhnn in trepézba fe pred boshjirn oblizhjam fknjefa med vertno germóvje.
Eva je shaloftna podóba sa pel âne ne* dolshnofti. Otrozi! ne bodite faj bres pr§-miflika in po Evino radovédni, ogibajte fe gréfhnih perlóshuoft, ne dajte fe na hudo pregovoriti, kaj pregréfhniga ne poglejte zlo !
Nad Adamam fe vidi, kaj hudi isgleđi samorejo. Evo vidi greh fioriti, in sdajfci po nji ga je fiorii. Otrozi ! bol fe varite « hudih isglédov ’•
Kazha je sapelivzhova podóba, Otrozi ! kdor Vaf pregovarja, de boshje sapovdi ni» majo ravno teljko v’ febi, de gréh ni kaj hm« diga, de nizh ne fhkódje — tdki je sapeli* viz. Kakor pred firupéno kazho beshite pred njim.
„Sadu prepovedanimu je vfaki gréh enak,;
lep fé sdì od konza. Vefelje obéta. Vshk pa nashène fmert.
Is tega tudi vidite obâ gréhova prava snamenja —framòto in ßrah. Nizh ne fiorite Uikolj, zhefar, své naj fe, bi fe mogli fra-movati, ali pa ne vezh sminiti s’ vefeljain tia Boga in dobre ljudi. Vfe hudo je Bog s1 framòto in ftraham sasnamoval.
C. Kasen ali fhtrafa perviga greha.
Sazitelo fe je shariti svézher — pa jój prejój! nizh vezli sa nju tako lepo kakor popréd. _,Sape ju je. groša , ki svezher po drevju med p e rji m pofhumf. V’pekel jima je gréh ve/e/ Raj fprçmenil. Pofled-iiizh Sdflifhita boshji giaf.* „Adam kej li? „ Adam odgovori s’ trepetam : „ Bal firn fe ti perkasati, ker fi m nag. Sa to lim fe fkril „ Bog rezhe : „ Kdo ti je povedal, de ii nag ! Jeli , de li jedel fad, ktiriga firn ti djal, de ga lie jej?,, Adam odgovori:,, Shena,kciro li mi perdrushil, mi je dala fadu, in (im-jedel.,, Bog rezhe Evi: „Sakaj fi to fiorila?,, Eva pravi: „ Kazha me je ogolfala, de firn jedla. „ Nobeden nozhe biti kriv , orrokam enako, k iri kaj, kar pravni, pozlinó. Po tem Bot rezhe kazhi : „Prekldta, ker fi to fiorila, bodi med vfimi shivalmi na sem!i. Po trebuhu fe bofh plašila, in prah vfe Tvoje sliive dni j-dla. Nekdó pa sheninik mlajjhov ti bo flàril glavo, in ti ga bojh v* peto sale$ovalatii Evi Bog rezhe; „Ve’
îiko bofhk terpela s’ fvojîtm otrozi» Moshu bofh v’oblafti, in tvoj gofpod bo. „ In Adamu Bog rezhe: » Prekleta bodi savolo tebe semla. ,S’teshavo fe bofh shivel na nji vie tvoje shive dni. Ternje in dat ti bo rafel »a-nji. ,S’potam v’obrasu bofh Tvoji kruh jedel, dokler fe povernefh v5 sem» lo, is ktire fi vset : sakaj pàrft fi, pàrft bofh.,, Bog ju fhe s’shivalfkimi koshami oblezhe, in ju pahne is Raja. Angel s’fhvi» gajózhim ognjenim mezhacn je varoval v’Raj.
Lejte, otrozi ! Bog je vfìgavedò\h. Ni Te mogózhe mu fkriti. Nobeniga isgovora ni per njemu. Praviçhen je. Vfe, kar je hu» d’ga, zherti in kasmije Bog. Pa tudi milo« /?ev je. Ljudem slajfhuje nadlogo. _,Siiè dal gorko oblazhilo jima je, de jima ojftra fapa svunai Raja ne fhkódje, Njegove kasni alt filtrate fo zlo nove dobrote. Takó je'pofts» vim nafha frézha, de delamo. Nadloga fpâme» to va nemarnike. Pa po vfem tem je fhe obljubil , de pride nekdo, in jih bo refhi! is nadloge, ki jih je gréh va-njo fpravil. Kdo je ta, in kdo je kazha bila, fe bo fhe le is posnéjfhih pergódeb bol pokasalo.
Sravno pa vidite, otrozi, de ni hujiga sléga od gré h a. Po grehu je bil sgublèn ve» Tel Raj. Po grehu fo folse in sdihleji prifii-li na fvet. in pa bolezh/ne in bolésni, fmert in pa gròbi. Kakfhini sieg more fhe le fai« na febi biti greh, ker fo vfe nadloge 'm britkofii vfiga fvéta- le njegovi poganjki?
U
7. Perva darftva.
Adam in Eva dobita dva iinova. ,Star-îbifnü jf ime bilo Kajn; mlajfhimu Abel. Kajti bol terden je kmet bil. Abel, fhib-Šejfhi, je bil ovzhar. Semla jim je kruh dajala ; zhéda vovno sa oblaZhiio.
Vite tedaj, otrozi! Boshji naréjik je, de mere zhlovek delati, zhe shiveti hozhe. Jbe perva otroka fia mogla delati, in fi kruh in oblazhilo flusbiti.
.Srezho je dal Bog Kajnu per kmetiji, Jf? Abetnu per zhédi. In Kajn pernefeBogu pòìjrhiue v’ dar. Abel mu perviga mladizha .{Veje zhe d e daruje.
,Safflo delati fhe ni dòfti. Bog more fvoj blagoflòv ali shegen perdati. On daja , de tafe shifo, on frezho per shivlni. S’hva-léshnim ferzam pogledujmo va • nj, koljkor-krat le nam véde kako delo po frezhi.
Na Abelna in njegov dar je Bog s’ da-poda jen ja m pogledal. Kajna pa Bog in nje" goviga daru kar ue pogleda.
Sakaj to ! Darila fla fej un in ta ; vfaki je dal, kar ima. Bog namrezh ne gleda fa-ftm svunajnjfhine. Bog gleda fofebno v’sno-tfaj* Abel je imel bogabojézhe, pri proflo, Begli hvaleshno ferze — Kajnova pobòshnoft sli andoht je svunajnja bila — in sgol svu-fiajnja poboshnoft je hinavfbina , hinavfliiöa pa le fiudi Bogu.
g. Kajn vbije brata.
Kdor v’ refm'zi Boga ne fpofhtuje, tudi ljudi ne ljubi. Kajn je vidil, de ima Bog raji brata, kakor njega, in od tih mal ima Kajn piko do brata. Vef bled je bil v’obras, in od jése in nevofhlivofti fo mu liza vpadale. Vfaka huda tirati fkasi' uamrezh in po» pâzhi obras zhloveku, slatti pa nevofifij* voti.
Bog ]’e Kaina fvan'1, in prijasno mu re-zhe : ,v, Sakaj fi jésen, in sakaj ti vpada obras ? Glej ! kakor tvoj brat, ti mi ljub in prijeten, zhe prav ravnafh. Zhe pa nè, kmalo preshi greh ( derézhimu lévu enako ) per dvorih. Mika te njegovo poshelenje» pa gofpodar ga bodi.,,
,Shè sdaj tudi naf Bog od hudiga fvari-—> snotraj po glafu vefti. Otrozi ! poflufhaj-te faj vfelej ta fveti boshji glaf, in mdr vam ga bodi. Varite fe greha kakor divje svéri, ktira pretergat vaf she pred dvórmi preshi.
Kajn ni poflufhal Bogd, in kuhal jéso je v’ferzu. Knkrat fe Abelnu toljkanj pri-jasniga dela. „Pojva, mu rezhe, po polja enmalo. „ Vefel gré s’ njim Abel nedôj-shen. Kadar odideta od fiarfhov she dotti, pa sgrabi Kajn Abelna, fvojiga brata, in ga je vbil.
Vite, kakfhino nefrezho nevofhlivoft in jesa dela, zhe jima zhlovek perjenjuje. Mertev in vef fpreménen leshi v’ kervi Abel, Oh, bòfht fo fiarfhi tarnali najditi ga ta-
žiga! — Otrozi ! pomnite ta pergódik, in rtikolj ne dajte v’ fvojini ferzu lievofhlivofti, jesi in fovrashtvu proftóra, ne kaki drugi hudi rézhi,
9, Kajnova kasen ali fhtrafa.
Kajnu ni nizh pomagalo, de ga ilariChi flifo vbivati vidili. Bog vfe vidi. Vidil ga je Bog , in rezhe mu : ,, Kje je Abel tvoj brat?,, Kajn je naredil, kakor prav kaki hudoben in napzhen otrok. ,Shè sadère fe mu :Kaj jes vem, mn je odgovoril. ,Sim kol j varh (voijga brata ? „ Bog rezhe : „ Kaj ü fiorii? Kri tvojiga brata vpije is semle do mene! In stlaj- preklet fi semli, ktira je sinila, pa pila kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kadar jo délafh. V’ bégu bofh, in po Cvetu Ce bodi klatil. Kajn sakrizhi vef plaChen in sdivjân : „ Prevelika je moja pregreha, ne saflushitn odpufhenja. Preganjan in beshë fe bom po Cvetu potikal, in vbil me bo, kdor me dobi,,, — Kajn pobegne, in shivel je v’ nepokóju in v’ britkóPii delezh od llarifhov v’ daljni desheli.
Hudobne ljudi Che smiram Bog kasna. Vézbi dél jim ni dobro. Kar pozhnó, ma-lokadaj fe jim iside po frezhi. Pa nimajo naj tudi nobene druge nadloge, hudo veli dej imajo. Glafno jim Bog is veili govori , de nifo po njegovi volji. In to je nar vézhi / nefrezha. Taki zhlovek nima vezh nobene velele ure. Kakor sa Kajna ni sa-nj vezh

fi
né pozhitka uè pokoja. Ljubi otrozi ! ohranite bres madesha veft, in obvarite fé ne-pokója, ktirimu ne odide grefhnik nikolj.
io.	,Spàzhnoft perviga IVeta.
,Szhafama fe ljudjé boi in boi tnnoshù jo , in po senili rasim'kajo. Pa tudi smiraj fo hujfhi. jSladui in nezhifti fo sili veli. Piti in jéfti je fkorej vie njih opravilo. ,Stifkali in peklili fo nevfraileno eden drusiga. ,Sila in kriviza perhaja smiram vézhi. Vèzh ni lo sa Boga marali. Ker tedaj vidi Bog, de lo ljudjé zlo tako hudobni, in de jim drujiga kakor hudobija- ni v’ miflih, fe inàko fiori Bogu, in bolelo ga je v’ ferze. Rekel je : „ Ne dajo fe nè vezh opominjati in fvariti po mojimu duhu. Meféni fo vfi, vfi fpa-zheni. Pa dam jim odlóga fhe fio in dvaj-fet lét, zhe fe fhe vtégnejo pobolfhati.,,
O jeinnafta ! komu fe greh ne bo gnu-fit, kir tako Boga shali ? Kdo bi fe ne hrepenel pobolfhati — ker je tako Bog nafhiga pobolfhanja shèlen ?
Tiftikrat je Noe shivel. Bil je vef bo* gabojézh mosh. Bres madesha in po Bogu je v’ fredi hudobneshov shivel. Njemu re-zhe Bog : „ Konez fe blisha vfih ljudi. Vfo semlo fo napolnili s’ hudobijo. Pokonzhal jih bom f semlo vred. Barko fi fiori is ob-délaniga lefa. V’ barki predala narédi, in safmòli jo snotraj in svnnaj. Trifto komol* zov naj bo dolga, pedefet fhiroka, in tri-
đefet vifoka. Sgoraj napravi okno va «njo, in na Hrani vrata. Glej ! dal bom grosen potop po vfi senili. Kar shivi' in diha pod nebam, vfe bo poginilo. VTe bo konzhano, kar je na semli. ,S’ teboj pa bom prijasuo savéso naredil. V’ barko pojdefh s’Tvojimi fìnóvami, s’Tvojo sheno, ins’shenami Tvojih finov. V’ barko vsami Teboj vTake shivéli dvoje — Thtirinogatih shivâl , tiz in shival vTih , kar jih je na semli — de oftanejo per shivlenju. Tudi jedi vsami vTakih Teboj, de bote ti in one shivesh imeli-,,
Tako je dober Bog brumnim. Ravnal kakor s’ prijatlam je s’ Noetam. Pove mu f kaj mifli. Podvuzbi' ga , kako naj Te otmè , kakor ozhe otroka. Miloftva je vTaka be-Teda. Oh, kdo bi fi dober biti ne persadjal, ker ga s’Bogara to poprijatli-!
ii.	Pokonzhânje perviga fveta;
Noe je bil v’viih rezheh Bogi'i pokom. ,Sto lét je delal barko. Jo delati je bilo ljudém vedno pokoro osnanovati. Pa nizh ne marajo in neverni ofiauejo. Pa barka Te dodéla.
Bog tedaj rezhe Noetu : „ Sdaj idi v’ barko, ti, in kar vaT je tvojih. Tebe najdem prizho Tebe pravizbniga med sdajnimi ljudmi.,, ,Sam Bog s’ tem prizha, on zhifta pra-viza , de ce 4-avnâ po nagnenju Bog, in de po drujimu ne gléda kakor po krepófii ali zhédnofii, in po bogabojézhnofti Terza.
i9
,, Vsami tudi, Bog sraven perdavi, k’feti vfake shivali« Sakaj po fedmih dnévih deshju porezhem ua semlo iti fbtirdefet dni in fhtir-defet nozhi. Vfe kar lim vflvaril, bom kon-zhal na senili.,,
Noe vedno sveft in pokora bosbji flu« shabnik vfe flori, kar mu Bog sapové. V’ barko shi vali je fpravil vfihtplemén, in fhel va - njo s’ vfimi Tvojimi. Saperel sa njimi -o Ijubesniva ozhetovfka fkerb!- je vrata Bog fam, in jih vòdi svunaj sadelal, kar Noe ne more.
»Strafhno sazhne desh liti per ti prizhi. Viri vélziga morja vfi prederò. Kakor is ftrafbnih flâpov hrumi fpod neba voda na semlo. Voda snâfha barko, in jo vsdigne od tal. Pa fhe smiraj nakvifhko kipi', in barka enako plava velikimu poflópju po vodi.
Le miflitefl, otrozi! gròso in vek; in kako fo otéc fe Ijudjé lèsili na hribe, in plé-sali po drevju. Pa prepòsno je bilo ! Voda smiraj narafhn, petnajft komolzov flópi zbes nar vifhi gore pod želim obnebjam.
Vfe je bilo pokonzhano po vfi semli , bodi zhlovek, bod shivina, bodi tiza fpod neba ali zhérev fpod praha. Noe fam je oflal, in kar je per njemu bilo v’barki.
Tako ftrafhno kasnuje Bog hudobijo ! Njegova fodjia pride, in konez je bilo vfiga fvetâ! Oh, fhe takó hudòben naj bo kdo, de bi ne ljubil ljubiga Boga', bati fej njega pravizhniga bi fe mogel.
Netfiifloft, ntsmha in krivica fo pervi fvéc pogubile. Otrozi ! nàvuk vam to bodi,
B 2
de fi» ne omadeshvate nikolj s’nobeno tih flrafhnih pregréh.
12.	Noe je otét.
Trillo in pedefet dni fo vode po semli fiale. Bog fpomni po tem na Noeta, in na vfe shivali, ki fo bile v’barki. Sakaj tudi shivâl fe vfmilva Bog. Dobrotliv je do vfle-herne ftvari — tudi do nar manjfhiga zher* vizha.
Bóg pofhle gorak veter na semlo. Mor-fki ftudenzi fe saprò, deshévje jenja, voda vpada. Barka obftoji na neki gori na Ar* menfkim. Verhóvi gora fe perkasujejo fzha-fama is vode.
Noe okno odprè, in ker ne more sa-dòfti pogledati, ispufli krókarja is barke » de be svédil, ali je she dofti voda vpadla, ali kalj ? Ni ga vezh nasaj.
Na to ispufli goloba. Nima fe nikamur vféfti, in vedno léta okolj barke. Noe Bogd v’ vfimu podóben , in torej tudi shivalim dober, fiegne roko, in ga povsame v’barko.
.Sedem dni potlej ga fpet ispuftl. Sdaj pride fhe le svézher nasaj, in oljkino vejzo s’selèni mi peréfzami pernefe v’ kljunu. Bòfhc fo fe v’ barki velelili sagledati to lepo vu-panja polno snamenje! Noe zhuti sdaj, deje mogla slo voda vpafti.
Posnej fedem dni ispufli fhe enkrat go-lóba. Sdaj ga ni vezh. Noe is tega fklene, de je semla fuha. In ref je bila fuha.
Bog, vùn in vùn fe mu je ljubesniviga odrefhenika fkasoval, mu rezhe:	,, Idice
sdaj is barke, ri, tvoja shena, tvoji finovi, in tvoje finahe. Tudi ispufti is njé vfe stivali — shivîno, ptize, in lasm'no.
Koljkor ftrafhnéjfhi hude Bog kasnuje, toljko ljubesnivfhi je dobrim. Kdor v’ Boga' savupa, ne fmé trepetati, zhe fi ravno via semla na kup sahrumi. Bog ga dershi'. Delajmo tedaj dobro, in v’Boga savupanje ftd* viino !
13.	Noetov hvalni dar.
Noe kakor druge krati je bilBogii s’ye-feljam pokorn, in gré s’ vfimi fvojimi is barke. Tudi shivali vfe — domifhlujte fi P kakfhnim vefeljam — domazhe in divje, tizhi in shi vali vfe druge pridejo fparama is barke.
Pa, kako je per ferzu moglo biti dobri mu ozhetu Noetu; osira fe, in semlo , ktira je bila lihkar ljudi polna , vidi vfo vfo prašno in sapufhèno !
Po tem pollavi altar Bogu Noe, in mu shgâven dar ua njemu sashgê. Duh prijeten fe vali v’oblake nakvifhko. Pa, fvetlejfhi kakor is altarja ognj, je Noetova hvalesh* no.ft sa to zliudno odrefhenje v’nebéfa puhtela.
Bog,. k ti ri mu , kar je dobriga, je vfe vfhézh, je imel ferzhno vefelje nad Noetovi m daram. Perkasala fe je na nebu lepa
pifana mavriza. „ Glejte, rezhe 3og Noetu in njegovim finovam, savéso naredim s’vami» in s’ljudmi vfimi, kar jih bo rojenih po vaf. Nikolj vezh ne bo potop seinle rasdéval» Dokler bo semla, ne bo prejen-jala nè fête v, nè shetev, nè poletje, tìè sima, nè nozh, né dan. Ta moja mavriza, ki firn jo na oblake djal, ta naj bo snamenje savése. med menoj in semlo.
Ljubi otrozi ! vfelej vam bodi na mifli ta sgodba, koljkorkrac lepo pifano mavrizo vidite v’oblakih. Miflite fi: „ Bog je hudobnim JIrajhen , brumnim pa ljubesniv in prijasen. „ Snamenje tako rekózh milofti boshje je mavriza, s’ ktiro je Bog semlo opafal — lep fedmir trak je, s’ ktirim na nebó fpomin te pergódbe pervesuje.
„ G le dajte jo mavrico, in hvalite ga njega, ktiri jo je naredil ! „
14.	Noetovi fmovi, Sem, Ham in Jafet.
Noe kmetuje, kakor je poprej. Mémo njiv je tudi nógrad safadil. O potópu je veliko bil preterpel. Bog, vfaki zhal* dobrot-liv » mu tedaj h’ kruhu tudi vina perda.
Velika boshja dobrota je vino, slafti sa bolnike, shaloftne in ftare ljudi, pa zhe fe tresno pije. Sa otroke je grosdje farno.
Noe fhe ni vinfke mozhi posnal. Pre-vezh je pil, vpijanil fe, in nefpodobno in rasodét je leshal v’ fhotorju.
Vino, bres mere pito, ja ft rii p. Vpija-oi vino. To vémò sdaj. Pijatioft pa je gnufo* ba. Pijaiioft déla nezhaft ljudem.
Ham vidi ozheta uno leshati, in nepo-rédno vefelje ima nad tem. Zlo bratatna is fhotorja gre pravic.
Isglèd saróbleniga Terza!, Né de bi ga bilo fram — fhe finéja fe. Nè de bi vfini-lenje imel s’ fvojim ftarim ozhetam — fhe oponâfha ga — Nè de bi ozhetovo stnóto perkril —- raftréfa ga fhe.
,Sem in Jafec fta bila vfa drujih mifel. .Slifhavfhi to, vsameta plajfh po ramah, grefta ritinfko v’fhotor, in s’ odvernenimi obrasi odéneta raskriciga ozheta.
Koga ne gdne ljubesniva framoshlivoft ta , in to lepo otrofhko fpofhtvanje, koga pa ne rasferdf neframno, rasvujsdano Hatnovo sadershanje ?
Noe prebudivfhi fe, kadar své, kaj je Ham fiorii, fe hudiga sadéla. Previdil je v’duhu, de fe bo smiraj hudo godilo njego-vimu finu. Prerokuje mu jo.
Pa, bi fe mu bilo tudi le moglo dru-gazh goditi ? ,Svéte krepófti ali zhédnofti pervi zvét je framoshlivoft. Zhe flana zvec pofmodi, vezh nima drevó nobeniga fadu.
,Semu in Jafetu je dal Noe fvoj shégen — previdil, in prerokoval jima je, de fe jima bo dobro veduo godilo.
Ino bi fe jima bilo le moglo drugazh goditi ? »SratnoshHvoft, ona je angel. ktiri-ga je nedolshnofti Bog varila , dal. Oh, otrozi ! ne pozhnite fej nizh , ne poglejte,
ne poflufhajte nizh , in nikolj nizh ne miflî-te, zhefar bi vaf mogio Tram bici! Ta angel naj vaf fvari ! Kdor ga poflufha, mu blagoft in frézho naklone.
,She nekaj navükov gré fern :
„ Okó, ktiro fvojiga ozheta gerdoglé-di, in fvojo mater sanizhuje, tako okó sa-flushi , de ga krokarji isklujejo fpod zhèla, in orlovi mladizhi poshró. „
„Ljubi otrok, poftréshi fvojimu ozhetu na ftaroft in, dokler je shiv, nikar ga ne shâli, persanélì mu , otrozhuje naj tudi : dobrota, ki fe ozhetu fkashe, ne bo nigdar posablena, dobro ti bo, in ob zhafu nadló-ge bofh fpómnjen, in kakor led na fonzu fe bodo tajali tvoji grehi. „
Noetovih mlajfhov fe jefzhafama vèlik narod sarédil : smiraj bol fe je rasfhiral po semli. De bi fe ne rasgubili, sazhnejo turn poftavlati, ktiriga verh fo hotli, de bi fe neba dotikal, in torej vidil fe na vfo daljo. Pa Bog jim ovrè njih nefpametni, prevsétni pozhétik. Do tiftih mal ljudjé, en fam narod, fo tudi le en jesik govorili. Sdaj fe vezh jesi'kam Bog med njimi sazhéti dà. Mnogóft jesikov jih je permórala sidanje opulHti, in fe rasdeliti na vef zhaf v’lak-febne narode. S’takim lohkim ofrédkam ali mirelnam je fvojo toljko dobrotlivo mifel, rasmakniti po semli ljudi, Bog dofegel. Neis-rezheua grobla nedodelaniga turna , Babel, to je, smefhnjava fo ga pofmehlivo imenovali , je v’ fpomlnek refm'ze odala : De gre vfe v’fhibre, fhe toljko in tako naj fe sdì,
zhe je bres Boga, ia is goliga napuha per» zhéto.
OZHAKI
15.	Poklìz Abrahama.
Po potópu fo fe ljudje, flifhali fte, fpet sio namnoshili , in prebivali fo po senili mnogi naródi. Pa kmalo fo ljudjé Boga fper posatili. Podobe fo inolili nameft njega, ki fe jim je maliki reklo. ,Slie pa je shivel prav bruinen in bogabojéxh mosh. Tega smed vfih fi Bog is volji. Hotel je Bog po njemu in njegovih o t roži h pravo boshje fposuanje in zhefhenje ohraniti, in med yfe narode na semli rasfhfriti. Ta mosh je bil Abraham. Pravi fe mu oziiak, ker je bi! ozhe zćliga naroda.
Tudi v’ Abrahamovo rojftno deshelo , med njegovo rodovino , zlo v’njegovi ga ozheta hifho je bilo she malikvanje vdarlo. Bog tedaj Abrahamu rezhe: „ [s deshele mi idi, smed shlahte, in od ozhetove hifhe v’ deshelo, pokasal ti jo bom. Ozheta ta bom ftoril velikimu narodu. Oblagodanl te bom, in sgol blagoflòyi in blagri ta bodo. Is tebe bodo oblagodàrjeni vi! narodi na semli. „ Ljubi otrozi, to je bilo terno povelje! Vfe tako popuftfti, kar mu je bilo ljubiga in drasiga. Pa Abraham verjame boshji obljubi, in fpufti fe per ti prizhi s’,Saro fvojo sheno, s’Lotam fvojim v«y-
c	-
kam, s’ fvojimi hlapzi, deklami in zhedam na pot. Oh, kako je lepa ta voljna pokor-fhina !
Abraham pride po hóji na Kanajifko. Deshela je bila nar lepfhih deshel. Vfe polno je bilo po-nji trave in rósh. Ker fo zhede in pa zhebéle zlo toljkaj pâfhe imele v’nji, fo jo v’ pergóvoru le deshelo imenovali, ki fe mleko in méd po-nji zedi. Abraham prehodi deshelo, in pride do Sihema, dóla zele desitele nar lepfhiga. Tukaj mu rezhe Bog: „Glej, to desitelo bom tebi in tvojim nilajfham dal.,,- Bofht je vefel mogel biti Abraham, deje pokorn bil Bogit. Vef poln hvaleslinofti je altar poftavil Bogu.
Kdor vbógliv , je tudi hvaleshen. Pokorn biti je teshka —biti hvaleshen fladka dolshnoft. Kdor pa je ref dober, dopolni uno in to.
16.	Abrahamova m/rnoft,
Abraham je imel veliko hlapzov in dekel, velbljudovin oflov, govéd in dróbnize. Lot je imel tudi veliko goveje in dróbnifh-ke shivine. Mento tega ftanujejo v’desiteli fhe drugi narodi. Toliko in teljkih zhéd shivéti je deshela imela komej paffte sadofti, in med Abrahamovimi in Lotovimi paftirji je prepir sa fpâfhnike vftajal,
Grosno je to bolelo mirniga Abrahama. Ljubi moj ! je Loru djal : „ Ne bo naj prepira med nama, in med najinimi paftirji.
,Saj (Va fi brata ! Glej, na sbéro ti je vfa deshela. Lepo te profim, lozhfva fe ! Zhe fi na lévo isvóljifh, grem jes na defno. Zhe ie tf na défno obernefh , pojdem jes na levo 1 „
Lot pregleduje kraje okolj febe , in firan vidi ob reki Jordana, kjer je ,So-domfko in Gomorfko mefto bilo. Vidi jo , de je lepa in vodénzhina, boshjimu vertu ali Raju enaka. Lot fi tedaj ta kraj isbère. Vsela fta flovó. Lot gre v’,Sodomo. Abraham oftane v’Kananfki desheli.
Tako fe Abraham nar lepfhih krajo v deshele vana, de je le mir. Ne gleda po laftnim dobizhku. Gledal je le, kakó lepo, dobro in prijetno je Bogu, de bratje v’miru in pokoju med fabo shivé. Naj bi vii ljtidjé po njegovo ne bili lakomni, kaj frezhnifhi in pokojnifhi bi na semli vkup shiveli ! Tudi vojfke bi ne bilo.
17.	Abrahamova poftréshnoft.
Enkrat fe je pofebno prijasno in ljTibes-lfivo Bog Abrahamu rasodel. ,Sênzhil je Abraham pod drevéfam per vratih fvojiga fhotorja. Ravno je bilo opoldne, in je slo perpekalo. Na enkrat sagleda tri moshé priti, ki jih ne posnâ, Vftane, jim naproti tezhe, fe jim niško perkloue, in med njimi nar imenunifhimu rezbe: „Gofpod! zhe fe ti ne samérim, te profim, ne ogni fe mojiga fhotorja! Pozhfte fi enmalo, fbe rezhe, tukaj pod drevéfam, ki fe k’ unima dvema
oberile. Grishlej kruha pernefem, preden fe dalej fpuftite. „Mu reko:	Stori, kakor
ü djal. „ Abraham hiti v’ fhotor, in rezhe *Sari; „Urno pèzi podpepelnike is nar bélfhi moke. », Potlej tezhe h’ zhedi, ia odbere nar lepfhi in debélfhi tele, in ga hlapzu da. Urno ga more perpraviti. On fain pernefe tazhaf kifliga in froviga mleka, in potlej tudi podpepelmkov in pezhénko. Vefzhaf je per njih pod drevefairt, in pa jim ftréshe.
Ljubi otrozil ü morete prijasnifhiga, dobrótlivfhiga mosha od Abrahama mifliti rudi do ptujih ljudi? Vefelje tudi. vafhe naj bo druge rasvefeloyati. Slaft fpofhtujte in ljubite tudi ptujze. Ljudjé fo domâzhim enaki, in zhlovek velikrat ne vé, kaj do-briga je fkritiga pod ptujim obrasam.
Po jédi rezhejo Abrahamu: „Kje je pa tvoja sheiia, »Sara? „ Abraham odgovori: a Ondi le v’fhororju „ Njih vifhki mu rezhe i „ K.’ leti oforej fpet pridem. Takrat bo finii ,Sara povila.,, ,Sara v’fhotorju sa dvor-tni ftojézha to flifki. Pofméja fe fama per febi. Sukaj Abraham je bil sile fkorej fto lét dar, in »Sara nè veliko manj. Ptujiz pa rezhe: „Sakaj fe pofmehuje .Sara? Je mar per Bogu kaj nemogozhiga ? „ Vftrafhi fe jSara, ker je flifhala, de ptuji mosh nje tnifli vé, Prifhed is sa-dvór rezhe vfa srne-fhana: „ ,Se nifim fmejala. „ Ptujiz pravi: j, Ne takó ! ampak fmejala fi. fe. „ Bófht jo je fram moglo biti ! Sakaj vfaka fhe manj-fhi !àsh je vender gerdiga kaj. — Abraham »daj vidi, de moshjé nifo gèli ljudje, In pa
taka je bila. Aiigeizi fo bili. Kaj? Bog fara fe inu je bil v’zhlovefhki podobi rasodet
Uzhice fe ljubi otrozi ! Dobri ljudje fo boshji ljubki io Angelov vefelje. Angelzi jih imajo v’ zhafti, in Bog jim pofebno vefelje dela , in te jim daja ztìudno fposnâyati.
Eno leto po tem je Abraham dobil ref fina, imenoval ga je Isalc. Sakaj fpolni fo vfe, kar Bog obljubi.
18.	Abraham profi sa ^ođomldne.
Trije ptuizi fe vsdignejo sdaj, in gredo na .Sodomo. Abraham jih uekoljko poforé-mi. Po pod rezhe Gofpod Abrahamu; „Bota kolj Abrahamu f kri val, kar me je mifel fto^ riti? ,Sej ga posnatn, de bo fvojim finovan* in vunkam dershati fe boshje poti perporó-zhal, in ravnati po refntzi in pravfzi. „ Po tem mu Gofpod pove, de bo .Sodomo fo Gomoro fodil savolo njü velikih in hudih pregréh. Angelza fta bila ref sa to she na »Sodomo odfhla. Abraham pa pottojt fhe pred Gofpodam, in rezhe; „ Bofh pokonzhoval pravizhniga f’ krivizhnitn vred? Vidifh, morebit je fhe pedefet pravizhnih po métta, Bofh tudi njé pokonzhâval ? Bi ne mogel raji savolo tih pedefet viimu métta persane-tli V Tega ti ne ftorifh, de bi pravizhniga Pkrivizhnim moril! ,Sej ti fodnik v figa tVe-ta. Take fodbe ne bofh delal ti ! „ Gofpod rezhe; », Najdem naj v’,Sodomi le pedcfec pravizhnih, sanefii vfimu metta zhem savo-
3°
lo njih. „ Abraham pravi : ,, Glej, jel firn s’teboj govoriti, defiravno firn prah in pe-pél. Morebit jih je pet manj od pedefetih. Bofh mar savolo petih rasdéval vfe mefto? Gofpod rezhe: „Najdem naj jih pet in flitir-defet v’njemu, ne boni ga rasdjal „ Abraham fhe le proli : „ Ako bi jih bilo pa le fbtirdefet, kaj ftorifh ?,, Gofpod rezhe : „ Ne bom nizh ftoril savolo fhtirdefedh. „ Abraham fhe govori : „ Nikar ne bodi hud, Gofpod, de fhe sinem: Morebit fe jih le tri-defet v’ njemu dobi ? „ Gofpod rezhe : „ Sane feni , zhe jih najdem tudi le tridefet. „ Abraham pravi fpet: „Ker fifli s’teboj govo4-riti sazhel — kakó pa, zhe fe jih najde le dvajfet?,, Gofpod rezhe: „Ne bom jih po-konzhal tudi savolo dvajfetih.,She fe Abraham ne more sdershati profhnje: „Oh,pro-fim, ne bodi hud, Gofpod, de fhe pregovorim ! Morebit jih bo le defet v’ njemu V », Gofpod rezhe: „Nebom rasdjal méfia savolo defetih. „ Sdaj Gofpod Abrahama popufti, in Abraham fe verne s’fvéftjo donni, de ne bo metta konez.
Ljubi orrozi ! kakó je Bog prijasen in dober dobrim ljudém ! Kramlâti jim feboj dd, kakor bi bili njegove endkofti. Kakó imenitni fo' in zhiflani v’njegovih ozhéh ! — In Abraham kaki lep isgled nam je otrofhkiga sau-panja v’ Boga, in pa ferzhne ponishnofti, in shive ljubésni tudi do hudobnih ljudi,
19.	jSpazhnoft po ,Sodomi.
Proti vezheru prideta angela v’,Sodomo. Lot ravno pred meftnimi vratmi fedi. Vidi jih, pa kdo fta,ne vé. Vftane jima per ti prizhi , gré naproti, fe jima perklone in rezhe: „Gofpoda! v’mojo hifho vaji pro* firn, in per meni prenozhita. „ Is perviga fe branita. Ker pa le tifhi in lepo proli, gretta s’njim na dóm. Vezhérjo jima napravi, in rezhe opréfnikov fpèzhi. Kadar je zhaC bilo fpat iti, kar pervró vfi meftnizhane, ftari in mladi, is vfihdliz, obfujejo hifho, in klizhejoLota.in pravijo: „Kjeftamosha, ki nozhità per tebi ? Vun ju perpéli. „Taki gerd greh fo jima hotli fioriti, ki fe zlo imenovati ne fmè. Lot gré k’njim is hifhe, sakljéne sa feboj vrata, in rezhe: „Oh, ljubi bratje! profim vaf, ne pozhnfte fej nizh tako hudiga!,, Ali sakrizhali fo: „Komej fi fe ptujiz v’nafhe metto pertépel, in hozhefh s’ nami vkasovati ? Le mólzhi ! ,She hüj kakor una te bomo. „ S’ veliko filo planejo v’ Lota* Pa angela, na ! fésheta is hifhe po Lota, in ga va-njo potegneta, in saklenila fta dvori. Sdaj ljudje hozhejo vrata vlomiti. Ali flepota jih vdari, velike in male, de vezh ne morejo vrati najti,
Ljubi otrozi ! Vidite: prebivavzi tega mefta fo bili vfi, velik in majhin, hudobni in fpazheni. ,She take lepe in pohlevne prof finie nifo per njih nizh sdâle. Lot pa je bil lhe vef dober mosh, prijasen in do-
32
brotliv tudi ptujzam., in nad vfim hudim fe mu je gnufilo. Oh, kako je lepó oftati v’fre-di med hudodélzi dober in pravfzhen! Kdo bi ne bil enak raji bogabojezbimu Lotu, kakor tem malopridnim, svershkaftim ljudém? ,Shè dan danafhen je dofti hudobnih med nami, nikar jih pofnémati I
20,	Sodomfkiga mefta pogfn*
Ljubi otrozi ! poflujfhajte vezhniga fpo-mina pergddbo. Poflufhajte, kako Bog ftrafh-no hasnuje hudobne, in kako on railoftivo otiva prav infine. Po nozhi fhe angela pravita Lotu : _ „ Pokonzhala bova mefto. Njih grehi vpijejo v’nebo. Rasdjat ga naji pofhle Bog. „ Kadar fe sarija napózhi, mu rezheta: „Vsdignife, in feboj vsaini sheno in hzheri, de ne vsamefh konza f’pregrefhnim meftam vred. „ Ker fe Lot fhe le obotdvla, primeta per roki angela njega, sheno in hzheri, im jih is mefta ispelâta. Svunaj mefta mu pra^ vita: „Otmi shivlenje! ne oširaj fe! ne po-ftâvaj po vfim tem kraju! Na goro béshi !„ Lot rezhe angelu, ktiri ga je pelai: „Oh, Gofpod! ker fim sadobil milofi: per tebi, in fi mi tako dober, de me otmèfb, naj te isprofim fhe nekaj. Na hrib mi ni mo-gozhe priti. Lej, ondi bliso le uno méfti-ze. Va-nj naj beshim. Ali bi fi ne mogel v’ njemu shivlenja otéti ? „ Angel rezhe : „Tudi to ti devolim. Hiti in otmi fe va-nj. Nizh ne morem fioriti , dokler te ne bo
tam.,, Ravno je fonze i^sa - gore perfjalo, Lot pa v’ meftize perbéshal. Sdaj Bog clçshu-je fpod neba shvepel in ognj na .Sodomo in na enako pregrefhno Gomóro. Poginila fta mefta, in vfi njuni prebivavzi, in vie séli po polju. Vef lepi kraj je bil v’ jeser prever-njen poln shvepla in foli, .Slano morje femu pravi do danafhniga dne. Kar fe va-nj po-mózhi, s’ foljó fe vfe prevlezhe.
Lotovi sheni, ktira feje saltala, in osi« rala, fe je ravno taka nakluzhila. Ognj jo je dobil, bila je v’fòlnato pollavo, in fe je v’ fpomlnfliino kasnane nepokórnolti taka dolgo zhafa oudi vidila. »Slani jeser pa, ktb riniu fe tudi mertvo morje pravi, je fhe dan dauafhen llrafhno snamenje uebefhke jése, ki fo jo zhlovefhke hudobije perkli-zale zhes-fe. Pravi fe mu sa to mertvo morje, ker nizh ne shivi' v’njemu savolo shvepla in foli, ki je s’ njima navdano. Dolgo je okol j tridefet tir hodd, in fhiroko okolj ofem lir.
2i.	Ismael, pregnan.
Abraham je po fhegi tiftih zhafov fhe drugo sheno imel. Agara ji je bilo ime, pa bila je sraven tudi ,Sarina dekla. Tudi ona je lina imela, Ismael mu je bilo ime, bil je nagajiv, in nevkróten fant. Isaka fvojiga manji brata ni kar terpeti mogel, kljuboval mu je in safmehoval ga. .Sara ga enkrat vidi. Rezhe tedaj Abrahamu: „ Od hifhe
C
34
mi fpokaj s’njenim finam to deklo! sakaj ne bo mi ta verb* s’mojim finam Isaksm „ Safcolélo je grosno Abrahama. Pa Bog, kriri vfe hudo kasnuje, mu po nôzhi rezheî „ jStori , karti ,Sara veleva.,, Abraham vfelej fpolnivfhi flédno boshjo befédo, sjut-raj vftane, vsame kruha , in ker fo po nek-tirih krajih tille vrózhe deshele mälokje fìudeuzi, méh vodé, na ramo sadéne Agari obóje, ji fanta isrozhi, in jo odprävi. Aga-ra gré , pa sajide v’pufhavi. Voda v’mehu je pofhlà. Hoditi ne more od shéje vezh Ismael. Pofadl ga tedaj pod drevó, in ftràn gré, rekćzh: „ Ne morem >né gledati vmi-rati otroka!,, Vfede fe od njega en lokov llrelaj delezh, in jók sashène na glaf. Tudi Ismael véka. Pa Bog je otroka jók vflifhal, in boshji angel saklizhe Agaro is neba re-kózh : „Agara! kaj ti je? nikar fe ne boj. Vflifhal je Bog otroka vek, ki tifto leshi. Vftani, pomagaj mu na noge, in sa roke ga péli !,» Per ti prizhi ji je Bog ozhi odperel, in Agara fiudenez sagleda. ,Sbla je, natózhi méh, in napoji fanta. Bog pa je nad fantam, fant rafe, prebiva v’pufhavi, fe ob lovu shivi, in je vef firéliz.
Ljubi otrozi! nad Ismaelam prav ozhit-no vidite, kako je Bogu sopemo, kadar bratje in feftre eden drugimu nagajajo, in de takih ne pufha bres kasni Bog. Ismael je od dòma isgnân — klati fe po pufhavi — shéje mòre fkorej vseti konez!
Vidite pa tudi, kakô dober je Bog, zlo kadar tepe. Bog fhtrafuje le, ker hozhe po-
3?
bolfhati. Per ozhetovi hifhî, ker je imel Ismael dovol vfiga, mu je bilo vfe predobro. Ofhabeu nagajiviz je bil. Pa fila mu je v’folse sanizhvavni fmeh prevernila» Ni fiima ali zvibla, de je obshaloval fvojo iiefpamet.
Sraven tudi vidite, kako Bog rad fvojim otrokam odputll, in zhe fvoje nâpake objokujejo, njih ferzhne molitve vflifh va. Kadar je v’ nar vezhi potrebi Ismael , ti je le Bog, ktiri ga otmè. Ne vidi dolgo rad ko* ga jokati. Otrozi! vsatmte fvoje saupanje k’njemu per vfih fvojih malih potrebah , tudi takrat zlo, kadar fe mu pregrefhitè kaj !
22.	Isak, odmenen v’ dâr.
Po nozh.i enkrat Bog rezhe Abrahamu: ,, Abraham! Abraham! Odgovori : „Tu firn!,, Bog rezhe: „Vsami Isaka, ediniga fvojiga fina, ki ga ljubifh, in idi na Mórjo na goro, ter mi ga v’shgavni dar dariij.„ Abraham sjutraj sgodaj vfiane, nakóle dèrev sa germado, obloshi ofla s' njimi, vsame dva Iilapza in Isaka, in fe odrine. Tretji dan je dofhel do hriba. Rezhe hlapzama: „Tukaj s’oflam pozhâkajta. Jes.pa Isak greva Boga molit na goro. „ Sdaj vsame derva , in jih Isaku naloshf. On pa nefe ogr,j v’rokah in uosh. Tako grefta v’ goro. Po poti rezhe Isak: „ Ozhe!„ Abraham odgovorit „ Kaj je, moj fin!,, Isak rezhe: „Vite! tukaj fo derva inognj, kjé pajejagne v’dar
S6
Abraham odgovor/: „Sa jagne bo Bog fker-bel, ljubi fin!», »She ni vedel Isak, de je on ta. Kàko je moglo dohrimu ozhetu 1’erze tléti per otroka takim poprafhovânju ! Gre* fia dalej. Kadar fta na verhu hriba bila, naprâvi altar Abraham, sloshi na-nj derva, svéshe fvojiga fina Isaka, in ga na gertnado déne na altar. Vfe terp/ voljno Isak in fe bltve ne brani. Abraham je roko ftegnil, in klat fvojiga fina prime sa nosh. Tifti-krat savpije angel boshij is nebéf : „ Abraham! Abraham !„ Odgovori : „Tukaj firn. „ Angel rezhe : „ ,Stoj, in ne fióri fantu nizh sbaliga. Sdaj vém, de fe boj/fh Bogd, ker nifi' ïvojimu edinimu finu savolo mene sane* fel. ,Sam per febi, pravi Gofpod , fim per-fegel : ker fi to fiorii, in Difi sanefel fvoji-mu edinimu finn, kakor svésde na nebu ho-zhem mnóshiti tvoj sarod — in odobróteni bodo v’ tvoji kervi — po nikómu tvojih mlajfhov — vfi narodi na senili. ,, Kakfhi« no vefelje je moglo sdaj pazh Abrahama fprehajati, ker mu je fpet ddn njegov Isak, in memo tega flifhi fhe toljke obljube? — Abraham fe osré, in v’ gofhâvi je sagledal ovna sa roge tizhati. Ga vsame in sashgè Bogii nameft fina v’ dar.
Otrozi! uzhite fe, kaj gre h*pravi in popolnoma veri v’ Boga» Kàj téshiga sa ozhetovo ferze bi mu ne bil mogel Bog vkasati. »Stokrat bi bil raji dal fam febe vmoriti. Vender je vfiga volan, ker vérje , de je zlo pepél njegoviga fina oshivéci mo-gózhe Bogii. . Ravno taki moremo tudi mf
biti, koljkorkrat vémo zhifto, gotovoboshjo voljo, fhe tako teshko naj nam dé. Le kadar fino taki, imamo v’ Boga pravo skivo vero, Tudi fe uzhimò is tega, kakó Bog fKufha ljudi. S’ terplenjam in fkufhnjavatni jim perlóshnoft daja fkasati v' djanju fvoje saupanje, in pa pokorfhino. Prava krepéft ali zhédnoft je tifla , ktira kakor slato ognj prebije, tako ona fknfhnjavo. Le v’fkufh-njavi, v’terplenju fe pokäshe? ko’jkoBoga, in zhe ga kaj ljubimo,
23* ,Skerb Abrahamova sa Isaka,
Abraham fe je ftaral, in Bog ga obilno s’ vfim obdaroval, Sdaj ga je skerbélo , de bi njegov fin Isak, pred njegovo fmert-jo fhe bogabojézho sheno dobil, Kananfke hzhére fo bile grosno hudobne. .Svojimu velkimu hlapzu tedaj rezhe, ki je gofpodar per njemu bil : „ Per Bogu mi perleshi, Gofpodu nebéf in semle , de mojiga finii ne bofh shenil per Kanânkah, ki preb/vam med njimi. Temuzh , de pojdefh v’ mojo rojftno deshelo k’ moji shlahti po sheno mojimu finn. Gofpod, nebefhki Bog, ki po njegovih sapovdih shivim. bo pred teboj fvojiga angela poflal, in dal ti fvojo miloft na pot.
Ozhitno fe vidi Abrahamu , de mu je fvojiga fimi obvarvati od hudobnih ljudi terdna refhiza. Ljubi otrozi! zhe vam je nedolshnofi: in pokoj vefti mar, varite fefej caziga snanja in pajdashtva, vbógajte Ilari-
fhe, zhe vam ne pulte v’ drufhno hudobnih ljudi.
Hla “ fe Abrahamu k’vfim saperféshe,
jih s’mnogim blagam, in gré. .Srézhno je do Haranfkiga niella dofhel , v’ ktirimu je nekadaj Nabor Abrahamov brat shivel, in velbljude lézhi sraven ftudenza svunaj méfia sashène. Svezher je bilo ob kurjàvfhi-ni, ktirikrat fo rneftne hzhere po vodo hodile. Hlapez sheli smed njih svediti nar ne-dólshnifhejo, nar pridnéjfhejo in prijâsnifhe-30. Kaj? umetni hlapez gré, in prezej po-fküfha, ktira bo nar bolfhi in vfnnieufhi ferze imela. Molil je tedaj: „Gofpod, Abrahamov Bog, profim te, fkashi sdai miloft mojimu gofpodu. Glej, tukaj ftojim per ftudenzu. Meftne hzhere bodo po vodo hodile. Zhe tedaj dekliza pride, in ji re-zhem : „Nagni mi verzh, de bom pil!,, In zhe mi porezhe: „Napojila tudi velbljude ti bom! ona naj bo tifla, ktiro fi Isaku fvo-jimu flushabniku odlozhil. Po tem naj fposnam, de fkashefh miloft mojimu gofpodu ! „
Ljubi otrozi ! tudi mî prevda'rimo vfe, kar pozhnenjo — flavi mo pa per vil fvoji modrofti saupanje v’Boga, in bres molitve liizh ne pozhnimo. Tudi mi fmémo tako ferzhno in saupno s’ Bogam govoriti. In taka molituv je nar lepfhi,
vsame
velbljudov ali kamel, otovori
à
24.	Rebeka in Laban.
Hlapez fhe ni ismòlil, kar pride Rebeka s’ verzham na rami. Bila je sala dé-kliza , in kar je fhe vezh, sgol nedolshnoft vfa. Na ftudenez je fhla, nalije , in fe ober-ne. Hlapez fe ji perblisha in rezhe : „ Naj fernem is verzha !„ Pl « Gofpod, mu pri-jasno rezhe, djavfhi verzh urno na rózhe; in da mu piti. Kadar odpije, mu rezhe: „Sajela bom fhe velbljudam, de fe napijejo., Berfh fprâsni verzh v’korito, težhe na ftu* denez, in natózhi vode velbljudam. Mosh jo preinifhluje molzhé. Kadar fo velbjudi na-pojèui, vsame teshke siate uhdne in sapëft-nize mosh, ji jih natakne, in pravi: „Hzhil zhigava fi ? Povej mi, je proftor prenozhiti na domu tvojiga ozheta?» Odgovori: „ Bat-velova hzhi fi m, finu Nalurjoviga, bil je brat Abrahamov. »Slame in klâje je obilno per naf, tudi prenozhiti prodora dovòl. „ Mosh fe perpogne, mòli Boga in pravi : „ Bodi zhefhen, Gofpod, Abrahamov Bog; ne odvsame nè fvoje milofti in refrnze moji-mu Gofpodu, v’njegoviga brata>hifho meje na ravnoft perpelal. „
Rebeka tezhe domu, in vfe to materi pové. Pa imela je tudi brata, Labana po imenu. Videvfhi Laban na feftri siate uhä-ne in sapéftnize, in flifhavfhi. kaj vfeper-povduje, hiti k’moshu v’ti hipi na fttide-nez, in mu rezhe: „Prijatel boshij'• kaj svunaj ftojifh? berfh pojdi v’ hifho. Pofpra-
vii firn vfe, in tudi velbljudam proftor naredil.,, Ga pela v’hifho, rasprâvi velblju-de, jim naftéle in pokldde,
Ljubi otrozi! Brat in feltra, bila vfa prijasna in poftréshna fta bila obâ ptujimu moshu. Pa Rebeka fhe ni tiftkrat vedla, de jo rnosh mifli tako bogato obdarovati. Laban je bil fhe vidil drage daróve, in ker je bil vóvzhij, je upal, gotovo tudi dobiti kai. Kaj vam je bol vfhézh , otrozi ! zhe kdo po Rebèkino is notrajne ferzhne dobrote flori dobro, ali pa is gòliga dobizhka po Labanovo ? Otrozi ! le tifti, ktiri prav ftori sa to, ker je prav, ima per Bógu saflushen« je , nè tifti, ktiri dela is dobizhka.
25,	Rebeka vsame Isaka.
Hlapez je sdaj v’ hifhi, in vezhérjo fo dali. Pa hlapez rezhe: „ Dokler narozhfla ne opravim , ne jém. „ Potlej perpoveduje vfe.karfmo lihkar flifhali. „Zhe tedaj, pravi, hozhete dobro moiimu gofpodu, in vam je relniza , rezite* Zhe fte drujih mi-fel, mi pa tudi povéjte, de fe véin oberniti na lévo ali na défno. Mati in brat odgovorita: v Bog govori is tebe. Ne moreva ti odrezhi. Lej jo Rebeko! Vsamefh jo, in gréfh.„ Hlapez to flifhati poklekne, in Bogd hvali. Potlej féshe po slatnino in fre-beruino in berhke oblazhila, pa da jih Rebeki. Obdaroval je tudi mater in brata. Sdaj fhe le gredó k’vezhérji, in jedó in pijejo,
in fo dolgo zhafa vkup. Sjutraj vrtane hla-pez kniaio ko fe dani, in je djal:	Odpra-
vite me , de k’ fvojimu gofpodu grem. „ Krat in mati pravita: „Naj oftane fhe nek-tire dni dekle per naf!„ Odgovori: „Nikar me ne mudite! Ker mi je dal Bog tako frezhno pot, more moj gofpod vediti prezej to velelo pergodbo. „
Ljubi otroži ! vaf ne shène nekaj prav is ferza biti dobri temu bogabojézhimu, Ppfhteuimu in sveftimu hlapzu? Zhe bo tudi vaf kdo mogel kadaj po prujih hifhah. flushiti, bodite fej po njegovo bogaboječi, sveßi in pojhteni flushabniki.
Brat in mati rezheta: „ Poklizhmo dekleta, in prafhajmo, kaj ona porezhe?», Pride, rezheta ji : „ Pojdefh s’ tem mosham ? „ Odgovori' : „ Grem. „ Sdaj fo ji frezho voghili. Rebeka pa s’ fvojimi deklami saféde velbljude ali kamele, gré in bila je Isakova shèna. Tako je nafhla frezha Rebeko, nè is bogâftva. ampak sarò, ker je bila ne-dolshna, pridna, in lepe dnjhe,
Is žele te pergodbe pa fe uzhimó, de nam Bog fhe take majhine okóljfhine obrazka na prid, in prav persadéva fi vefelje ti-Rim, ki ga ljubijo, nakljanjati.
Abraham je shivel Ilo in pet in federa-defetjét, in je opëfhal, in mirno vmerel« Isak in Ismael mu fkasheta fhe sadno ljube— sen, in ga v’grob pokopâta, v’ktirtnu je »Sara pozhivala she sdavuaj*
26.	Esav, pa Jakob.
Isak in Rebeka dobità na enkrat dva lìmi. Pervenzu je bilo Esav ime, drujzu Jakob. Perhajala fta vézheja. Esav je bil vef dlâzhen in kofmat, in tudi sadersharja divjiga. Jakob tih in pohleven. Esav fe prime lòvà in kmetije. Jakob je per domu rad , in isvólji krotko paftirfko shivlenje. Ozhe je pogiimniga Esava ljubil, in rad fe nad njegovim ftrélam poshivel. Mati je imela perkupniga Jakoba raji ; in vefela bila t is ferza njegove perljudnofti.
Ljubi otrozi ! Tudi is tega fe modroft boshja kashe, de je Bog v’ljudi' rasne ali mnoge na^nenja djal. De fvét preftoji, je mnogih delov potreba — poltavim lova, ovzharftva — in ali ni salo, de je Bog eni-mu vefelje do tega dal, enimu do uniga ? Svelto v’tifto fi. pecsadem'mo oberniti te nagibe, v’kar fo nam dâni, in fkerbi'mo pa, de fe ne svershejo na luido.
Enkrat kuha fók Jakob is lêzhe. Esav pride ravno is hófte. Nikolj b^eso fhe ni vidil te jedi. Mu rezhe : „ Daj mi kaj te take rudézhkafte jedi. Vef fe lakote opod-zhem. „ Jakob pravi: „Zhe mi fvoje per-vénftvo dafh sa - njo. „ Pervenez namrezh je fkorej verbal vfe ozherovo bogaftvo. Esav rezhe: »Lej, fej bom vaierei! zhimd mi je pervénftvo?,, Jakob pravi: „Perféshi mi.„ Esav perféshe, jé, pije, vftane ter gre, in mu mi mar pervenftvo*
43	-
Ljubi otrozi ! ni bil Jakob bres vie mère fainogolten ? bi ne bil mogel jefli pu-flici saftóaj feboj isftradanimu bratu? Ni bil Esav pravi nefprenufhlen sapravliviz? Takć velek boshij dar sa fkledo lézhe prodati! Obojiga fe morete fkerbno varovati, famo-góitnofti tu sapravlivofti!
En drujikrat rezhe Isak Esavu: „Glej, fin ! ftar fiat, in ne vém sa fmert. Pojdi ua lov, in jed mi perprèvi, zhe kaj vjamefh, kakorflii-no véfh, de rad jem, Oblagoflòvil te bom, préden vmerjem. „ Esav gré. Rebeka je pa to 1'lifhala. Naglo napravi dva koshzha po divje Rebeka, oblezhe Jakoba v’Esavovo nar lepfhi oblazhilo , ovije mu roke in goli vrat s’ kosUzhovnama, in rezhe mu jèd ozhetu nefti. Isak, vidil je she hudo od ftarofti, rezhe : „ Ktiri fi ti mojih fimi?,, Jakob odgovori': „Esav firn, per-venez vafh. .Storil firn, kakor Ite mi rekli. Jejte, in pa oblagoflovite me. „ Isak rezhe: „Zhakaj, blishej ftópi, de pofhlatam, zhe fi moj fin Esav ali kalj?„ Jakob perftópi. Isak ga pofhlata in rezhe ; „ Glaf je fzer Jakobov glaf! Pa roke fo Esavove. „ Ni ga fposnal, jé in blagoflòvi ga. Komej Jakob odide , kar Esav pride is lòva, in re« ztie : „ Vftanite ozhe in jejte!,, Isak rezhe vef oftermén: „Kdo fi pa ti?», Esav pravi: „ Esav fim pervenez vafh.,, Jakobova golfija tedaj fe je sdaj pokasala, Esav pa rjove. in jóka na glaf. „ O gòluf gol fife n je djal! Dvakrat me je she svòdil. Per-vizh me je sa pervenftvo kanil, in sdaj mi
fhe blagofiòv vkriide ! „ — Vb/ci ga je shugal.
Dve veliki napzhnofti vidite nad tema bratama. Jakob je imel svijâzhine rad; Esav je kmalo (ïlo delati perpravleu. Varite le fkerbno oboji gai
Ta sgodba prefiine grosno ozheta, vfe fe mu vshâli ; mati târna na fmerc; Esav il grem' shivlenje s’togòto in fovrashtvam, in Jakob li shivlenja ni fvéftj od doma more pobegniti.
Vidite, otrozi ! takó vfaki preftòp boshje poti perpeld shaloft in revo. Tako hudo fe she sdaj Jakobu njegova svijazhina vtépa. Pa, lihkar bomo flifhali, Bog ga je posnèj fhe hüj pokoril , in tako dal na-snanje ozhitno, de fe mu gnufi vfe tako.
Blagofiòv y sa ktiriga fla fi tolikaj bra* ta persadela, je bil, kdo biti oçhe obljuble^ liiga. Mefijdy po ktirimu je viiin narodam imelo svelizhanje priti. Jakobu, ktiri je per vfih fvojih flabóftih vrédnifhi bil in bolfhi od divjiga in nevgnâtnga Esava , je bil Bog ta blagofiòv she sdavnaj namenil. Pa gotovo je, fhe raji bi ga bil dal Jakobu, defiravno bi ne bil ozheta ogolfal. Sa-kaj modri in fveti Bog vfe vé takó obra-zhati na fvetu, de nam do prave frézhe ni nikolj treba fioriti kakfhine fhe toljzh-kine krivize.
27.	Nebefhka gred ali lojtra.
Jakob gré po maternim fvetu v’Karan k’ njenimu bratu, Labanu. Po poti ga cozh obide* ,Sonze je she sa goro bilo, in on fhe pod nébam. Pazh mu je pergrevala. Dja] je kamen pod glavo, in safpi. Pa fpi-mò naj tudi, Bog vfelej zhuje nad nami. Prav prijasno ga Bog rasvefelt med fpanjam. Vidil je v’ fpanju gred ali lojtro llati na semli, in s’verham fégati do neba. In lej! boshji angeli hodijo po - nji gori in doli. Verh njé je Bog bil, ktiri mu rezhe: „ Jcs firn gofpod, Abrahamov, Isakov, tvojih ozhétu Bog. Lej ! jes firn per tebi ! varoval te bom, kódar bofh hodil. Spet te bom v’to deshelo perpelal. Ne sapuflim te, dokler ni fpolueno, kar fim ti obljubil.,, Jakob plane vef plafhen is fpanja, in rezhe : », Gotovo, Bog je vprizho tu, pa nifitn védel. Kaka groša je tukej! Boshja hifha je tu, pa vrata nebefhke ! „ Sjutraj, ko fe sarja na-pózhi, je vsel kamen Jakob, gav’snamenje pollavi po konzu ; in v’ fpomin, de je Bogu polvezhén, ga vef hvaléshen s’ oljarn oblije.
Prav ljubesnivo naf boshje vfiga pri« zhijózhnofli opómni ta pergodba. Povfoc je per naf Bog. Povfot zhujejo boshji angeli nad nami. VTa sem la je boshja vésha. Torej treba fe nam ni nizhefar bati, pridemo Qaj kamor kolj hozhemo. Pa povfot tudi fe
4*
moremo j fpodobno kakor vprizho boshjiga oblizhja ravnati.
28.	Jakob per Labanu.
Jakob gré dalej, in sagleda sadnizh vndnàk ali fhtirno na polju. Bila je s’ve* likim kamenam pokrita. Dróbnize tri zhede leshf sraven. Jakob rezhe paftirjam: „Bratje! od kod fie?„ Odgovoré: „Is Harana. „ Jih praflia: „ Posnâte Labana, Naharjoviga finii ? „ Odgovoré : „Postiamo ga. „ Rezhe : 5, Jesdrav?,, Pravijo: „Sdrav, in lej! Rahela njegova hzhi ravno s’ zhedo pride.,, Sama je namrezh ozhetu, pridna dekle, pa-flarizhila. Jakob Rahelo sagledavfhi odvali kamen hitro snad vodnâka, napoji ji drob-nizo, posdravi jo , in sajóka na glaf od ve. felja, in pove ji, de je Rebekini fin, feftre njeniga ozheta. Rahela tezhe povedat ozhetu. Laban flifhati, de pride feftrini fin mu hiti naproti per ti prizhi, ga objame, kufhne, in na dom pela.
Ljubi otrozi! Bi ne bilo vofhiti, debi fe shlahta tako vfelej ljubila med fabo .? In bi ne hi H po tem takim ljudjé bolj hi in pa fr etfmej (hi ?
Laban je imel dve hzhéri. ,Starfhi je bilo Lija itné ; miajfhi je bila Rahela. Lija je imela gnojne ozhi. Rahela je bila lepiga c brasa in lepe poftave. Jok ob ponudi Labanu pdfli federn lét drobnizo, zhe mu Rahelo ? fv.ojo mlajfhi hzher , da sa sheno. La-
ban dovolji, povabi veliko prijatlov, in napravi shenitnino. Nevéfta je tille zhafe oblizhje v'pézho sakrîto imela, dokler fe ni sheultuv kouzhala. Kadar tedaj Jakobova nevéfta pézho odgerne, kar je bila natiteli Rahele Lija. Laban je bil namrezh Jakoba ogolfal, sdaj pa hotel, de naj mu sa Rahelo pofebej drusih fedem let flushi.
Od Labana je bilo to grosno hudobno in gerdó. Sa Jakoba pa saflushena kasen. Kakor je on ozhetu fiorii, fe Esava delaje, ravno taka fe je sgodila tudi njemu. Vedno je ref : ,S kakorfhino mero mérimo, f’tdko nam je odmérovano.
Jakob, doltavfhi fvojih fhtirnajfl: lét, rezhe Labanu : „ Odpravite me, de grem domu v’fvoj kraj! Velie, kako svelto in pofh-tèno lim vam flushil. Malo Ite imeli takrat, kadar firn prifhel, sdaj Ite obogateli. Pa fkerbeti morem tudi sa fvoje otroke.,, La-bau je dobro vedel, kaj je nad Jakobam imel. En kup lepih befedl muda: „Maj te pre« prólìm, mu pravi. Is pofkufhnje vem , de me je Bog po tebi oblagodâril. ,Sam fi pla-zh/Io isgovòri. „ Jakob fi isgovori. vfe li* falte in pifane kose , in vfe zherne jagneta. Kose fo v’ filli desheli vezhi del vfe zherne, jagneta vezhi dèi sgol bele» Po tim mu Jakob* is noviga flushi ; pa imel je terdo shivlenje. Po dnevi je f kore j od v rozin n e sgòrel, po nozhi od mrasa premirai , in fpanje fe je ogibalo njegovih ozhi. Kar je sverina rastergala, je mogel poplazhati, poverniti, kar je bilo vkradeniga, in Laban
mu je fej defetkrat plazhilo (preverrei. Pa Bog vidijózh Jakobovo nadlogo in terplenje ni perpuftil, de bi ga bil Laban golfal. Zhe je Laban rekel: „ Poplkane bodo tvoje!,, — je imela vfa dròbniza pepikane mlade. Zhe pa je rekel: „ Pàfafte bodo tvoje,” je pà-rafte polegla vfa drobniza. Tako je Jakob lzhsfama filno obogatel, in dobil žele trume kós iu ovaz. Tudi hlapzov veliko, dékel, velbljudov inoflov fi je lohka omiflil.
Jèlite, ljubi otrozi! lepo je, de je Jakob bres fkerbi lohka od fvojiga prida in od fvoje sveftòbe govoril, in de je per takó krivizhnim in vovzhjim gofpodarju teljko zhafa — dvajfet lét- — preftal vliga vkup ? Tudi vaf marfiktirigâ morebit zhakajo bude flushbe. Bo naj vam takrat Jakob v’mifli ! Pridno, sveßo flushfte , in poterpcshlivoß imejte. Bog vaf ne bo puftil bres povra-zhlla. Shé tukaj na semli vam bo poverini — ali pa fej tifto gòri lè v’ nebefih !
29, Jakob gré v’ fvoj kraj,
Laban videvfhi, de Jakob tako bogati, mu hevofhllv sazhne biti. Ne da mu vezh lepfga ozhéfa: Jakob to zhuti, in fhé téshji mu dé trud in délo. Vezh fkorej mu ni preftati. Bog mu rezhe tedaj sadnizh : „ Poverili fe v’fvojili ozhetov deshelo, in pa k’fvoji shlahti. Jes bom per tebi.,, Jakob fe sdajzi fpravi na pot, pc fadil je otroke ia sheni na velbljude, in s’ vlimi fvojimi zhe-
dam odrine. Labati je sa njim vshgal, in ga mifli po illi ovréti. Pa vkashe mu Bog: „ Vari fe kaj shaliga rezhi Jakobu ,, Laban tedaj kufhne fvoje hzherein nuke, in v’miru pulti Jakoba iti.
Takó vé Bog konez ftòn'ti vfakimu ter-plenju , ktiriga je prevezh!
Jakoba , pridfhega do réke Jordana, na mèjo Kananfke deshele, sazhne Esav fker* beti, njegov brat. Poflal je tedaj porozhnlke pred Teboj, de mu prihod napovedo. Svezher pridejo pòfli nasaj, in mu rekó: „ Bili fmo do Esa va, vafhiga brata, lej ! hiti vam naproti s’fhtiri ilo moshmi.,, Jakob fe.vflrafhi in slo fe boji. Vef plàfheu rasdvoji ljudi , drobnizo , govéjo shivlno , in velbljude v’dve trumi. Djal je namrezh : „ Ako Esav pride, in eno vdàri, moreblt fe bo fej ena otéla. „
Vite! ftorjèna Ìcrivì^a zbes dvajfet léc lobka zhloveku fhe grenke dni déla — gròsoy (irah in trepèt !
,Shè tilìio nozh odbere Jakob darove sa Esava vfiga, kar ima. Dvefto kós, dvajfet kosloy, dvefto ovdz, in dvajfet ovuov* tridefet dojézhih velbljudov s*shebétmi poft njimi, fhtirdefet kràv in defet bi'kov, dvajfet ofKz in defet oflov. Vfako zhedo da pofebej gnati hlapzam, in jim rezlie : „ Pred mano hodite, in pufhajte proftor med zhedo in zhedo.,, ,Shè jim vkashe vfakimu pofe* bej: „ZheteEsav frezha moj brat, in vpra-fbn: Zhigava je shivlna, ki jo shènefh ? odgovori: Vafhiga hlapza Jakoba. »Svojimu
5°
gofpodu Esavu jo pofhle v’đar. Tudi Tam gré sa nami.,,
Tudi mi moremo po Jakobovo , kar je mogózhe » krivizo poravnavati, ki fmo jo komu fiorili.
Jakob je tudi fhe molil : „ Bog mojiga ozheta AbVahama, in mojiga ozheca Isaka! Gofpod, rekel fi mi: Verni fe v’ fvojo deshelo, k’ fvoji rodovini ! Dobro te bom obravnal ! Vfe prenevreden fim tvoje milo-fli in svefiòbe, ktiro fi fkasal nad menoj. S’ golo palizo v’ rokah fim fhel zhes ta Jordan lè, in sdaj grém s’dvéma rajdama nasaj. Pa otmi me sdaj od roke mojiga brata, od Esavove roke ! »Strafhno fe ga bojim , vtegnil bi priti, in vbfti mene in mater s’ otrózi vrćd! „
Spet lep isglèd, de more per molftvi ferze govoriti ! Zhe je Terze hvalésbno, po-rushno, savupno, dobro, kakor je Jakobovo, je tudi dobra molftuv.
go: Jakob fe fnide s’ Esavam.
*
Ravno je fhlo fonze is sa-gòre, kar sagleda priti Esa va Jakob, in fhtirifto nu5sh s’njimi. Jakob sverflf fvojo trjimo. Lijine in Rahline dekli s’njunimi otrózi dene od fprédej, Lijo s’njenimi otrózi v’ frédo, Rahelo in Joshefa, njé fina, nar sadej. On fam poflôpi naprej, in perklone fe po fhegi, tifti-krat do vffhkih navadni, blishajózh fe Esavu fej fedemkrat do tal. Esav mu tezhe naproti,
sr
fe £a okljène, in ga objema in kufhuje. Od vefelja jokata oba. Esav pogleda shenfke in otroke, in rezhe: „Kdo pa fo ti? ib tvoji?,, Jakob odgovori: „Otrózi fo, ktire mi je Bog dal.,, Sdaj fe dekli sTvojimi otrózi perbli'shate, in perklonejo fe Esavu. Na to pride Lija s’ Tvojimi otrózi, in perklonejo fe mu. Tudi Rahel in Joshef perito-pita, in fe Esavu perkloneta. Esav fpet pregovori : „ Zhe mu pa fo ti vfe une zhe-de , ki fo me frezhovale?„ Jakob odgovori: j „De miloft po-njih sadobim per tebi, fvojitn j gofpodu. „ Esav rezhe : „ Imam fam dofti, ljubi brat!,, le imej, kar imaPh. „Nè tega! odgovori Jakob : Zhe firn miloft per tebi sa-dobil, lepo profim , vsàmi to bitev dard od mojih rók. ,Samo dober mi bodi, in vsàmi nekoljko dobrote, s’ktiro me je odobrótil Bog, ktiri vfe dà. „ Jakob tifhi' takó dolgo va-nj, de more vseti.
Vite, otrozi ! nizh lepfhiga ni, kakor zhe fe v’ krégu shivévfha zhloveka fpet fpravira. Krivice poprava, ponishnoß in pa ljubesen potoldshi jéso, naj bo fhe toljka.
Jakob fe sdaj dalej pomika, in pride fpet na tifti kraj, kjer ga je bil Bog nekdaj s’uniini Ijubesm'vimi fanjami svefelil, in pollavi altar Bogu is hvaléshnofti na njenift.
Sadnizh je dofhel Jakob do fvojiga ozhé-ta Isaka. Kmalo po tem vefelju vmerje Isak, vef ftar, ko fe je she shiveti naveHzhal. Doshi vel je bil fto in ofèiudefet lét. Njegova fino va, Esav in Jakob, ga fta pokopala.
Đ 2
3i.	Joshef paftirzhuje.
Jakob prebiva fpet na Kananfkim. Imel je dvanajft finóv. Od njih nar bólji'hi in ljubesnivfhi je Joshef. »Sheftnajft lét je bil , ravno sdaj ftar, in je ozhetove zhede s’brat-mi pafef. Ozhetu pové Joshef, kar bratje hudiga pozhnó. Joshef, vef nedolshni mla-dénezh, fe ni nikolj nizh taziga pezhal. Grosa ga je bilo, britko mu je bilo, in she-]el je is ferza brate pobolfhati. Sa to — nè pa is fhkodoshélnofti ali hudiga ferza — je pravil ozhetu. Sa tega- volo, in ker jim je na ftaroft toljko vefelja fiorii, ga ozhç imajo rajifhi od vfih fvojih otrok, in pifano ftiknjo mu otniflijo. Bratje pa , ker vidijo, de ga ozhe imajo raji kakor njé, fo ga zhertili, in mu ne morejo dati lepe belede.
Enkrat je imel zhudne fanje Joshef. Pove jih bratam. „ Le poflufhajte, jim rezhe v’fvoji nedolshnofti, kaj fe mi je fanjalo: Sdélo fe mi je, de véshemo fnopje na polju.
Moj fnòp vftane, in fe po koneu poflavi. Vafhi fnopi pa .ga oflópijo, in fe mu per- • klanjajo.,, Bratje rekó: „Kaj, nafh kralj bofh tf, in mi tvoji podlóshni ? „ ,She bol fo mu nevofhlivi, in fhe bol ga fovrashijo bratje savolo teh fan j.
Kmalo potlej je imel Joshef fpet druge fanje, ?Spet jih pove bratam: „Glejte, jim rezhe, ime! firn pa le druge fanje. Sdélo fe mi je , de fe mi lonze, Ijuna in svésed enajft vklanja. „ Ozke ga kregajo, kadar to flifhijo :
„Kaj, mu pravijo, zhèjo biti te tvojefanje ? Te bomo mar jes, tvoja mati, in tvojih enajfl bratov po kraljevo zbaftfc hodili ? „ 5She huji piko imajo bratje sdaj na-nj. Ozhe pa, imeli fo she enkrat farni hostije fanje» ohranijo v’ferzu te beféde, in jo premifhlujejö na tihim. Miflili fo, vfe lohka, de je Bog mojiga ljubiga Josheta fhe na kaj velfziga odlózhil. In prav taka je bila. Joshe ljubek fvojiga ozheta, je bil savolo fvoje ne» dolshnofti tudi boshji ljubek.
Ljubi otrozi! Joshef, on blagi mlade-»ezh, ktirimu fo fe svesde na nebu, in fnopi na semli vklanjali; ki ga je ljubi ozhe s’lepo prashnjo fiiknjo, njegove liza pa Bog s’nedólshnofti shivolepoto osâlfhal— Joshef, blagi inladenezh, bo naj vam vfelej /vete ne~ dolshnofti ljubesniva podoba. Bogii in ljudem dela zhloveka ona prijetniga. Kdor nj<5 ljubi, ga ljubijo v’ nebelih in na senili.
32,	Joshef v’ vodnaku.
Enkrat gredó Joshefovi bratje s’Tvojimi zhedami delezh od doma. Ozhe fo tedaj rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi, in poglej, kaka je per bratih in shivini, in pridi' mi povedat.,, Vboglivi Joshe gré voljno in s’vê-feljam. Kadar ga bratje priti vidijo od delezh, berfh pravijo med feboj : „Vite! vite! fanjâzh pride! Vbimo ga, in versimo kàm v’jamo, ter režimo, de ga je svér vjtdla. Bomo vidili, zhimii fo mu fanje,,,
Ruben, ftari brat, ki jih flifhi, fi vfe per-sadéne, de bi jim ga is rók vsel. „Oh, jim rezhe, nikar ga ne vbijajte! nikar ne prelivajte kervi ! raji ga she verske v’ta vodnak lè v’ pufhavi, eie li lej rók ne oker* vàvite nad njim.,, Pa rekel je to, ker ga je fkrivaj tniflil fpet is njega vseti, io ozhe-tu pelati. Kadar Joshef pride do bratov, berfh mu pifano füknjo, imel jejo ravno na febi, is shivòta potegnejo, in vershejo ga v’vodnak. ,Stara fhtirna je bil, v’ktirim po vix frezhi ravno vode ni bilo. Potlej fe* dejo jéft. Ruben ni mogel jéfti. ,Shel je, in le miflil, kako Joshefa fvojiga brata oteti.
Ljubi otrozi! varn ni boi Ruben, kakor njegovi bratje, vfhézh? — Torej, ako bi bratje vafhi, vafhe feftre, ali drugi otrozi hodi kaj budiga delati, koljkor morete, jim branite ! Pa mémo vfiga — ne florite nikolj farni nizh hudiga.
33.	Bratje prodajo Joshefa.
Joshefovi bratje fo per jedi, kar vidijo na enkrat rajdo ptujih kiipzov s’ velbljudi ali kamelami proti febi priti is gore. Ismael-zi , mlajfhi [smaelovi fo bili , nefli fo shlahtne dilha’ve, raasfla in mjiro v’ Egipt. „Kaj imamo dobizhka, rezhe Tvojim bratam Jud., zhe vmorimò brata, in njegovo fmerc sakrivamo. Boljfhi ga je Ismaelzam prodati , in nè gnu fici rók s’ njegovo kervjó. Ti js vender le nafh brat ! „ Kadar tedaj pri-
I
dejo memo njih Ismaelzi, ga isìézhejo is vodnaka, in sa dvajfet freberm'kov Ismael-zam prodajo. Joshef jóka, proli — pa nizh ne pomaga. Vseli fo ga Ismaelzi, in feboj pelali v’ Egipt. Ruben ni vfiga tega nizh Vedel. Pride k’ vodnaku in islézhi ga hozhe. Ga nè najditi, fe vezh od ftrahd ne savé. Natvégama len' nasaj k’ braram , tuli in veka na glaf : „ Mladenzha ni vezh — jes pa kam fe bom djal ? „ Uni bratje pa fo kosla saldali , vseli pifano Joshefovo fiiknjo , pomo-zhili v’kri, pofiali ozhetu , in — o gerdòba lshi 1 — fporozhé ma rekozh : „To fiiknjo le fino najdli. Poglejte vender, ko bi vtegni-la fiiknja vafhiga fina biti!,, Jakob jo prezejj fposnd, in na glaf fpuftl vék : „ Moji ga fina fiiknja je! Svér derézha je mojiga Josbefa ras-tergala ! raltergan , rafiergan je Joshef ! „ Jakob — grome shalofti snamenje je tiflikrat bi!o to — raspórje oblazlu'la po Cebi, oblé-zhè fe v’râfovnik, in obshaloval je fina dolgo zhafa. Vii njegovi finovi, vie hzhere ga hodijo tolâshit, pa ne dâ fe. Jokal je vùn in vùn. „Jój! jój! je smiram gòni!, od shalofti in britkofti pojdem sa fiuam pod semlo ! „
Preljubi otrozi! le poglejte, kam nt-vojhlivofi perpela ! Prejifhi'te fej fvoje Terze — vprafhajte fe fami : „Ne zhertim jes nikogar, zhe ima kaj lepfhiga memo mene? mi ni sopemo , zhe fe drugim frezha per-méri , ali zhe jih imajo od mene kaj rajfhi ? mi ni teshko jim dati lepe befede ? jim nifim fhe le gerdih imén obéfhati perpravlen ?JS
5*
Oh, zhe je taka , hujdi ljndjé she sazhénate biti ! Saçhktki nevofhh'vofti fo to. De fe je obvàriete , pogofto miflite, kam vfe nevofh» lfvez sadnizh sabrède. Ne mdra , de lafiniga brata proda, de fpravi ozheta od shalofti pod semlo l
34.	Joshef Da Putfarjovimu dòmu.
BogabojézUiga zhloveka, umniga, sve» Biga in pofhtèniga ni fkerb, zhe more tudi fvoj kraj sapuftiti, in iti v’ ptuje deshele. Povfot ie Bog per njemu, Povfot najde dobre ljudi. Ismaelzi fo Joshefa v5 Egipt per-pelali. Putifar, imeniten Gofpod, kraljév dvórnik, in vélki vajvoda ga je ondi kupil. Svetto in pofhténo flushi Joshef fvojimu gofpodarju, sa to ga pa tudi Bog ima rad. Kar Joshef pozhnè, vlirnu da Bog frézho in tjék. Vef tedaj mu je vdân gofpodâr, njega famiga fi ima sa poftréshbo, inisrozlumu vfe gofpodarttvo
Pa ne manjka fe tudi hudobnih ljudi. Joshef je bil berhek mladénezh. Putfarjova shena fe mu smiraj hlini, in hozhe ga v’gréty pregovoriti. Joshef ni pervóìil, rekel je: „ Kakó hi mogel fioriti tako hudobijo, in greflnti soper fvojiga Boga?,, Pa smiraj poftópa sa njim. Joshef fe je ogible, in nozhe fe s’njó kratko né pezhâti. Enkrat je bil Joshef po fvojih opra'vkih fam v’Infili. Baba pride, sgrabi ga sa plajfh, in ga
fpet nagovarja. Joshef sbesln ji plajfh v’rokah popoftîvfhi.
Shena fe na to filno raftogoti. Prijasnoft hudobnih ljudi namrezh fe naglo v’ fmertno fovrashtvo prevershe. Na vef glaf sazhne vpiti, in ljudi fklizovati: „Lejte, lejte, jim pravi, kakfhniga hudodniga zhloveka je k’ hifhi pervlékel tnoj raosh ! Lèf v’ hifho je prifhel, in fe me lòtti. Pa vpila fim, on pa je sbeshal, in plajfh popuftil. „ Hranila sraven febe je plajfh, dokler ni mosha bilo domu. Kadar pride mosh, mu pravi vfe te Ishi. Mosh fe rasferdi, in per ti prizhi re-zhe Joshefa v’ jézho vrézhi , v’ ktiro fo kraljeve jetnike saperali. Tako je Joshef, lohka je she préd to previdil, po hudobni babi ob vii panje in ljubesen fvojiga gofpoda prifhel, ob fvojo zhaft, ob proftoft, in ob lilo veliko vefélih dni.
Da vam tukej, moji ljubi otrozi ! Joshef, on jâki, nedolshni, vojfhâfhki mladenezh vef lep isgléd. V’ Boga je med fkufhnjâvo miflil. Bogii vftrézhi le sheli'. Ogibal fe je pajdashtva s’hudobuimi ljudmi. Njegova nedolshnoft mu je ljubfhi od bogaftva vüga fvetâ. Joshef ni ljubil krepófti in zhednofti is pofvetniga dobizhka. Oteti fvojo zhédnofl: ali krepóft fe fhe le vfiga vana, zhafti, ve* felja ip dobizhka. Pàzh lep vân je ta! Idi* te, in fiorite takó !
35* Joshef v’ jézhi.
Joshef je sdaj v’ jézhi med hudodélni-ki. Pa Bog, ktiri nedolshnofti nikolj ne sapuili, ga tudi v’ jézhi ni sapuilil. Lju-besnivo fe ga podftôpi, da mu miloft najti per jezhârju. VTe jetnike mu da jezhâr pod oblaft. Prav veliko dobriga fioriti dobi sdaj Joshef perlóshnofi. Lohka tolâshil jetnike, opominjal jih je, in jim njih révo poiajfho-vàl. Sa-nj, vfiga dobriga, je bila sdaj temna jézba prijetno ftanovâlo. Sakaj dobro delati je dobrimu zhloveku vleléj nar lepfhi vefelje bilo in bo.
Kmalo po tem rezhe dva imenitna dvorna flushabnika kralj v’ravno to jézho pahniti, yélkiga tozhâja in velkiga péka: satoshili fo mu jih bili. Jezhdr je djal Joshefa zhes- nja , veliko jima poftréshe. Nekaj zhafa ftashé v’ iézhi. Nekako jutro vidi Joshef, ftopivfhi v’nju jézho, de ita vfa oparjena in pobita. Joshef on vef ljubesniv in vlinilen, vpra-fha prijasno : ,» Kaj fe danfi tako gerdó der-shità?,, Odgovorita: „ ,Sanje fva imela , pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. „ „ Joshef, vedel je, de fo navadne lanjfke isla'ge prasne vra'shi, jima rezhe: „ Islaga je boshja rézh. — Pa vender povejta, kaj fe je vama fanjalo?,,
Vélki tozhâj perpoveduje: „ »Sanjalo fe mi je, de vidim vinfko terto s’ tremi mladikami. Pvafia, pognala ozhéfa, zvedla in gcosdje je dosorila. Jes pa fini kraljov kosa-
riz imel v’rokah , vsatnem gròssi , gaoshmèm v’ kosariz, in podain kralju.,, Joshef, imévThi boshje pofebno rasodenje, mu rezhe: „ ,Sanj islaga je ta : Tri mladike fo trije dnevi. Zhes tri dni te bo kralj povsdignil, in fpet djal v’ popréjl'huo flushbo. ,Spet mn bofh kosariz podajal, kakor fi mu ga. Pa, kadar ti bo dobro, mifli tudi na* me takrat! Vfmi-lenie imej s'menoj, in pròli kralja, de me is te jézhe odréfhi. Po tatinfko fim is Ka-nanfke deshele odpelan, in po nedolshniin pahnen v’ to jézho. „
Vélki pék vidi dobro Joshefa fanje ras-loshiti, in mu rezhe: „Meni fe je fanjalo, de imam tri jerbafe na glavi. V’verhnim jerbafu fo sa kralja vfleherne jedi pekovfki-ga dela. Pa rize fo mi jih is jerbafa jedle snad glave.,, Joshef rezhe:	,Sanj islaga je
taka:,, Trije jerbali fo trije dnévi. Zhes tri dni ti bo viel glavo kralj, in te rekel obéfti, in tize bodo mefo kâvfale is tebe.,,
Tri dni potlej je bil kraljov gód. Velike gofii je napravil vfim fvojim flushabni-kam. Per misi mu tudi toz'nàj in pék na mi-fel prideta. Tozhâja portavi v’rtaro flushbo; peka rezhe obéfti. In tako fe je Joshefova islaga fpolniia.
Pa vélki tozhâj ne smifli po Joshefu vezh v’ fvoji frezhi, ktiri mu je bil v’njegovi nefrezhi toliko dobriga fiorii. Isgled gerde nehvalèshnofli je to !
36* Joslief je réfhen.
Dve let potlej imâ kralj fanje. Stlelo fe mu je, de je per Nilu per réki. .Sedem lepih, debelih krav pride is vode, in mulijo po travi sa vodó. Na to jih pride federn drujih gerdih in f-hujfhanih is nje. Gerde in f-hujfhane krave poshró unih fedem lepih in debélih. Kralj Te prebudi, pa fpet salpi'. ,Spet fe mu fanja. Sdf fe mu, de fedem lepih polnih klafov is eniga fteblja poganja. Sa njimi jih perrafe fedein drobnih in fnedjd-vih. jSnedjavi poshró zherftve in polne kla-fóve. Po tem fe kralj sbudl, in vef je pre-ftrafhen. Berfh ko fe sdanl, je poflal po yfe modre in islagavze po Egiptu. Pravi jim fvoje fanje, pa nihzher mu jih ne more rasloshlti.
Nehvaleshni, fe Joshefa tako nemarno fposabi'vfhi kraljév tozhaj sdaj pred kralja ftopi, in pravi : „ Moreni she povedati fvoj greh. Tiftikrat, ko je kralj na fvoja hlapza, na-me, in na vélkiga peka hud bil, in naji v’jézho djati rekel, fva oba eno nózh imela vfâki fvoje fofebne fanje. Vlaki sa-fe fva v’fanjah vidila, kaj naji je zhakalo. Mlade* ne7.h je bil ravno v’jézhi. Njemu fva fvoje fânje pravila, iu rasloshil na tanjko nama jih je. Tes firn bil fpet djan v’ flushbo, un pa obéfhen. Kralj pofhle per ti prizhi po Joshefa v’ jézho. Preoblézliejo ga in pofta-vijo pred kralja.
g 7* Joshef povifhan.
Joshef sdaj ftoji pred kraîjam. Kralj mn rezhe: „ , Sanje firn imel, pani ga, de bi mi jih védel rasloshiti. Od tebe pa flifhitn , de véfh Tanje vfe gladko raslaga'ti.,, Ponishni Joshef je odgovoril : „Nizh fam isfebe! Le Bog samore dati kralju frezhen odgovor.,, Kralj mu perpoveduje sdaj oboje fanje — od debélih in kumernih krav , in od polnih in perzvèrknenih klafóv. Joshef rezhe: „ Oboje fanje.fo eniga pomena. Bog osnanuje kralju, kar mu je v’niTli. ,Sedem lepih krav in fedem bremenicih klafóv je fedem rodovitnih létin. »Sedem f-hujfhanih krav, in fedem fnedjâvih klafov je fedem nerodovitnih letin. Tako fe bo namrezh godilo: ,Sedem let pride, de bo velika rodovitnoft po vfi Egiptovfki desheli. Sa njimi naftópi fedem groša hudih letin. ,Stifkala bo ftrafhna dragica desl.elo, in pòfhla bo vfa obilnoft rodovitnih let. Dvoje fanje eniga poména je pa sa to kralj imel, ker bo Bog gotovo» in fkórej Boril, kar je Bog fklenih	»Skerbl
naj kralj tedaj po móshu , umninvu in nevtru-denimu. Ravna naj ta, de fe bogatih letin obilnoft v’ shitnize in na kùp fefipa, de bo jćfti kaj ob dragini, in de prebivâvzi deshe-le lakote konez ne pojèmlejo.
Vfhézh je Joshefova kralju, in vftin njegovim flushabnikam. Kralj rezhe: „Kje dobimo koga, de bi bil, kakor ti, tako poln boshjiga Duhà? Ker ti je vfe to Bog raso«
del , nikogar ni memo rebe iimnifhiga in modrejfhiga. Lej i poftavirn te zhes vef Egipt. Vfi moji podlóshni fe morejo ravnati po tvojim povelju. Kraljev fédesh le sa-le obranim. Na to fndme kralj fvoj perftan , in natdkne ga joshefu na reke, oblézhe ga v’drago drévio tenzhi'zo, obéshe mu slato vervizo okolj vratu, pofadf ga v’fvojo drugo kozhijo, in klizati rezhe pred njim : „ Deshelini ozhe je ta le. „
Ljubi otrozi ! prav lepo in na ranjko vidite is tega , kaj je boshja previdnofl. Tifiim, ki ga ljubijo, vje Bog na prid obrazka.	*
Bog da bogabojezhim ljudem, de fe jim njih bogaboje^hnofl na dobro iside. "Vidilo fe je od konza , de fe Joshef fam dazili v’ nefré-zho, ker fe po ozbetu ravna, nè pa po hudobnih bratih, in ker malopridneshene nozhe poflufhati. Pa is boshje previdnofti je sad* nizh njegova bogabojézhnofl frézha njegova.
Bog bogabojézhim . da , de fe jim tudi preganjanje hudobnih ljudi na dobro oberne. Joshefovi bratje fo odverniti hotli, de bi kralj ne bil Joshef, in ga prodajo v’fushnoft v’ ptujo deshelo. Putfarjova shena ga je hoda v’ firafhno nefrezho povésniti, in ga v’ jézho perpravi. Pa s’ tem ravno mu h’ kra* Ijévi zhafti po nevédama perpoinorejo.
Bog pobòshnjm ali brumnim le sa to terplenjc pofhila, de jih vefelja vredne fiori. Bratje fo per jedi bili, in joshef je mogel ravno takrat v’vodnóku kopernéti v’ftrahu né lakote vmreti~de mlad své, kakfhina je
lazhnim , in de fe ob zhafii lakote biti kruffmi ozhe velike deshele navuzhi- .Sushen je mogel pred biti, de pofkufi, kakfbina je per flushitvi, in de gofpodovati vreden perhâja.
Tudi nam je lep isgled ta povédik , Jcakô Bog terplenje dobrim ljudem povra^huje. Joshefovi bratje fo mu pilano luknjo ras shi-vota iftcrgali — kralj ga sdaj oblézhe v’ ro-ljkaj lepfbi oblazbilo. Joshef je bil vkljénen in s’shelésjaro okovan — k ral i ga sdaj s’slatini perflanam ofnashi, in s’vèrvizo slato okol j vratih Joshef je bil po hudpdélfko v’ jézho porinen — sdaj je v’kraljevo kozhijo pofa-jèn, in Ozhe.deshele oklizan.
Pa zhe krepóft in nedojshnoft na sem H tudi nelle vfelej povernene, fej je Che drugi fvét, gotovo bote obé ovénzhane tam !
38. Joshefovi bratje v’ jézhi.
,Sedem rodovitnih 1er sdaj pride , kakor je prerokoval Joshef. Joshef gré in fpravla v’shftnize shito. Bilo ga je, kakor pefka ob morju. Mèriti ga od obilnofti vezh ne morejo. Pa tudi fedem hudih létin je nafto-pilo Velika lakota je perhajala po vfih deshelah. Joshef odkljene shftnize, in pre-viduje s’kruham vef Egipt. Is vfih deshél hodijo od Joshefa shito ljudjé kupovat.
Le dobro je, zhe fe ob obiluofti kaj sa prihodne potrebe dene na ftian!
Tudi po Kananfkim perdine velika dragona. Jokob tedaj rezhe Tvojim Tinam : „Kaj li pomifhlujete? .Slifhim, v’Egiptu je shito na pródaj. ,Stopite dòlj va-nj, in nakupite nam ga, koljkor je treba, de pre-sbivimò, in lakote ne vmerjemo.„ Defet Joshefovih bratov gré sdaj v’Egipt. Benjamina, The otròk je bil tiftikrat, ko fo bili Joshefa prodali, pa ozhe doma obdershijo. Djali fo ozhe namrezh, vtegnilo bi Te mu po poti kaj nakljuzhiti.
Dofhli fo frezhno v'Egipt. Joshef je bil vfe deshele gofpodâr, in bres njegoviga dovóljenja Te ni fmelo nizli shita prodati. Gredo tedaj k’njemu. Nifo ga posnali, s’veliko zhaftjó popadajo pred-nj na obras. Joshef jih fposna per fi prizhi — in mifli na Tanje vs Tvoji mladofti ! Vef hvaléshen in v’Boga samaknen vidi Joshef sdaj, kakó zhudno Bog ravnd zhlovefhke rezin'.
Pa nesnân fe dela Joshef proti njim, ojftro govori s’ njimi, in jim rezhe: „ Ogleduhi fte! Deshelo fte prifhli ogledovat,, Preftrafheni mu odgovorijo: „Gofpod, tega nè! Le shivesha pridemo kupovat. Pofhtè-ni ljudje fmo. .Svoje shive dni nifmo bili nikolj ogledvavzi* Dvanajft bratov naf je. Nafh ozhe fhe shivé na Kananfkimu. Nar mlaji brat je doma per ozhetu. Uniga drujiga pa — jezali fo sdaj bleso eiimalo — vezh.ga she ni.„ >, Vite no! rezhe Joshef, gotó’va je, kakor Tim rekel. Ljudje fte, ki jim ni nizh vupati. Pa pofkufiti vaf hozliem. Kakor ref kralj shivf, de mi ne pojdece od tod,
dokler va f hi ga nar mlaji “brata ne bo ! Ktiri-ga pofhlite smed Tebe, de ga perpeld. Vi drugi pa fte jetniki moji ta zhaf. Tako vam hozhem na konez priti, ali refnizo govorite ali nè. Ogleduhi fte. zhe fte Igali, kakor ref shivi kralj!,, V’jézho jih rezbe pelati.
Nekadaj fo njega vergli v’vodnäk — sdaj oni cizhé v’ jézhi. Ta povrazhliva boshja praviza fe velikrat she v’ tem shivišnji per-kasuje !
39* Bratje gredo domtf.
Pravi zhlovek fë nikolj ne mafhuje-Pobolfhati fvoje brate, nè pa terpinzhiti je hotel Joshef. Zhes tri dni jih vkashe per-pelati is jèzhe, pa rezhe jim : „ Jes fe Boga bojim, in nikomur ne delam krivize. Zhe fte pofhtèni ljudjé, puftite eniga stned febe pei'pertig3. Vi druji pa pòjte donni s’ ku-plenim shiram. Perpelite k’ meni po tem fvojiga mladiga brata, verjel vam bom, in odfhli fte fmeni. „
Poholfhovati jih she sazhne nèfrézha. Vdajo fe va - njo, in med feboj pravijo: „Nad Joshefam , bratam, fmo fe tega sadol-shili. Vidili fmo britkóft njegove dufha, milo naf je profil — pa nifmo ga vflifhali. Sa to pride ta nadloga nad naf. „ In Ruben jim rezhe : „ Vam niiim pravil : Ne pregre-fhite fe nè nad mladénzhikam ! Pa nizh nifte marali. Sdaj lè fe nam njegova kn' vtepa!,,
Vidite , ljubi otrozi ! kako una svefta je véft. Veliko lét pretezhe, pa fhe nam ozhita krivizo — kashe nam bosbjo kasen ali fhtra* fo, in ob nji nafho pregreho.
Bratje nifo védli, de jih Joshef vunié, sakaj po tolmâzhu je govoril s’njimi. Joshef flifhijózh ta pogovor, fe od njih ober-ne, in jóka. Serze fe mu od ljubésui taja, berfh ko zhuti, de jim je shaL Pa svediti hozhe na tanjko, zhe jim je refniza, Oberne fe tedaj fpet va - nje, in rezhe _ »Simeona , Meso nar nevfmilenfhiga nekadaj , svesati v’ prizho njih. »Svojim flushabnikam pa Joshef rezhe jim shakle ali vrézhe s’shitam n aiuti, djati va-nje uasaj vfakimu fvoj dnar, in memo tega jim fhe bréfhen dati sa po - poti. Bratje otovoré ofle, in fo odrinili.
Doma povedó ozhetu vfe, kar le jim je bilo permerilo. Kadar vrézhe pràsnijo , kar najde v’ nji vfakl fvojo ziilizo dnarjov. Vii fe preftrafhijo, ki jih sagledajo. Sbé bòlj uamrezh kakor tiftikrat, kadar fo bili brata sa dnarje prodali, fe jim je sdaj nad kri-vizhnim blagam guufilo.
Njih fiarozhepa pravijo: „Obvfe otroke me bote perpravili. Joshefa vezh ni.' »Simeon fedi sapert. . ,Shè Benjamina mi ho-zhete sdaj vseti. Vfe leti na - me ! Ne bo hodil né s’ vami v’ Egipt. Kaj hudiga fe mu vtegne permériti, in pod semlo to fpravi od shalofli mojo fivo glavo. „

«7
40.	Benjamin gré v’ Egipt. w
Lakota pa le ftifka Kananfko đeshelo. Shito is Egipta je pofhlo. Ozhe tedaj re-zhejo: „Pojte fhe enkrat, in glejte, de fhe kaj silita dobitè. „ Juda odgovori: „Mosh, ki ima oblaft po Egiptovfkimu, nam je ter-do sapovedal : Ne hodite mi vezh pred r-zhi, ako fvojiga nar mlaji brata ne perpelâte fe-boj. Torej s’menoj pofhlite mladenzha , de is meda pridemo, fzer lakote pomerjemo — vi, mi, in nafhi otrozhizhi. Jes firn porok sa fanta. Mene sa - nj glejte. Zhe vam ga ne perpetui , in ne poftavim fpet pred vaf, gréh naj imam vfe fvoje shive dni. Ako bi ne bili toljko oprésovali, bi bili she lohka fej dvakrat prifhli nasaj. „
Jakob rezhe: „Zhe je le tdka, naj bo. Pa feboj vsamite, kar rafe nar shlatnejfhiga v’desheli, in nefite v’dar mosbu — hladila, medü , difhâv,mjire, pàvzhkov in mandelnov. ,Shè toljko dnarjov feboj vsamite, in clnarje, ki fte jih per verhu vrézh nafhli, tudi vsamite : morebit de je smóta. In pa vsamite brata, in pelite ga k’ moshu. Bog pa vfiga-mogozhen vam miloft daj sadobiti per moshu, de vam da nasaj sapertiga brata, in tudi tega mojiga ljubiga Benjamina. Oh! jes firn pa kakor kdo, ki je ob vfe otroke per-pravlen ! „
Kakó vef rad je imel Jakob fvojiga Ben-jaminzhika! Tudi vaf, ljubi otrozi! imajo ravne tako radi vafhi ftarifhi. Jèlite, hu«
E. 2
dobno bi bilo s’nepokórfhino shaliti toljkanj dobre , ljubesnive ttarifhe ?
41.	Benjamfn pride v’Egipt.
Joshefovi bratje s’ Benjaminam in s’Tvojimi darovi dojdejo frezhno v’ Egipt. Joshef svédfhi, de je Benjamin per njih, sapové fvojimu hifhniku : ,» Koli, in goffi napravi. Per meni bodo jedli opoldne. „ ,Stori, kakor je Joshef rekel. V’ Joshefovo hifho jih hozhe prezej pelati. Pa shé med vratmi ga ogovore savolo dnarjov, ki fo jih bili v’vrć* zhah najdli. Jim rezhe: „Bres fkerbi bodite. Bog vam je fkrivaj dal v’ vrézhe saklàd. Jes fim gotovo prijel vafhe dnarje. „ Od-perfhi ,Simeonu is jézhe jih pela vfe vkup v’hifho, poklâdil je oflam, in napovédal jim, de bodo tukaj jedli opoldne.
Kar Joshef dormi hódi, fo fvoje daróve perpravili. Vii padejo na koljéna pred fto-pivfhiga v’ hifho, vfaki s’ tvojim daram V’roki. Joshef jih prijasno posdravi, in pa rezhe:	So sdravi vafh Bari ozhe, ki tte
mi pravili od njih? fhe shivé ?„ Odgovorijo : „ Sdravi fo nafh ozhe, tvoj hlapez ; fhe shivé.,, Joshef je Benjamina pogledal, in vprafha: „ Ta je vafh mlaji brat, od kti-riga fte mi pravili? — Bog ti daj dobro, moj fin! mu rezhe, in urno gré is hifhe, Vshalilo namrezh nad bratath fe mu je. ,Sol-sé ga filijo. Kraj ifhe jók ispuftit, fhel je v’sapéro, in jók a.
O jémnada! kaknZepiga kaj je refnxzh. na , prava bratovjka liubesen !
Joshef stm'vl’hi ü obras pride nasaj, fe premaguje, in rezhe: „Dajte obéd!„ .Sedejo. Po darodi jih pofadijo — nar ftarfhiga odsgorej, nar mlajfhiga od fpodei. Bratje le vii savsaniejo nad tem. — Sđaj nólijo na miso. Pa Benjamin dobi vfiga petkrat vezij kakor oni drugi. Jedli, pili fo, iu bili dobre in velele volje.
42.	Joshefova freberna kupa.
Prav svédit njih pobolfhanje, dene fvo* je brate Joshef fhe na eno terdo pofkufhnjo. Kasal je do Benjamina pofebno Ijubesen in obil-nifhi, kakor vie druge, ga je pogóftil per misi. Vedel je, de tudi ozhe raji kakor vfe druge Benjamiua imajo. Rad bi jih tedaj fpafil, zhe nifo tudi Benjaminu nevofhlivi, in zhe ga ne zhertijo, kakor njega nekadaj. Gotovo mu je bilo to Vediti tudi sa to mar, de bi bil varoval Benjamina, potreba naj bi bilo,
Joshef tedaj fvojimu hifhniku sapové: „Napolni moshém vrézfje s’ shiram', kar ga gré va-nje. Déni na verh vrézhe vfakimu fvoje dnarje va - njo. V’ mlajfhiga vrézho pa fhe mojo Ialino freberno kupo.,, Hifhnik tako.flori. In drugo jutro, ko fe dan sasnâ . odrinejo s’ fvojimi ofli proti dòmu. Komej fo is mella odfhli, kar Joshef hifhniku vka-she: „Na nóge! vdéri sa nioshmi ! ki jih
dojdefh, jim rezi: Kaj dobro s’hudim po-vrazhàte? Kupo fte vkradili, ki moj gofpod pije is nje. Gerdo fte sravuali !,,
Hifhuik jih dohiti', in pové jim tako. Odgovoré: „Gofpod 1 kâko je to govorjenje? kaj? mi bi bili ftorili kàj taziga? Poglej! dnarje fmo ti is Kananfke deshele nasaj per-nefli, ki fmo jih v’ vrézhah nafhli: in kra-dili bomo ménifh is tvojiga gofpoda hifhe. Crebro in slató ? Vraorjen naj bo naf, per ktirim fe kupa najde. Pa fhe tvoji fusimi vfi drugi naj bomo po verhu. » Ko bi mignil vrézhe is oflov djavfki jo odvesujejo vfaki fvojo. Sakaj v’ ti rezhi fo bili dobre veftf, in torej vfi ferzhni. Hifhnik prejf-kiije vrézhe sazhévfhi per nar ftarejimu noter do nar mlajiga. Najde jo, kupo, v’ Benjaminovi vrézhi. Ofterméli fo, ofle ob'oshi'li in vernili fe v’mefto vfi vkup. Vfi gredó k’Joshefu, Juda od fpréd. Kar pred-nj pozépajo.
43.	Lepo Judovo ferze.
Joshef jim rezhe : ,, Sakaj fte jo tako naredili ? menite , de mosh kakor jes, ne more kaj taziga vganiti.?,, Juda odgovori: „ Gnfpod ! kaj ti bomo rekli ? kaj djali ? s’zhem fe isgovorili ? Bog je najdel krivizo nad nami. Sa to fe nam taka godi. Glej! on, ki fe je kupa najdla per njemu, in vfi mi fmo tvoji fushni,,, Joshef rezhe; „ Bog me
vari tega! Kupe tàt bo moj fiishea. Vi drugi • pojte k’ ozhetu per miru domu»,,
Juda sdaj blishej ftópi k’Joshefu, in s’ pogumam in fveftjo mu rezhe: „Profim, Gofpod ! naj fméjn rézhi befédo, tvoji hia-pez. Ne bodi hud, de govorim na ravnoft in predersno s’ teboj, ki fi kraljove enâko-fti ! Unkrat fi vpral'bal : Imate fhe ozheta ali fhe ktiriga brata? ,Smo djali: de. Imamo jih ozheta, in mladiga brata, ktiriga imâjo sa vfe radi ozhe. Rekel fi : Perpelite ga. Vidici ga hozhem. ,Smo djali : Ozhe ga 'ne dajo od febe, Vmerli bi raji. ,Si rekel : Zhe vafhiga nar mlaji brata ne bo s’vami, vezh ne bote mojiga oblizhja vidili. Ozhetu fino to povedali. Gonili fo naf fpet v’Egipt. V’novizh fmo jim rekli: Ne fme-mo priti v’ Egipt , zhe nafh mlaji brat ne gré tudi. Vezh ne fmémo moshu pred oblizhje, zhe ga ni per naf. Ozhe fo djali: „Vefte, Rahel, moja shena s je imela dva fina. Eden je od doma fhel, in djali fie mi, de ga je svér raftergala. Zhe mi fhe tega vsamete, in fe mu po poti nefrézha perméri, od sha-lofti fpravite pod semlo mojo fivo glavo. Domu naj tedaj pridem, in ne bo naj fanta per meni, in ozhe naj ga ne vidijo, njega, ki ga ljubijo sa shivlenje — vmerli bodo , in fpravili bomo njih fivo glavo od shalofti pod tla. Jes firn bil porok sa mladenzha. Jes fini jim sa-nj ftal. Rekel firn ozhetu: „Zhe vam ga domu ne poftavim , greh naj imam vfe fvoje sbive dni. Jes naj oftanera tedaj nameft mladenzha tukaj. Jes hozhem
tvoi fusil en biti, de le mladénezh gré s'brat« mi dormi. Kako neki bi mogel bres mladcu-zha k’ ozhetu ? ,Sej britkofti ne bom vidil, ktira jih zhâka. „
Takó je Juda fam hotel fushen biti is ljubesni do ozheta, flarzhika, in do mladi* ga brata!
44.	. Joshef fe da fposnati fvojim brata ra.
Joshef sdaj ozhitno vidi, de fo bratje ref poboljfhali fe. Ne more fe vezh premagati. Vkasal Egipzhauam je okolj febe fto-jézhim: „ Vfi is hifhe od mene!,, Nikogar ptujiga ni; sraven , in Joshef je s’ bratmi lam sdaj, in ispuftil je na glaf jók, de ga je flifhati. po želim poflôpju, in rezhe jim: „Jes fim Joshef! ,Shè shivé moj ozhe?„ Bratje oterpnejo od Itraha, in kar befédi-ze ne morejo pregovoriti. Vfa kri viza, kar fo je fiorili Joshefu, jim hodi na mifel. Na-mefti vefelja fe viditifpet, jih lirah in groša prehâja. Joshef, on vef ljubesniv, fe jim ftràfhen sdaj vidi.
Tako naf greh ob shivlenja nar lepfhi vefelja perpravi , in plafhi naf, de fe boji-mò fhe takó dobrih ljudi' — de fe Boga zlo, njega yfiga Ijubesniviga, tréfemo in fmo v’ trepetu pred njim.
Pa Joshef je ferzé delal bratam, in prijasno jim rezhe: „Vender blishej ftopite ! Joshef fim, brat vafh, ki fte me bili na
Effiptovfko prodali. Ne bójte fe, in ne bodi vam britko, de (le me prodali v’ ta kraj, Fo vafhim pridu me je pred vami podal Bog. Dve léc lakote je fhe le menilo, in pride jih (he pét, ki ne bo ne nè shétve. Pred vami tedaj me je podal Bog, de vaf preshivi, in zhudama lakote otmè. Ne po vafhim naklèpu, prifhel firn po boshji volji lef. Kraljoviga ozheta. njegove liifhe gofpodarja, in knésa me je Bog naredil po vii Egiptovfki desheli. Hitite tedaj do ozheta, in rezite jim : ..Joshet, vafh fin, vam fporozhi: Bog me je golpo-da pottavil vfe Egiptovfke deshele. Doli pridite k’meni, ne mudite fe. V’deshele nar lepfhim kraju bote prebivali, bliso mene bote — vi, vafhi fino vi, vafhi vmiki, vafha drobniza in govedina, in vfe, kar imate. Tes vaf bom shivel, vaf, in kar vaf je , vfe. ,Shè pét lét bo lakota.,, — Bra-tam fhe rezhe Joshef; „ Smaltitimi ozhmi fej videte sdaj, de ne govorim s vami srezh po tolmâzhu , ampak is ufi do lift, Vfo mojo zhaft v’Egiptu povejte ozheru, in vfe, kar Ite vidili ! Hitro hodite, nasaj pridite, in ozheta mojiga feboj perpelite!,,^
Sdaj fe Joshef Benjamina fvojiga brata okljéne, in joka ; in Benjamin fe njega okljéne in joka. Vfe brate je kufhnil, in per vfakim fe joka.
Otrozi ! kdo tukaj ne bo s’ folsnimi ozhmi v’nebó pogledoval, in ne porezhe s’orna' igni m ferzam :
„Oh! kako fi ti dober, o Bog!
„ Pcvfh nejkon^hna Ijubesen ß ti ! Z he ljudje she cakó neisivzlieno ljubesnivo ravnajo , oni tvoje ftvari', — kako nevmifleno dober, o Bog! moretti biti fhe le ti! Zhe flabòrni ljudje toljke shali tako is Terza od-pufhajo , kakó rad mu bofh The le d odpu-flil. kdor Te pobólfha! Oh! kdo bi tebe vefel ne bil , kdo te is Terza ne ljubil ! Kdo, fhe tako Te pregrettiivfhi , bi ne upal, zhe Te poholfba, odpufhanja per tebi?,,
„ V fa blaga je tvoja o^hetova jkerb. Zhudna je tvoja previdnofl, molit jo je per vfek rtfiüh — bodo naj male ali velike. Ravno takrat, kadar To bratje brata moriti li o tli, jel fi jih po ravno tem bratu she tift-krat od fmertne lakote otévati. ,Suknje pi-faiia barva, nektire Tanje To oród bile tvojih rók, de fiozheta, brate, kralja veliziga, in vfe njegovo kraljeftvo odobrótil. Tudi lakota zlo te je mogla Egipzhanani ,in vlim na-rodam okrog odkasovati, de ii ljudi fploh ozhe in rednik! — In takó — o blager nam! — takó tudi sa naf d fkerbifh ! Ravno tako lohka tudi naf réfhifh is vfake nadloge! Kdo, bodi The taki vbog, Ii bo The Terze belil s’motnimi Tkerbmi! Kdo, zhafinaj bodo fhe takó hudi, ne bo najdel pokója, zhe v’ tvojo ozbétno previduoft savüpa ! „
„ Prefv'eti fi ti! Pokashefh nam tudi s’to povédjo, deti, naf h preljubi ozbe ! no-zhefh Tvojih otrók famó shivëti, temuzhsre-diti fofebno hózhefh is njih dobre ljudi. Ob sgodnim terplenji • o preganjanju in obrekovanju, o pttijfhini in jézhi fi sdélal is Jo-
7S
shefa tako blasiga raoshâ. Pobolfhal f’ potrebo in lakoto, s’ nefrézhd in s’véftnim ne-pokójatn ü njegove brate," in njih kofmâto nevofhlivoft, njih divje fovrashtvo, njih boshjo posdbo fpreobernil v’hvalo, ljubesen, in pa moh'cuv. Pa, komej je nad Joshefam in bracini mifel terplenja dofesheua, komej To vredni vefelja, she fi konez terplenju fiorii; in vefelje jim is terplenja perzvede, ktiriga fi nikolj nifo bili fvéfti. Torej tudi lakota in vboshtvo, obrekvanje in preganjanje, j4-zha in shelésje naf zbakaj, ne sbòjimo fe. ,5ej vemo, de naf le pobolfhujefh fiter-plenjam. Terplenje fe bo v’ vefelje koa-zhalo. Vfe bofh prav ispelal ! „
„ In pa — zhe fveta, miloftva, nefkonzh-na tvoja ljubesen is eniga famiga pergódka she fija tóljkanj lepo in prijasno — zhe na semli ljudétn dajafh she take zbdfize ne-befhke ; kakó bo fhe le tifto^ gori v’ nebelih, kjsr fe nam bofh fhe veliko milfhi iu ljubesnivfhi, kakor Joshef hratatn, fposnati dal ; in kjer te bomo v’ svelizhanje samak-neni flovili, hvalili, in molili 1„
45,	Ozhetä Jakoba vefelje.
Tudi kralj je saflifhal, de fo prifhli Joshefovi bratje. Kralj, in vii per dvóru fo tega veféli. ,Svoje lafine vosóve je dal, de fo fiali po Joshefoviga ozheta, in pa po shene, in njegovih bratov otroke. Joshef da fhe vfakimu dvoje prashnjé oblazhi'lo*
Benjaminu pa trillo (Vebermkov, in petéro prashnje oblazhilo. Kavno céljko dnarjov in preblék je ozhetu poflal, in po verhu fhe defet s’egiptovfkimi blagóviotovorènih ol'lov, in defet ofliz , de jim nefejo shfca in shlve-sha sa po-poti. Tako jih odpravi, in per odhodu ji,n rezhe: „Ne kregajte fe mi po pod — ne ozhitajte iì vezh nekdajniga! Vie bodi posableno!,,
.Stari ozhe mej tem fo jih shaloltni per-zhakovali. Sgubiti fvojiga ljubiga Benjamina fo fe bali. Bratje pridejo na enkrat s’ Beji-jaminam, in savpijejo komej v’ hifho ftopijózh : „ ,Siiè sbivi Joshef vafh fin, gofpodär je vfìga Egipta! „ Ozhe pa fo li vfo drugo miflili. Ne verjamejo jim. Pa vfe jim sapored per-povdujejo, in povedó jim befede, ktire je Joshef govoril. Viditi kraljove vose, in toljko drasili daróv , ki jim jih Joshef pofhle, jim je kakor prebudivfhimu fe is hudih fanj. Njih duh le v’ novizh oshivel. Shé dotti, fo djali, de le Joshef moj iin sitivi'! Grém, vidil ga botn, préden vmerjém!,,
Per ti prizhi fe poda Jakob na pot. Njegovi finóvi fo na vosé djali, ki jih je kralj poflal, njega, fvoje shene in fvoje otrozhizhe. .Seboj fo vseli vfe fvoje zhede , iin vfe fvoje barno blago Na meji Kanan-fke deshele je fhe dar Jakob Bogu opravil. ,Skerbelo ga je to deshelo sapuftid, ktiro imi je bil Bog, in pa mlajfham njegovim obljubil. Daljna pot je sa-nj tako ftariga mosha mnoge teshave in nevarnofti imela. Boga je tedaj sa fvet profil in sa pomózh — in
U
Bog mu govori,.po nozhi v’ perkasni : „Jes *fim viigamogozlini Bog, Bog tvojiga ozheia. Ne bój fe v’Egipt iti. Jes te fprémim. Ve-lek narod hozhem fiorici tam dòjj is tvojih otrók , in jih fpet nasaj perpelati. Tebi pa bo Joshef ozhi satifnil.,» Vef ftrah odvsa-mejo te obljube pobòshnimu ftarzhiku. Bres obotdve fe odrine v’Egipt. Juda je naprej fheljin ga Joshefu napovedal. Joshef rèzhe fvojo kozhijo naprézhi, ki fe mu pela naproti. Sagiedavfhi ozheta plane is kozhije, jim tezhe naproti, fe jih okljéne, jih objema in joka. ,Star ozhe pa rezhe : „Rad vmerjem sdaj, de te le vidim, in me pre-shivifh. „
Po tem gré Joshef ozhetov prihod kralju napovedat. Kralj rezhe Joshefu: „Vef Egipt ti je sa ozheta in brate na sbéro. V’nar boljfhi kraj deshele jih vféli. „ Potlej pela Joshef tudi pred kralja ozheta. Brumni in zhaftfti ftarzhek je molil nad kraljam. Kralj vprafha: „ Koljko fleüari?,, Jakob odgovori:’ ,,'Lét mojiga popótvanja je fto in tri-defet let: malo in hudih let, ktire ne dofé-shejo let popotvanja mejili ozhetov.,, ,Shé enkrat je nad kraljam molil, in gré vef ginjen fpred njega. Joshef pa mu je po kra-Ijovim povelju na Gefenfkim fèlo odkasal, v’Egipta nar lepfhimu kraju. Njega iu njegove je shivel, in prefkerbel obilno s’vfim, kar jim je bilo treba.
O jèmnafta , otrozi ! kaki lep isgled otrozhje ljubesni je pa le Joshef sa vaf ! On, egiptovfki mâli kralj, fpofhtuje in ljubi ravno
tako ozheta, kakor jih je nekadaj otrok. Sdaj ob dragtni fo bili obóshan paftir njegov ozhe. Memo tega fo fhe Egipzhane patti r-je sanizhovali iu zherdli. In Joshef jim vender le po otro^hje ^hafl fkashe pred kraljam in Egipzhauami, Vidici ozheta fe od vefelja jóka. SJ darmi jih je obliti. Sa-nje fkerbel, shivel jih je, delil je vfe s’njimi, kar je imel, fkasal jim is terza vfo mogó-%ho ljubesen.
Otrozi ! zhaftfte fej in ljubite tudi takó ftarifhe. Persadenlte fi, de tudi nad vami itari fili veliko vefelja doshivé.
46.	Jakobova in Joshefova fmert,
Jakob je fto, fhtir in fedemdefet lét iJoshivelv Kadax fe je njegova fmert perbli* skovala, pofhle po Joshefa, finii. Joshef pride, in tudi fvoja finka, Efrajma in Ma-nafeta k’ ozhetu perpelrf. Jakob povsame vfo fvojo mozh, fe fklóne na poileli, inre-zhe: „Kdo fla te dva?,, Joshef odgovori: „ Moja finova, ki mi ju je Bog dal v’ tem kraju. „ Jakob rezhe : „ ,Sem mi jih perpèli, de jih blagoflovim in molim nad njima.,, Mu jih pela, Jakob jih vsame na rozhe, jih kufhne in objame, Joshefu pa rezhe: „Glej! tebe nifim miflil viditi, in Bog mi zlo da viditi tvoje otroke. „ Jakob ju blagoflovla in moli nad njima, rekózh: „Bog, ktiriga tla Abraham in Isak, moja ozheta zhaftila; Bog, ki me je vòdil svetti-
79
mu paftirju enako od mladiga do sdaj; Bog, ki me je oteval, kakor dober angel od vfiga sléga — blagofJòvi, odobróti naj te dva mladenzhka , in porekó v’pergóvoru naj fi ljudjé : Po Efrajniovo in Manafetovo te Bog odobróti.,, Joshefu pa rezbe fhe : „Glej! jes vmerjem, pa Bog bo per vai', ili popela vaf fpet nasaj v’ vafhih ozhetov de-shelo. ,She en délesh vezh memo tvojih bratov dam tebi — .Sihemfko telo nam-rezh. „
Na to fe Jakob fniditi rezhe vfim fvojim finovam, in mòli nad vfimi. Judu pa The pofebej rezhe : „ Kraljeva pâliza ne bo prefh* la od Juda, nè vajvodfivo od mlajfhov njegovih, dokler ga ne bo Tißlga, ki je na-mênen biti poflân• Narodi bodo upali v’ Njega. „
,fché rezhe vfim vkup : „ Pokopajte me v’jami v’ Makpeli na Kananfkim. Ondi fia Abraham in ,Sara pokopana : ondi Isak in Rebeka pozhivata; ondi firn tudi Lijo pokopal. „ To isrékfhi fe poravna nasaj na po-ftelo, in je vmerel. Tako pohlevno vmerje in mirno, kdor je bogabojézhe in pravfzhno shivel.
Joshef to viditi, pade ozhetu po obra-su, joka in jih kufhuje — in na Kananfkim jih pokópie, kakor fo sheleli. Tako ljubijo do lmerti ftarifhe dobri otrozi, in fpolnijo jim tudi voljo po fmerti.
Joshef doshivl fhe fio in defet lét. ,Shi vefelie tvoje nuke péftovati je imel , in nu-kov nuke. Kadar fe njegov konez perblf
So
sha, rezhe bratam : „ Vmerjem. Bog pa vaf bo obifkal, in popela vaf v’ rieshelo nasaj, ktiro je obljubil nafham ozhakatn , Abrahamu, Isaku, in Jakobu. Vsami're, kadar fe to sgodi, feboj moje kofhize.,, Obljubiti mu morejo. In vmerel je — poln vére v’ boshje obljube. Nobena poprejfhina hudobija mu ni sadne ure grenila. Dobra véft mu je flad-ko in lohko fmert delala. Veliko fóls je prelitih bilo po njemu !
Njegovo truplo je bilo v5 mašilo djano po egiptovfki fhegi, in hraneno v’trugo.
Ljubi otrozi ! Tudi mi prelimo kako fólso per Joshefovi rrngi, in fveti fklèp Borimo po njegovo hudiga fe varovati > in ♦ dobro delati po njegovo ! Tudi nafha finerc bo pohlevna potlej, in jokali bodo tudi drugi na nafhih grobéh, in dobri ljudjé biti bodo fklepali!
MOSE >S
47.	Otrok Mosef v’bizhnatim jerbafzhku.
Is Jakobovih otrók fe je fzhafama velek narod podrédil. Tudi Israel je bilo Jakobu imé. Sa to fe je temu narodu Israelovi otrozi , ali Isradov narod, reklo. Israel je imel dvanajft iinóv. Vef narod je bil torej v’dva-najft rodóv rasdelèn. Po iménih Israelovih finóv fo fe imenovali ti rodóvi.
8i
Tiftì ftari dober EgiptovTki kralj je bil tnerrev. Novi kralj nozhe nizh vedici sa Joshefa. Tolikaj ptujiga naroda v’ njegovi desheli mu pergrëva. ,Sklene ga tedaj sa-tréti. Naklada jim dela bres milofti. Po ze-govuizah in na polju fo mogli hudo hudo tlako opravlati. Pa vfe vnovizh rojènvané Israelfke pubizhe zlo v’ vodo pomètaci je vkasal.
Bila je tiftikrat neka dobra » vTa boga* bojézha mati. Le toljko salo dete je imela. Žhes vfe ga je ljubila. V’ftrahu in trepetu ga fkriva žele tri mefze. Ni ga mogla dalej perkriti- Jerbafzhek je tedaj is bizbuia, per naf nesnaniga, lpledla, ga snotraj safmolila, de voda ne more va-nj, poloshila va-nj pubizha, in jerbafzhek djala per kraju Nila v’ lózhje. Miflila je blèso: „ Morebit Bog vender koga pofhle, de fe, zhe ga tako najde, vfmili lepi ga otroka.,,
,S’tako ljubesenjo fkerbé matere sa Tvoje otroke. Bog je tako obernil, ker fhe ne morejo farni otrozi sa -fe fkerbeti. Otrozi! hva-lésbnî bodite Bogu sa to ljubesnivo obrazhi-lo, in radi is ferza fvoje matere imejte.
Otrokova fellra je od délezh itala, in gledala , kaj fe bo godilo s’ otrokam. Ni pa le to lepó? To je imela feftra brâtiza rada!
Tako morejo vézhi bratje in feftre sa manjfhi brate in feflre fkerbeti. Ob, greh velek bi bil, ako bi jim zlo kaj shaliga delali nameft tega.
Kar na enkrat pride kraljova hzhi s’ Tvojimi tovarfhizami k’vodi. Sagledala je jer-
F
s*
bafzhek v’ lozhju, in rezhe fvoji dekli po-nj iti. Ga odpré, kar sagleda otroka. In pa na! vekal je pubezh. »Smili fe ji, in rezhe: „ Oh! Israelfkih ottók ti bo kriri!,,
Ljubi otrozi ! Jelite, kaj lepiga je vfmi-lenje ? Vaf ne shëne nekaj , bol zbiflati kraljovo hzhér po njeni dobri dufhi, kakor kralja s’ vfo slato króno? Vite tedaj, vèzh je vredno dobro ferze, kakor krona kraljeva! Tudi dekla fhe tako vboga je po nar lepfhi rézhi lobka ti kraljevi bzberi enaka!
Kadar je otrokova feftra vidila, de Fe dete fmili kraljevi hzheri, fi vsame pogiim. Gré , rezhe ji : „ Naj gréin , in kako Hebréj-ko poklizhem, de vam dete doji?,, Hzhi kraljova rezhe: „In pa idi, idil, Po fvoio mater je tekla vefela donni. Hzhi kraljova ji rezhe: „Vsamite to dete, in redite mi ga:-plazhala vam bom.,,
Pàzh je bila vefela mati, pàzh je Boga hvalila vsëvfhi fpet na rózhe otroka! Lju* besniviga fanta je is njega srcdlla, kraljovi hzheri ga pela. Kraljova hzhi ga sa rejénza vsame, in ime Mosef mu da.
Pa kdo ;3 tako obernil, de je ravno takrat hzhi kraljova na vodo prifhla, nè pa trioofhki kralj[? in pa, de je dete ravno takrat, kadar je jerbafzhek odperla, tako mi. lo jokalo? Bog je dal, de fe je vjélo vfe tako. On je. otrok fhe fam sa-fe ni vedel, zhul nad njim. On ga je, fhe uesmóshniga fi pomagati , otel. Ravno tako, ljubi moji otrozi! Jkcrbi Bog tudi sa vaf. Ravno tako vaf je she moreblt is jésar nevârnoft otel, sa ktire
n
fatui ne véfte,. de fte bili v’njih. Oh! tfu-b he ga fej, njega dobriga Bogd, in va-nj ftavite vfe fvoje savüpanje.
48.	Mosef per ftudenzu»
Mosef ie bil she odrdfhen mosh , in vidi nadlógo Israelzov, fvojih bratov. To ga je v’shivo bolelo. Nozhe né vèzh kraljev fin imenovani biti. Raii hozhe s’vbogim in sauraniin ljudftvam boshjim révesh biti, kakor s’ njega ftifka'zhi greha kratko vefelje vshivati. Sa pravîzo teïpeti nui je ljubfhl kakor imeti vfe Egiptovfko bogaftvo- V’ Boga, v’njega nevidniga, kakor bi ga vidil, je obrazhal ozhi, in terdo fe ponèfe sa fvoje ftifkane brgte. Kralj nro je torej po shivieniti ftregel, "in Mosef pobégne is Egipta.
„ Boljfhi je praviza od slatä vfiga fveta. Raji revesh, pobégneniz, sraven pa dober; kakor lin kraljév, in frézhen , sraven pa hudoben. „ Tako fi je Mosef miflil. Tako mifli vfaki dober, jâki zhlovek. ' %
Mosef je na Madjanfko béshal. Truden in fpótan fède per ftudenzu. V’tiftim kraju je bogabojézh duhoven prebival, Jetro po imèni. Imel je federn hzherl. Ozhetove oyze fo pafle , ravno pershenejo zhede k’ftudenzu. Sajémajo, nalivajo korita, in jih napajajo. Pa pertifnejo fhe drugi paftirji. Kakor préd saróblenzi — nar pervi hozhejo per vodi biti, in fo odrinili dekleta. Mosef vftane, jih vbrâni, in on jim napoji ovz.e.
S’ lepo fo paftarize potlej ovze donili pergnale. Ozhe jim rezhejo: ,, Kako je , ' de fte tako sgodne dànf?„ Odgovore: „Ptuj mosh is Egipta naf je paftirjam branil. Pa fhe nalival nam ]e, in fam pojil ovze*,, Slo je ozheta vefelila ptujzova pervershnoft. Vii hvaléshni fo rekli : „ Kje je ? Sakaj fte ga puftile? Poklizhite ga, de sajme s’nami.,, Mosef pride sdaj k’Jetru. Dobri ljudje fo vfelej eden drujiga veféli, tudi Mosel’ in Je-tro lia fe kmalo vsela. Obljubiti mu je mogel Mosef, de oltane per njemu, in Jetro inu fvojo hzhér Seforo sa sheno da.
Tako fe je M o ti fu niegovo lepo djanje , pazh ni miflil, lepo povernilo. Pa ravno sa to je tako lepo bilo , ker na plazfrilo ni miflil. Nobeno lepo delo ni bres povra-zlftla, defiravno ga ne gré savolo povrazMla delati.
Tudi vidimo is tega fpet sa dobre ljudi boshjo o^hetovo jkerb, ker je pregnanima MoseEu tàko perbeshalfhe dal najti.
49.	Gorézh germ.
Mosef je sdaj Jetrn ovze pafel. Enkrat jih shène delezh v’pufhavo, zlo do gore »Sinaja. Tukaj po teh famòtah, kjer drujiga ni bilo, svunaj femtertje kak germ, je pàzh Mosef vezhkrat na révo fvojih bratov v’ E-giptu miflil, in k’Bogu sa-nje sdihoval. Pa Bog jih je bil fhe manj posabil. Réfhit jih tedaj, jim M.osefa poklizhe, she sdavnaj
isvoljeniga sa to. Mosef vidi v’ fredi germa s’pleménam goreti. Ztiudi fe , de gemi gori, pa ne sgori: „Naj grem, je djal, in pràv pogledam to zhudno perkasen,” kar ga glaf is plemena ogovori: „Mosëfl Mosef J” Pravi : „Tu fim!” Glaf rezhe: „ Bog tvoji-ga ozheta fini jes, Bog Abrahamov , Isakov in Jakoboy.” Mosef, poln fvetiga firahu , fkrije obras. Bog govori: „ Vidi 1 fim revo mojiga ljudftva v’ Egiptu, in flifhal njih krik pred ftifkavzi, ki jih satirajo. Is rôle jih hozhem Egipzhanam istergati, in pelati v’ dobro proftorno deshelo , ki fe mleko in méd po-nji zedi : na Kaiianfko jih popeldm. Torej idi, tebe pofhlem h’kralju, de moje Ijudftvo is Egipta popelâfh.” Mosef rezhe ponfshen: „Koga lim jes, de bom ^hodil h’kralju, in ïsraelove otroke is Egipta vodil? — Pa, tudi verjeli mi ne bodo, né mojih befedi poflufhali. Porekó mi : Ni fe ti ref Bog perkasal.” Bog rezhe : „Kaj imafh tillu v’roki?” Mosef odgovori: „ Palizo.” Bog rezhe: „Na tla jo versi.” Jo Vèrsile, in kazha je bila. Mosef pa sbeslri pred njo. Bog rezhe : „ ,Sési in primi jo. ” Mosèf fe-she in" jo prime , in fpet fe mu v’ roki v’pälf-zo kazha fpremen/. „Po tem, rezhe Bog, bodo fposnali, de fe ti je Bog perkasal, Bog njih ozhakoy. ” Mosef rezhe : „ Profitti, Gofpod! nikolj nifim bil sgovòrn. • Jezlaiti, in jesik fe mi savaluje. ” Bog rezhe : , Kdo je dal ufta zhloveku ? kdo vftvaril glufhza in mutiza? kdo flepza , in vidza? nè jes morebic? Idi, jes ti bom v’ uftihl jes «e
vuzhil, kaj de govori.” Mosef fhelemifli, de ne more kàj on toljkimu opravilu, ter rezhe : „ Profim » Gofpod ! koga drujiga pòfh* li. ” Sdaj rezhe ojftro Bog in terdó : „ Aron, brat tvoj, je sgovòrn. ,Srezhal te bo, in sagledavfhi te, fe te ferzhno rasvefelil. Moje befede mu pokladaj na jesik. Jes pa bom tebi in njemu v’uflih. On bo nameft* tebe ljudém govoril. ” Mosef je bil pokorn. Gré in pròli Jetra , de naj mu pufti v’ Egipt iti. Jetro rezhe: „Pojdi, in ftezhno hodi.” Mosef je sheno in fvoja finzhika na ofla po-fadil, prijel palizo v’roko, in odrinil v’E-gipt. Aronu v’ Egiptu je Bog mej tem rekel: „ Idi v’ pufhavo Mosefu , fvojimu bratu, naproti.” Aron grè, ga frezba v’pu-fhavi, in perferzhno ga kufhne. Mosef mu perpovduje, po kaj ga Bog pofhle. Oba' vkup grefta v’Egipt, in fklizala fta Israelfke fta-rafhine. Vfe boshje befede jim pravi Aron, ki jih je Boe govoril. Mosef l^ori zhudesh s’palizo. Vfe ljudftvo je verovalo, perdonilo fe, in na obrasu molilo.
Ljubi otrozi ! ne vidimo boshje prijasne-JIi in milofti fpet tukaj ozhitno? Ponfsha ljubesnivo fe do ljudi. Vfako folso vidi on, flifhi vfak sdihlej. Vfmilenje ima s’njimi. V’njih revi jim pride na pomozh. Oh! kdo bi tako dobriga in ljubiga Boga fpet ne ljubil nafproti? kdo bi va-nj uesavüpal?
5o.	Mosefovi zhudeshi.
Tiftikrat je fkorej vef fvet v’ malikovanju in vrashih tizhal. Egipt je bil fédesh obojiga. Né le fonza, ljune in svésed, ampak — o ftrafhna nefpamet! — tudi shivali fo molili ljudftvo in kralj. Zlo v’ lelene podobe fo fvoje savupanje ftavili. Menili fo, de podoba njih molitve flifhi, in de jim pomaga kaj. Bog je tedaj ljudém hotel fpet enkrat s’ velikimi nesnanimi zhudeshi nasnan-je dati, de je on fam edini pravi Bog, Bog nebéf in semle. ,, Svedili bodo Egipzhane, je Mosefu djal, kadar iftegnem roko nad Egiptam, de jes firn Gofpod, kadar popelâm Israelze smed njih. ”
Mosef in Aron , po ofemdefet let ftara fivzhi^a, s’belimi lafmi, ftópita pred kralja slaj. Napovéfta mu boshje povelje î Take pravi Gofpod: „ ,S pólli moje ljudftvo, demi gré gód obhajat v’ pufhavi. ” Kralj odgovori vef prevseten: „ Kdo je gofpod, de bom v' ftrahu njegovi befedi ? Ne vém nobeniga gofpoda. Tudi ljudi ne puftim.”
Mosef hozhe sdaj kralju fkasati, de ga ref Bog pofhle. Vergei je pred kralja pa* lizo , in bila je kazha. Pa ne sméni fe sa to kralj. ,She bol je ljudi ftifkaj.
Mosef vdari s’palizo v’prizho kralja na Nilovo réko._ Vfa voda je kri, ribe pomer-jejo, in nihzher je ne more vezh piti. Kralj fe oberile, in fe ne smàrft.
Mosef iftegne palizo po rekah , potò™ leih • jeserih in rupah v’ Egiptu. Shâb bres fhtevila fe vsdigne in pokrije deshelo. Vfe shivo jih je bilo po kraljovim poflopju, po sapirah, po poflelah, po klopéh, po vlih hifhah, po pezhéh, po nefhkah in po téftn v’njih. Kralj fe vdâ. Pa komej ni bilo shab, she sakerkne fvoje ferze.
Mosef vdari s’ palizo na da. Vef prah je komar. in komarji fo bili po ljudéh in po shivini. Kraljovo ferze je terdo kakor po-prej.
Vef mnogi merkej napolni sdaj kra-jovo poflópje in njegovih flushabnikov hifhe, in pa polje, in kar je po njemu. Kralj obljubi ljudftvo fpuftiti. Kadar pa fhiba odjeuja, fe kralj fpet fkiija.
.Stradina kuga fe vname po Egiptu« Vfe jemle konez, kamele ali velbljudi, .ofli, govéja shivi'na, in drobniza. Pa kralj le na da omajati.
Mosef vsame polne prffha faj, in jih prizho kralja nakvifhko sakadl. Zherni me« hurji fe fpuhnejo po ljudeh in po shiviui. Kralj fe ne sméni.
Mosef vsdigne fvojo palizo proti nebu. Hudo vreme naftópi, kakorfhniga v’ Egiptu ni bilo, kar fo ljudje po njemu prebivali. ,Strafhno roshla tozha na semlo. Nesnano trefka vfe krishim. Vfe je bilo v’ ognju iu tózhi. Vfa selenMva po polji je konzhana , vfe drevje slomâfteno. Slavina in ljudje po polji fo pobi vani. Kralj je sakrizhal : „ Gradili fini. Bog je pravrzhen, jes in moje
ljudftvo fmo krivizhni. Profita Boga, de ftrafhni gr<om io pa tozha neha» ispuftil vaf bom ” Berfh pa , ko le svedri — sakerkne-jo fpet kralj in njegovi dvóruiki fvoje ferza.
Mosef je fhe enkrat fvojo palizo nad Egiptam iftegnil. Kobiliz ftrafhni vlaki sa-teinné fonze, in pokrijejo vfo vfo deshelo, de fe tla nikar bicve ne vidijo fpod njih. Nikar seleniga liftika ne oliane nè na drevju nè po tleh. Kralj profi po milofti, in obeta ■yfe — pa prelomil je befedo.
Po tem je tak3 gofta trna po Egiptu, de tri dui zhlovek zhloveka ne vidi, innih* zher fe kar is mefta ne more ganiti. Kçalj fe raftogod, in rekel je Mosefu : „Pobèii fe, in ne hòdi mi vezh pred ozM! ,Shè enkrat fe mi perkashi, per ti prizhi fi mertev.55
Ljubi otrozi! preden gremo dalej, pre* miflimo nekoljko te zhudne pergodbe.
Podvuzhiti naf po - njih je hotel Rog , pervi^h; De on je Gofpod fvetà. Torej je tako ozhitno pokasal, de s’vodami, s’sellilo, s’v fimi shivalmi, de s’biifkam in gro-mam, in s’svesdami na nebu ima on vkaso-vati. Oh! molite ga, in vklaniajre fe mu, njemu žele uatore vfigamogoçhnimii Gofpod u.
Drugi^k je Israelze Bog, to vbogo in ftifkano ljudftvo, is njih rêve hotel ref biti. Njeni na^ ljubo je toljke in take zhudesha delal- Vidi li ’ fo jih, terpeli pa nižji òhi. Na Gefemkun ur bilo né liftika pofhkode-
vaniga* Nobeniga komarja ni bilo v’ tifti kraj. Jafno je bilo tam. Nobena Egiptov-fka fhiba. ni Israelzov sadela. ,Shè ozhitni-fhi je is tega Bog pokasal, de on fam je vfi-ga Gofpod, in de od njega je. to vfmilenje. Pa fe le vuzhfte va-nj vupati.
Trctji^h je Bog satiravze hotel pobol-fhati. jSrezha jih je ofhâbila. Bog jih po-nisha s’ nefrezho. Kasnuje ali fhtrafuje jih Bog tifte, ktiri druge terpinzhijo in ftit kajo. Vfim da ftrah, ktiri hudodélijo. Tudi dan danafhen slegi po natori nifo saftonj, polta-vim: shivinfka kuga, tozha i. t. d. Ljudi hozhejo pobolfhati, kakor na fvetu vfe — in v’ to jih tudi mi obrazhiijmo.
Sadnizh vidimo boshje persanajhanje in njegovo prijasnoß tudi létu v’ lredi med firafhnimi fhibami. Boga ne vefeli tepfti. Sazhetik je bil vef bresfhkódni zhudesh s’pa-lizo ir, kazho. Smiram huji fhibe naftopajo. Pa napovedovane fo pred. Bili naj biEgipzha-ne prezej pokorni — nobena shal bi fe jim ne bila sgodila. Tako* pa, lihkar bomo sa-flifhali, fo fhe grosnéji slégi na-nje prifhli. Oh orrozi! rasgledujte fe nad njimi, in ne satratovdjte nikolj boshje persaneflivofti v’no-ve pregréhel
51.	Odhod is Egipta.
Mosef in Aron ftópita sdaj sadnizh pred kralja. „Tako pravi Gofpod, mu rezheta: O polnoztn bo vmerio vie pervorojèno po
Egiptu — od kraljoviga pervénza, ki ga kraljév ftol zhâka, do pervénza fushne vbó-ge màljin gonijózhe—verh tega tudi pervén-zhina vfe shivi'ne. Yelek vék bo po vün» Egiptu, kakorfhniga ni bilo, in ne bo. Per viih Israelovih otrozih pa kar pef ne bo zherhnil. Ljudje in shivâl oftanejo neokvâr-jeni, de bote vidili is tega zhudesba, kak-fhin raslozhik dela Gofpod med Egipzhani in lsraelzi.” ,, Prifhli bodo, fhe peritavi Mosef, ti vfi tvoji flushabniki do mene, pred - me bodo popadali, in porekó: Idi ti — in Ijudfivo, ki fi zbes-nj. Potlej pojdem.” Kralj je oftal terdovraten.
Nozh le dela. Bog je fhe prav milo fkerbel sa Israelze. Vfaki gofpodàr more mlado, lepo jagne saklati in ga fpèzhi, de fe na pot pokrepzliajo, in de odhódnio obhajajo. Gofpodinje pa,, de je bil kruh sa po - poti, morejo vmeffti. Zhe jih je premalo per hifhi» de ne morejo zeliga jagneta fnéfti, morejo kaziga fofeda pervaditi. Oftari ri nizh Imelo. Pervàjali fo fe tako lepo fo-Jejkni biti, Vfi Dapravleni, palizo v’ rokah in zhevle na nogah, ledje prepafano — enaki Ijudém, ktirim fe mudi — morejo felli okolj mise. Pervajali fo fe tako verovati vfe ter do, kar Bog rezhe. Tudi fo mogli s’jagnetovo kervjó biffine, podvóje in nad-dürje sasnamovati. Tako je fhe bol v’ozlu fhfnlo, de fo bile ravno njih hifhe otére. Pa fhe drug vézhi poméiijik je imelo v’febi vfe to.
Polnozhi je. Po viih Israelfkih hifhah je vfe, veliko in majhino, okolj pezhèniga
jagneta sbrano. Nihzher ne fmé is hifhe. Bosbje shuganje fe pa fpolnuje sdaj. Vfi per-venzi fo vmerli od kraljoviga perviga finii do perviga finii nar manjfhi najemnika. Tudi vfa pervénzhina shivine pozerka. Vfi pre-firafheni puhnejo kralj, njegovi dvórniki in E-gipzhane is fpanja. Krik nesnân je po vfim Egiptu. Ni hifhe, v’ ktiri bi ne bilo mer-lizha. Po nozhi poklizlie kralj Mosefa in Arona, in jima rezhe : „ Odrinite , pojte smed mojih ljudi — va dva, in Israelovi otrozi vfi. Tudi govedino in drobnizo she-nite — pa blagoflovite in shegnajte me, preden de grefte ! ” Perganjali fo jih Egip-zhane, in filili, de naj hité is deshele. „ Vfi fmo fzer mertvi, fo djali.” ,Shé frovo te-fló fo mogli Israelzi v’ naglizi sadéti, preden je vkvâfeno. Per vfim tein JosHefovili kofti ne posabijo vseti feboj.
_ K’ fpominu toljziga odrefhenja je Bog sdaj Israelzam hvalno oblétnizo obhajovati vkasal. Velikanozh fe je reklo temu godu. Jagne jefti po nozhi fo mogli, in vef teden na opréfnim kruhu shiveti. Tudi pervenze vfe shivine Bogu darovati, nameft fina per-venza pa jagne, ali pa — de je tudi vbóshiz lohka fvojo hvalfhnjo opravlal — opraviti dve gerlizi v’dar.
Vite, ljubi otrozi I Bog fam 'tedaj ho« zhe, de mu hvahshni bódimo sa njegove dobrote; sa to, ker je hvaleshnoß le tako kaj lepiga in vefeliga. Otrozi 1 vfelej femu tedaj hvalite sa vfe dobrote — s’vefelim in ravnim ferzam.
52.	Potópuv Egipzhanov.
Bog tedaj Israelove otroke is Egipta pela. ,šhefikrat<fto jésarov mósh jih je bilo bres shén in otrók* Tako lepo fe je boshja obljuba slie sdaj kasala: ,, Veliko, kakor svesd na nebu, bo tvojih mlajjhov. ” Sa njimi gré bres i'htevila veliko hlapzov, dekel , goveje shivine in vfake edine shivali» Bog fam jim pravo poc kashe. Zhuden oblak hodi pred njimi. Po dnevi je tèmen, pono-zhi vet’ ognjén. Oblak jih je pelai v’ doljfno sraven rudézhiga morja. V’nji, med dvema gorama, fo fhotore raspeli.
Kralj in njegovi dvórniki fi na enkrat fpremiflijo: „Kaj fmo fiorili, rezhejo med feboj, de fmo jih ispuflili is fushnofti ! ” Kralj pravi: „ Safhli fo. V’pufhavi fo saperti. Na noge! sa njimi !” V’trinku rezhe vosóve naprézhi, fhefifto sbranïh bojnih vosov, in kar je vós po Egiptu, in vsdigne fe s’vlimi fvojimi vajvodi in s’vfo. fvojo vojf-ko, in dére sa njimi, in dojde jih s’ kónjiki in s’ vfo vojfko ob morju v’ doljini.
Nozh je she bila. Od vfih krajov fo Israelovi otrozi sdaj saperti. ,Spredej je morje, po obeh ftraneh ftermo pezhóvje, sa-ëej fovrashnik. Opâdel ftrah in trepet jih je. Eni fo v’Boga klizali, eni fe nad Mo-sefam kregali, in djali : „Ni bilo v’Egiptu grobovde li naf v’ pufhavo vmirat perpe-lal ? Kaj fi nam to fiorii? Boljfhi bi nam bilo v’Egiptu flushiti lianieft vmreti v’pu-
fhavi. ” Tako Jiepokojno je tfilovejhko Jer-, flit v’ Boga praviga savupanja nima.
Mosef jih pogovarja: „Ne bojce le ! Terdo flojite, in glejte le, kake zhudeshe bo dànü delal Gofpod. Egfpzhanov, ki jih sdaj pred feboj vidite, fkorej ne bote vidili, in vekomaj né. Bog le bo sa val' vojfko-val ! Od vaf je dòfii, de Ile tihi in per miru.” Take ferztinolti je bil Mosef Tako flanovltniga flori fllovtka in pokojniga sa-y upanje v’Boga.
Po tem rezhe Bog Mosefu: „Rezi Is-raelzam, de naj odrinejo in gredó. Tf pa roko vsdigni, in fprofiòri palizo po morju — in rasdelilo le bo : po fredi morja pojdejo Israelzi po fuhim. Egipzhane bodo sve-dili, de jes firn Gofpod ! Nad kraljam, njegovimi vostniin kónjìki bom fvojo mozh fka-sal. ” Ob enim fe oblak vsdigne, in vflavi med Israelfki in Egipzhanfki Han. Po Hrani Egipzhanov je oblâk bil tèmen, po Hrani lsraelzov rasfvetluje nozh ognju enako. Iti tako ne morejo vfo nozh vojfke ena do druge.
Mosef pa je palizo nad morjam iftegnil, vode fe rasgernejo, shgózh veter je dno do fnhiga pofufhil. Israelovi mlajfhi gredó vfo nozh — po fredi morja — po fuhim fkós. Sid jim je voda na defnfzi in levfzi. Kralj, kónjìki, bojini v.osóvi — po divjafhko je planilo vfe — v’morje sa njimi. Ali vde-ró fe na Egipzhane proti jutru in vdérajo blifki in Hrele is oblaka. ,Strah jih je sgra-bil. IWlajin koîéfa vfe fe potare. „ Nasaj !
nasaj ! vpijejo vfi Egipzhane. Beshuno! Bog fe vojfkuje sa-nje zhes naf.” Bog pa je rekel Mosefu, ktiri je bil s’ljiidam ravno fkos morje : „ Roko iftegui po morju, de fe zhes Egipzhane, njih konjike in vosove sagerne, ” Mosef isproftrè roko — s’ ftrafh-nim hrupam savésne Egipzhane morje, in pa vosóve, in pa konjike,in vfo kraljovo mozh. Nè eden ni vfhel.
Tako zhudno je ravno takrat Bog odre-fhenje revnih, ftifkanih Israelzov dokon-zhal, kadar fe je sgubléno sdélo vfe. ,She je ravno tako mogo^hen in vfmi/en. Kdor vupa v’Boga, mu ni trepetati treba, fkvifh-ki naj fe tudi nad-nj vef fvet. V’lili fe boshja pomozh nar lepfhi pokashe. Vézhi ko je fila, blishej njegova pomozh.
Tako ftrafhno je kasnal. in fhtrafal Bog hudobijo nevfmileniga kralja, in njegovih flushabnikov — pa tiflikrat fhe le, ko fe je bila mèra njih terdovratnofti fpolnila; kadar ni nobena mânj fhiba vèzh sdala. Na tanjko po njih delih jim je Bog povernil. Kakor fo oni Israelfke otroke vtopovali, tako sd§j farni potonejo .v’ vodi. ,She sdaj Bog tako grefhnike fhtrafuje, Bog je obernil, de fe is vfake pregrehe, préd ali posnej, fnuje zela rajda védno hujfhih slégov — bolesni, vboshtvo, sanizhvanje, in poflednizh fmert. Per nezhiftnikih in pijanzih fe to prav ozliit-no vidi. Nar linji sieg pa zhaka sa grò-barn !	.
Tudi isgled nam je ftrafhne terdovratno-fti ta kralj, Kaj vela, de je bil she otrok
fvojoglàven, în de je hotel vfe po fvojì tenni imeti. Ta terma je s’njim vred rafla, in fiorila, de Xe, kakor bi mu ob pamet fhlo, rudi Bogii vftavla ; de po trfnofhko ljudi flifka, in fe flepó pahne fam febe v’bresen. Otrozi ! otrozi ! Bodite fej voljni in perpravleni vfelej dati fe voditi in fva* riti — dajte fi fvetovati. ,Saj fami vidite > kam fvojoglàvnofl perpelâ 1
53.	Mosefova sahvâlena pefem.
Vefel je bil Mosef, de je fvoje Ijud-flvo vidil oceto, ktirimu fo vzheraj vfimu opläfhenimu in trepézhimu fhe sgol fmert in gròbi po glavi brenzhali. Njegovo ferze je Bogu hvale gorélo. Hotel jo je tudi v’ Is-raelzih vneti. Pel je s’ njimi :
/
„ Gofpodu pojem : povelizhal, povelizhal fe je !
Vergei je konja in jesdiza v’ morje.
Moja mozh je, in moja pefem Gofpod,
Odrefhenik mi je bil !
On je moj Bog, hvalil ga bom,
Bog mojga ozheta , povtdigval ga bom!
Sai vojfhâk je Gofpod, Gofpod mu jeifflé!
Savésnil je v’morje Icralja vosóve, in voj-fko njegovo,
Sbrani njegovi vojvodi fofe potopili v’ru* dézhimu morju ;
Bresni fo jih sakrili,
»Shli fo kam’nn enako na dnó !
9?
Tvoja (lefüfza, Gofpođ, je mozh raskasâla s’ zhaftjô ,
Tvoja defniza, Gofpod, je fovrashnika fierla l
Sdrobîl po velikôfti fvoji veliki fi so-pern’ke fvoje !
,Serd fvoj fi spuftil, povshfl jih je kakor fiernifhe !
Na püh tvojiga ferda fo fe nakopfzhile vôde;
Na kup ftezhène fo fiale,
V’ Credi morja fo fe f-fédli valovi !. .Sovrashnik je djal: „Vlil bom, vjelbom, Rop bom deh'l, Terze fi ohladil uad njimi. ,Svoj mezh bom isderel, bo jih roka moja pogubila!”
S’ fvojim vetram potegnefh — sagerne jih morje !
Kakor fvinz sasvoné po filnih vodah na dno !
Kdo je kak mòzhen po tvoje, Gofpód? Kdo po tvoje téljke fvetôfti ?
Zhefhènja toljziga vreden?
Tako zhudodélen ?
»Svojo defnizo fi ftegnil —
Postierla jih je setnla. —
Po fvoji dobroti pelâfh ta ljud, odrefhil . figa!”
S mozhjó ga védefh na fvoje Cveto do« môvje !
Naródi flifhijo, trdfejo fe.
V’ Filiftji grabi ftrah prebivdvze » Omotzhni fo Edomfki knési »
Moabfkim vojvodam groša perhâja,
G
•	Kanânfki vfî prebivâvzi kopné.
,Strali iu trepèt jih opàdaj,
Oterpnejo kakor kamen naj nad tvojo mozhno roko.
•	Tvoje ljudftvo pa pojde , Gofpod !
Tvoje ljudftvo pa pojde, tvoja perdóbva.
Popelâfh ga, safadil ga bofh na fvoje
lattine goró,
V’ kraj, o Gofpod ! katir’ga fi sa - fe fedésh isvóljil,
Na fvetiThe, Gofpod ! katiro fo tvoje roke vterdile.
Kraloval bo vekomaj ino vedno Gofpod!”
54.	Nebefhki kruh*
Israelovi otrozi fo bili sdaj zhes morje, in fo v’pufhavi fhotorili. Velika velika je bila ta pufhava — ftrafhna in divja. Vfe nerodovitno je bilo po-nji in famòtno — ni je nè bajte nè njive. Kmalo nifo imeli vezh kaj jefti. Le nadlogo lì miflite , otrozi ! to-ijko ilo jésarov ljudi — in nè grishleja kruha !
V’Boga poftaviti fvoje savupanje bi bili mogli, ktiri- jim je do fih mdl vfelej tako zhudno pomagal. Pa nameft tega sazhnejo goderuati , in fo Mosefu in Aronu djali : „ Bog hotel , de bi bili po Egipzhanfko v’Egiptu vseli konez! Le dobro nam je bilo tam ! Per lònzih mefä fino fedéli, in kruha imeli do fitiga. Prav sa to fta naf perpelala v’pufhavo, de bo vfe lakote to
99
Ijudftvo pomerio. ” Nefpametno je bilo to govorjéno, in pa nehvaleslmo. Pa fhe ima poterplenje s’njih nefpametjo Bog, ,Shè pri-jasnifhiga fkasati poprej fe jim je hotel. S’ sgol ljubesenjo lì jih hozhe nagniti. Rekel je tedaj Mosefu : „ Glej ! is neba vam bom kruh iti dajal. Ljudje pa naj hodijo svunaj pred ftan , in vfaki dan pròti naj nabé-rajo, koljkor jim ga je treba. De bote vi-dili, de jes firn Gofpod, vafh Bog.” Mosef iu Aron Ita Ijudftvo sdaj okregala : „ Koga iva ma dva , fta djala, de nad nama goder-nate? Nè nad nama, nad Bogam godernate.” Kdor namrezh fe gofpofki (ali ftarifham) vftavla, fe vftavla boshji narédvi. Perdjala fta fhe : „ Pa vidili boshje velizhaftvo bote sajtro.” Drugo jutro je bila ròfa okolj ftà-na- Kadar rola sgine — kar je pufhava lepó bela ko fneg, in kakor s’flano in ivjamopa-delia. Sgol mizhkani, okrogli, beli sernizi fo to bili, v’ uftih pa kakor medena ponza. Israelzi to yiditi, savpijejo vfi oftermèni : „ O jej ! Mana je to!” Mani je bilo nam-rezh podobno» ktiro fo she sdavnaj posnali, Mosef jim rezhe : „Vite! tifti kruh je to , ki vam ga Bog da jefti. Vfaki po fvoji po-, trebi fi ga-naberite. ” Vfe nabéra. Kar jih je bilo lilnifhih, ga toljko naberejo, de bi ga fnefti ne bili mogli; drugih nekaj ga le malo dobé, To pa ni bilo pràv. Torej Mosef vkashe fi vfe med-fe po rèdi rasdeliti. Tako dobi v fak teljko, kar potrebuje. Ravno tako bi mogli fhe sdaj, poftavim: ktiri vezh nashanjejo, vbogim, ki malo ali zlo nizh ne
G a
perdelajo, kaj fvoje obilnofti radi podeliti. Kar je tiftikrat Mosef rekel, vfakimu boga* timu Ialina veft rezhe : » Podeli ki imâfh vezh, unitnu, ktiri nima.” ,S’tem kruham, Mana fo ga imenovali, je Bog vef zhaf Is-raelze shivel v* pufhavi.
Ljubi otrozi ! kdo ne bo vefel glafii sa-gnal : „O Bog! kako fi d vender prijasen in dober ! Israelzam li is neba vlakdanji kruh iti dajal. Nam ga dajafh ravno tako zhudno is senile. Veliko jésarov ljudi fi tam preshivejl fhtirdefet lét s’lohäkiuo in viditi né kaj vélko jedjó. Jésare lét jih shivifh milijone in milijone ob shitnim sernu fhe mànj metèrim. Bres sernja in klafja bi bila semla pufhava bres kruha — ljudje bi lakote poginjali — odmerlo bi toljko fio jésarov méft in vafl! Kako velek fi, o Bog! per rezhi fhe tòljzhkini — per flabi reshéni biljki ! Oh ! koljkorkrat tedaj nam ozhi padejo na lepo seleno, ali srélo rumèno polje, s’ ginenim ferzam zhmò fposnati tvojo dobroto ! Hvaleshno ti ga hozhemo vshiti fiebern kófhizhek kruha — pa nekoljko dati ga voljuo od naf vbóshnifhimu bratu ! ”
55,	Voda is fkale.
Odrinili fo Israelzi in prifhli v* druj kraj pufhave. Pa bilo ni vode. »Spet je huda lila, slafti v* fuhi — pekózhi pufhavi. Poginili fo fkorej; otrozi vékajo, shivina ÌUüka« Radi vfe Tvoje slato in frebro bi *bili
dali sa vode* * Pa kaple )& ni bilo. V’ Boga bi bili sdaj mogli savupati fej enkrat, kir is vfake nadloge pomóre., ktiri jih s’ nadlogo tako rekózh fili va-nj vupati. Pa bofhî Hudovati fpet fe sazhnejo nad Mosefam, in rekli fo : „Vode nam daj!” Mosef rezhe : „ Kaj fe kregate s’ mano ? ,Spet fe pregre-fhujete nad Bogam!” Pa ljudftvo, ktiro je od fheje kopernélo, fe le hudiije. „ Kaj ft naf is Egipta ispelal, mu pravijo. Sheje bomo vseli konez, mi, otrozi in shivina.” Pa vfmilovati fe ljudftva fhe fe ni Bog na-velizhal. ,She enkrat fe jim hozhe prav prijasniga in dobrotliviga fkasati. „Pred ljudmi pojdi, je Mosefu djal, pa palizo vsàmi v’roke. Na uno fkalo le vdâri — in voda potezhe, de bodo piti imeli.” Mosef je h’ fkali fhel. Vprizlio vfih ljudi vdari s’palizo na-njo. Ko bi mignil, je mersle vode ftudenez is uje pervrel. Vfe je vefelo , vfe fi shejo gafi',
Ljubi otrozi! Velika boshja dobrota je tu li voda. Is te povédi vidite to. Své lohka vfaki to, kadar ga sheja tare. Tudi nam daja Bog fpod fk.al in hribov mersle ftudenze, in lepe biftre potóke. Tudi nam on daja desh in rofo fpod neba. Ljudi, shi-vali in séli oshivi voda. Bres vode bi vfe poginilo in svenilo. Hvaleshni tedaj bodimo Bogü, koljkorkrat fe s’ vode merslim poshirkam kak vrózh dan ohladimo. Per vfaki ròfìni kapli^i, ki venejozho roshizo rshivla . in pa Ipremina fe vedno , naf bodi zhu lo boshje prijasnojli!
56t Defet boshjih sapóved.
Sapored s’ velikimi in flóvesnimi dèli fe je Bog Israelzam dosdaj Gofpoda nature dajal fposnavati. ,Sej enkrat Ib mogli sdaj ]é verjeti : ,, Bog je gofpod nebéf in semle. On le je vfigamogozhen.' Njemu, migne, naj , je vfa natora pokorna. On je edino nafhe perbeshalfhe v’ potrebi. On vfe sbi-VI in ohrani. Njemu je finert in shivlenje v’ roki. Njegovi vligamogozhnofti fe nizh ne vbrani.” Pa, tako Boga fposnati jih je le perpravlalo ga fposnavati fhe bol. Bog jim hozhe sdaj fhe Je nar lepfhi fvojo lafi> ndfl; — fvojo fvetuß rasodeti. Vuzhiti jih je hotel sdaj fhe : „ Bog ni le vfigamogozhen — On je tudi fvét. Vefelje ima nad vflm dobrim, gnufi fe mu vfe hudo. Ne le Gofpod natore je on, tudi ljudi poßavodaj je. Njegova volja je, de tudi ljudjé zhertijo in fe ogibajo hudiga, in pa ljubijo in delajo dobro — de fo fveti po njegovo. Natora ja popolnama po tvojim; ker fe po poflavak ravni, ktire ji je Bog naredil. Žhloveku gré po fvojira popolnama biti, in to, de fe poftâv dershi, ktire njemu pifhe Bog. Kakor je niertva natora Bogu is file pokorna, tako gré žhloveku pokorn mu biti fpremffbleno in is rade volje. Bog je tedaj ljudem tudi fhe fvojo voljo na snanje dal. Povedal jim je , kaj hudiga fe varovati, kaj dobriga delati , de bodo dobri, popolnama — fveti ljudjé.	v
Do gore »Sinaja po pufhavi fo prifhli Israelzi. Mosef gré na goro« Na-nji mu Bog rezhe: „ Povéj Israelovim otrokani: Vidili fte, kaj firn Egipzhanam fiorii, in kako firn vaf po orlovo na perutah nofil« Zhe me poflufhate, meni laftno ljudftvo mi bofte smed vfih narodov. Vfa sernla je fzer moja — pa vî mi bote duhovfko kraljeftvo, in moje fveto ljudftvo. _ To povej Israelo-vim otrokam. ” Mosef jim pove. ■ Vfi vpijejo s’enim glafam: ,, Vfe bomo fiorili, kar Je rekel gofpod.”
,She dalej govori Bog na gori s’Moše-fam : „ Idi, mu rezhe, in rezi jim, danti in jutri naj le ozhifhujejo, oblazhila operejo, in perpravleni naj bodo na pojutrifhim. Kadar pojütrifhnim trobentni glaf sabuzhi — jim pod goro iti rezi.” Sgodilo fe je. Vfe fe fnashno in po prashnje oblâzhi, vfe fe per-pravla, kakor na dan — velek in fvet. Navdati jih tako je Bog hotel per vfeh — tudi le svunajnih rezheh — s’ijubesenjo do fnash-nofti, do lepe rèdi, in pa fpodóbnofti.
Tretji dan pride* Jutro napózhi. In glej — blifkalo fe je. »Slifhi fe grometi. Oblak temen pokriva goro. Trobenta bnzlii* Vfe ljudftvo je oftrafheno. Mosef pela ljudi is ftaua — Bogu naproti. Vftavili fo fe pod goro. V’dimu, plemenu in v’potréfu je vef hrib. Smiram glafnej in inozhnej je trobenta pela.
Vfe tiho je.sdaj — in Bog govori. Glaf velik gré is oblaka : „ Jes ftm Gofpod tvoj Bog, refhivfhi te is fushuofti v’ Egiptu.
Verovaj eniga famiga Boga. Ne imenuj po nepridnim boshjiga iména. Pofvezhuj febóto. »Spofhtuj ozheta in mater. Ne vbijaj. Ne vgànjaj nezhifloti. Ne kradi* Ne prizhuj po krivizi. Ne shèli fvojiga blishniga sliene. Ne shèli fvojiga blishniga blaga.”
»Slifhalo je vfe ljudftvo trobento, vfe glaf, vfe vidilo oguj in pleme in kaditi fe goró. V’ flrahu in trepetu je flalo ob gori. Mosef pa rezhe: „Nikar fe ne bojte. Po-terditi vaf le v’dobrini Bog hozhe, in na dobro obrazhati. Njegov flrah naj bo le per vaf, in ne grefhite nikar. S’enim glalani rezhe vef ljud : „ Vfe bomo fiorili, kar je rekel Gofpod, pokorni mu bomo. ” Oblet-nizo fo potlej v’fpomi'n tega sgodifha obhajali, in ta god fe je Blnkujhti imenoval,
Ljubi otrozi ! Terfhi bi Bog ne bil mogel fvojih sapdved Israelzam oklizati. To je fiorii ker nifo majhina rezh. Le poglejte, moji ljubi otrozi !
Napelujejo h’ pravi popolnamoßi naf boshje sapovdi. Otroka poftavim , ktiri po navtikutih sapóved Boga ref fpofJituje, ktiri flarifhe vbóga, nikomur nizh shaliga ne flori, ktiri je framoshjfv in pofhrên, ktiri nikomur nizh ne vsame, vfelej refnizo govori — she otroka ga imamo v*zhafti. Enkrat prav dober zhlovek biti sazhéna gotovo. Tat pa ali laslmfviz —- fam fi more to fposnati — je zhlovek sanizhliv. Vbijaviz zlo jénja zhlovek hiti — pofhaft je, sverjâ-zhini je enak. Le farni' lebe vprafhajte, otrozi! Laftno ferze vam vfe to porezhe. Glejte!
IO?
nizh nesnaniga tedaj ali od naf nesavédeni-ga nifo boshje sapovdi, is nafhiga laftniga terza fo .vséte, Snotraj v’ naf nam nekaj fprizbuje, de dershati te sapovdi, pa biti popolnama, je ena. Vert nafha — ona fveti glaf bosbji v’naf — nam ravno tifto pové, kar je glaf bosbji na gori na ,Sinaju osna-noval. Kaj ? le sato je tam Bog is oblaka govoril, ker boshjiga glafii ljudje farni v’fe-bi uifo flifhati vezh hctli. Torej, zhe she-limò dobri, popoluama biti, Dé pa malopridni in neporédni, per sapovdih boshjih , de jih dershimò. moremo sazhéti.
Pa tudi fresko nam ljudem kashejo boshje sapovdi. .Sebi in drugim nakopava nefrezho, kdor jih ne dershi. Nobenà rezb — shivlen-je, zhaft , in premoshenje drujih ljudi' — nizh ni varniga pred njim ; rerplenja bres fhtevila fi nasliene lam febi, fam febi je teshak, in nima nè mini nè pokoja. Kdor pa jih dershi, fine fe na ravnoft osréti v’ nebo i takó uno lohko in dobro mu je okolj ferza; veliko veliko terplenja fe ogne ; vedno je vefel» in nizhèfar na fvetu fe mu treba ni bati. Dershale naj bi fe boshje sapovdi, to bi imeli dobro ljudje. Pokoj, red, edinoft bi bila, in vefelje in frézha bi nam kipela.
Ljubi otrozi! persadenite fi tedaj, kolj-kor vefte in snate, de na tanjko dershi te boshje sapovdi. Is sgódb, ki jih bote fhe flifhali, vam bodo she fhesmiraj bol fvede, in smiraj bote bol pregledovali, kako dobro Hiénene, lepe in dobre de fo — in de Oaf,
dershimò naj jih le, k’ Jvetoßi in sveličkanji na ravnoft pelajp.
57. Nektire kmetijfke poftave,
Opravik, ktiri je Israelze v’Kanatifki desheli zhakal , je bil kmetija , nograd in shivinfka reja. Bog je hotel, de bi bili tudi take kmezhke dela pofvetfiovali — obrazhali na boshjo zhaft ,in na fvojiga blishniga ljube-sen. Torej jim da lepih in pohlevnih po-ftâv tudi sa kmete in paftirje. Jelite, ljubi otrozi ! radi bi jih flifhali nekoliko?
j, Pervi fnop, ki ga odshanjete, noffte duhovnu, in duhoven nai ga nefe v’ dar Gofpod-Bógu, de bo po Gofpodovi vfhézh-nofti. Ne pokufite pred nOvine kruha, nè klafja nè fernja, do dneva, dokler je ne podarite Gofpod - Bogu. ”
„ Po njivah fvojiga fofeda gredózhim ti je s’ roko klafja vfnmkniri perpul'hèno — s’ ferpam fez hi va-nj pa ne fméfh. Zhe v’ nógrad pridefh fvojiga fofeda , fmefh grosdja vtergati, koljkor fe ti ga ljubi, in fe ga najefti do fitiga — pa v’zajno kaj diati gane fmefh. Kdor njivo ali nograd pofhkódi-je, ali komu s’shivino popafe, mu more is Ialine njive, ali is laftniga nograda fhko-do s nar bolfhira po verniti-”
„Kadar oljke (ali drugo fadje) otréfate, ne ûikujte sa leboj po vejah; kadar nograda tergate, ne paperkovajte sa feboj, in ne
lavkaj'te polaraesnih jâgod. Ptujzovo, firó-tino, ìu vdovino naj bo.”
„ Kadar shanjete , ne poshanjite do zbi-ftiga ob kraju, tudi kìafja nè lavkati ; zhe posa-blivfhi na njivi kak fnop popùftite, ne vrazhujte fe po-nj. Ptujzovo, firotino,'in vdovino naj bo. Dal vam bo Bog tako freziio per délu.”
Pofpravfhi vfe pòljfke perdelke, obhajajte god Gofpod - Bogu federn dni. Pervi dan vsamite palmovih verhov in vej drujiga goshâtiga drevja, pa verb sa potókmi ( in ìópe fi is njih naredite, pa v’njih prebivajte) in vefeli fedem dni bodite pred Go-fpod - Bogam. Po tem naj pomnijo vafhi mlajfbi, de fo Israelovi otrozi v’ takih lopah prebivali, kadar lim is Egipta jih vodil.” Ç Vdikanofh , Binkujhù, in ra podlópna oblhnìi^a fo bili vélki trije Israelfki go-dóvi. )
„Defeti dèi vfiga fadó, ktiriga polje, 110-grad in óljuik rodi, pervino tudi goveje shivine in drobnize pernèii pred Gofpod-Boga, ter obhajaj dobrovóljue godi v’prizho njega. Pa tudi ■ vboshize pervsàmi, de fe Gofpod-Boga bati uzhifh.”
„ Vlako trerje léto ôdlozhjte fhe pò* febno defetino vliga poljfkiga perdélka in drevjiga fadja, kàm jo snoffte, in vbogi po desheli, vdove, liróte in ptujzi naj pridejo, ktiri fo med vami, jemló in jedó — de fe «ajedó oni tudi, in vfe déla tvojih rók naj Gofpod, tvoj Bog, odobróti,”
„ »Sadniga drevja ne fméfh Rasiti, tudi
, kadar mefta oblégafh nè, fhe mani pa isfe-kovati ga. Zhimu bi ga neki konzhoval ? JTéj raji od njega. Léf je le faj, ki po polju rafe, in nemore v’tabor vbeshati pred tabo, ne kaj shaliga ti fioriti."
», Shell: dni delaj, fedmi dan pa pozhi-vaj, de ü tudi tvoj vol in ofel oddihne. Vola iu ofla ne vpréj?aj fkupej v’ plug ( de obeh fhibkejfhi shival prevezh terpela ne bo). Sliito verfhijózhirn volu ne natikaj torbe na góbez. Kdor vodnak ali fhtirno kopa, pa je nima fkerbno pokrite, more vola ali ofla, zhe va - njo pade, plazhati, shival pa fmé on ohraniti. ”
„ Zhe fe vidifh komu goved ali ovzo sgubiti, ne odvrazhaj ozhi, nasaj mu jo péli. Zhe je gofpodâr od kod drugod , ali de sa - nj ne véfh, shèni jo feboj domii, in imej jo per Cebi, dokler ne vprafha po nji » in nasaj mu jo daj. ”
m Zhe fe vol ali ofel tvojiga fovrasbnika sgubi, in te frézha, nasaj mu ga shèni, Zhe fe vidifh fovrashnikoviga ofla f-féili pod tovôram, ne hòdi mémo, ne pufhaj ga bres pomózhi gofpodarju, po konzi mu pomagaj, samudifh naj tudi sraven kaj fvojiga.”
„Zhe po poti gredé tizhje gnésdo na drevél'u ali na tleh najdefh, in ftârko fedéti na jajzih ali mladizhe letezhâti, ne jèmli $’ jajzi ali mladizhmi vred flarke. Mladi-zhe ali jajza (zhe jih potrebujefh) vsamefh, ftarko pa ispôdi., Tako fe ti bo dobro godilo, in dolgo bofh shi vel,”
Ljubi otrozi ! vfih teh sakènov ( poftâv ) mi
fzer nifnio đolshni po zherki dershati. Pa duh, in navuk, ktiri je v’njih, véshe tudi naC —- biti moremo dobrotni, krotki, in zhlo-vefhki. Sélfhu in shivalim, poljfkimu dre-vefti in pa tizhkam na gnésdu zbë Bog de bódimo mili in vfmileni — koljkaj bol tedaj ljudém, fvojitn bratam!
58* Poflave vbogim na prid.
Svunaj tazih lepih in milih sakdnov ali poflaV sa ljudi po kmetih , je Israelzam Bog dal fhe drujih poftdv, vbóshzam na prid, terpinzam in llifkanzam. Jelite, ljubi otrozi! de bi flifhali tudi teh nektire radi ? Tako lepe, tako mile, tako zhlovefhke fo, de fe vam bo per • njih vshalilo.
„ Ne saterajte vdóv in firót. Zhe jim floritè kaj shaliga, in fe mi toshijo, vfli-fhal bom njih tòshbo — na vojfki bote poginili , in vafhe Ialine shene bodo vdove, in firote vafhi Ialini otrozi.”
„Nikar ne smirjajte glufhza; nikar ne IHvite fpotiklejov flepzu, de bi padal nad njimi — sakaj Roga fe bójte, mene Gofpo-dal Vllanlte fivi glavi, in ßartfiike z h a* Hite •— in pa is llraha boshjiga to. ”
„Zhe gre od hifhe hlapt^ ( ali dekla), ne pufhaj ju prašnih, kaj fvoje mlazhve, fvoje tlâzhnje, in kaj fvoje drobnize jima daj feboj, s’ ktiro te je Bog oblagodaril. Pomifli, de fi bil fam fushen v’ Egiptu,”
irò
# „Saflushik najemnika, bo naj rojak ali ptujiz , ne saftàni per tebi do drujiga d né. fSbé tifti dan mu plazhaj dnjino, prédeo (e (onze sajde. Vboshzhek je, in na-nji-sitivi, in zhe mi te toshi, ti bo greh.”
„Ne ftifkajte ptujzov. ,Sej fami verte, kako je ptujzu per ferzu, ker rte fami ptuj-zhovali v’Egiptu. Zhe kak ptujiz v’vafhi desheii prebiva, podomazhe, po rojakovo ga imejte, in kakor farni lebe , ga ljubite. ” „ Zhe tvoj brat sraven tebe obósha, podrtópi fe ga , de semlo prodàvfhi fej po ptujzovo in felâkovo shivi sraven tebe. Is boshjiga rtraiiu ne jemli obréfti ali zhim-shov od njega — ne pofojuj mu s’obréftjo ali zhìmsham dnarjov, nè shita s’ dobizh-katn.”
„Zhe komu kaj, kar fi bodi, pofódite, ne bodite po saldavo ali pofodilo v’hifho k’njîmu. Svunaj pred hifho poftójte, lam naj is njé saldavo ali pofodilo pernèfe. fSa-kaj v’ hifhi bi ktiri terdi bici, in vbóshizu filo delati vtegniìi.)”
„Zhe fte kaziga firomaka plajfh v’saldavo dobili, nasaj mu ga dajte, préden je lonze sa goro, Morebit je to vfe, s’ zhimur fe po nozhi odéva. Pod zhem bo le fpal? »Slifbal ga bom , zhe fe mi pertóshi, sakaj miloftiv firn. Tako pa fe bo va-nj savil, in dobro ti bo shelel, in dobro délo bofh per meni imel, fvojim Gofpodu.”
Ljubi otrozi ! Tudi ti sakoni naf pod» vuzhé, ne imeti nizh sarobleniga, opókliga in filniga nad feboj , ne biti fkopim in ter-
Ili
dim do nikogar: ne delati nikonmur nobene shali : delati pa dobro vtim , do vlih biti ]ju-besnivim in vfmilenim: Boga pofnémati per vfeui 5 \ktiri je— tudi te poftave nam poka* shejo, sgol zhifta ijubesen in milofl !
59. Slato tele.
Bog rezhe vnovizh Mosefu: „Pridi fhe k’ meni na goro. Dal kamnate tabli ti bom, ki fini defeti sapovdi na - nje sapiial, de jih ljudi vüzhi.” Mosef je ljudftvo Aronu isro-zhil, in gre na goro v fredo oblaka. .Shtir-defet rini in nozhi je bil na-nji, bres jedi in pijazhe , per Bogu.
Mej tem vftane per ljudftvu ftrafhen piint- Israelzi fo hotli malikov po Egip-zhanfko. „Na noge ! na noge! fo rekli Aronu , mi gremo. Bogov nam narédi, de fe pred nami nofijo. Dovè , kaj fe je rnosliu pergodilo, ki naf je is Egipta per pel al !” Aron jim jénja, in rezhe: „ Vsamue tedaj Dvojih shén in hzheri siate uhane , in mi jih snofite. ” S’velikim hrupam natvegama fi siate uhane vfi poderejo is ufhéf, in nofijo ]ih Aronu. Egipzbane fo v’ enimu fvojili tempeluov vola molili. Aron jim tedaj tele is slata naredi. Vfe ljudftvo je sakrizbalo : „Lej ga, Israel ! boga, ki te je perpelal is Egipta. Aron je mogel sdaj altar portait1 teletu, in ljudftvo mu na njemu sgavfh-nje in salvali linje opravla, in pa jé, pije, m raja.
112
Ljubi otrozi ! koga ni groša tako gerdi* ga preloma nar perve boshje. sapovdi ! Kolj-ka nehvaleshuoft ! — boshje dobrote tako kmalo posabiti ! koljka nefpamet ! —tele moliti! Pa l‘o Israelzi le farni, de fo tako nell valeshno ravnali? Komur, poftavim , bi bilo bol mar do lepe shivine, kakor fioriti boshjo voljo —. kogar bi grüzhe slata bol vefelile, kakor Bog — takimu fo Bog te rezhi v’njegovim ferzu. Malikuje jih, govori naj tudi s’ufimi druga'zh. Otrozi! lepo proiim, varite fe tega notrajnjiga malifhtva!
Mosef fhe ni vfiga tega nizh vedel. Bog pa, ktiri vidi in fhtrafuje vfe hudo, mu re* zhe: ,, Idi tv dòl is gore! Ljud, ktiriga fi is Egipta perpelal, dela velek greh. Kmalo fo savili od pota, ki lim jim pokasal po njemu. Tele fo fi islili, in molijo ga. Shé vidim, de fo terdovraten ljud. Pokonzhâtn naj jih! Tebe pa bom ozheta poftavil fhe vezhiga naroda, kakor je ta.” Pa Mosef je moledoval in profil : „ Oh, Gofpod ! zhimii Perditi fe nad ljudftvam, ki fi ga is Egipta' ispelal s’toljko mozhjó, in tâko mogozhno roko ! Kmalo porezhejo Egipzhane : Nalàfh jih je is Egipta ispelal, de jih med gorami pomori, pa (pravi is fveta. Ne jési fe nè, jn preglej mu ljudftvu njegov toljki greh! Pomifli na Abrahama, Isaka in Jakoba! Obljubil fi jim, in perfegel t Namnóshil bom vafhih mlajfhov enako svesdam na nebu, in vfo deshelo, ki iim jo obljubil, jim dal imeti jo vfelej v’laft. ” Bog je vflifhal Mosefa, ni konzhal Ijuda, kakor je shugal.
• H3
Mosef gré is gore nefózh portavo na dveh tablah v’ roki. Perblishavfhi fe do ftàna, sagleda tele in plef okolj njega —jésa ga sgrabi, pózhil ob tla je tabli, de fe ras-dròbite na kofze. Tele popadfhi ga kar ra* ftopi, smane, in na prah raskadi. Aronu pa je rekel: „Kaj ti je to ljudftvo fiorilo, de fi ga sapledel v’ toljko pregreho? ” Viditi mnoshizo fhe le rasfajati (tako jih je bil namrezh Aron rasvujsdal, de jih je bilo treba s’lilo raspoditi ) ftopi Mosef v’ftan med vrata , in rekel je : „ K’ meni, kdor je boshij ! Vsanute vfaki fvoj mezh; in od vrat do vrat hodite po ftanu, in morite brata, snanza in prijatla ( kar jih malikovati ne nehâ ). ” Vézh jesarov jih je bilo pomorjenih. Sdaj ljudéin rezhe Mosef: „Veliko pregreho rte fiorili. Pa na goro grem, in bom vidil, zhe fe bo fhe dalo vaf s’ Bogam fpravid. ” ,Shel je na-njo, in rezhe Bogu: „Joj! jjudftvo je fiorilo ftrafhno pregrého ! Te profim, od-pufli jim ta greh! Zhe nè —- mene raji is-brifhi smed shivih, ki jih imafh v’fvojih bukvah sa pi fan e. ” Bog rezhe : „Kdor fe mi pregrefhi , ga bom isbrifal is bukuv; Idi le, in péli ljudftvo, kamor firn ti rekel. Prifhel pa bo she dan, de jih bom pokoril sa ta greh, ” Potlej mu Bog da fhe nove tabli s’portavo, ali sakonam na njih.
Ljubi otrozi ! kak find je Mosef imel nad malikovanjam, in nad vrashmi ! kako v’ sliivo in perferzhno je lvoje ljudftvo jju-bil! Sa-nje vmreti je perpravlen! Zhertimo
114
hudo po njegovo, in po njegovo ljubimo ljudi !
Mosef naredi fhe po boshjim povelju leféno fkrinjo, s’ slatam bogato vdelano, hranit va - njo tabli boshje poftave, ali nje-goviga sakona. Zhes-ujo fe je berhko pi-fan fhotor raspénjal. Ker fo poftave ali sà-koni, ki jih je Bog dal, tako rèzhi, savéso delali med Bogam in Israelzi, fe je ti fkrinji, jkrinja sav'ese, reklo ; fhotorju pa jnidâljki Jhotor, âll fiiidniia, ker je Bog Mosefu v’ njé snad fkrinje odgovor dajal, in fe, po zhlovefhko rèzhi, ondi s’ Mosefam fnidal, in ker fo fe Israelzi k’ flushbi boshji in per vlaki vezheji rezhi per tem fhotorju f - ha-jali. Nektiri ga tudi, pa bol nevmétno, Jhotor Jpritfiovanja imenujejo. Pred fkrinjo je slat Ivezhnik flal s’ fedmirimi rògli. Vfe to je dvor obdajal. Vfe je bilo dodélano , in pa na! oblak pokrije fhotor, in navdalo ga je boshje velizhaftvo ! Aron, oblézhen poduhovfko, opravla na altarju pervi dar. Ognj pa je fhinel is oblaka, in ga povshije! Vie ljudftvo je vidilo, vefelje je sagnalo, na obras popada, in hvalilo in molilo je Boga.
V’ vefelje, %haft? hvalo in molituv sa-makneni bodimo tudi mi vfelej per boshji flushbi!
6o. Prepelfze.
Nov hrup je bil fpet kmalo med Isra-dzi. Nsbefhki kruh jim preféda. Po drujih
jedeh fe jim tóshi. Per vratih fvojih lóp fede fo jokali in tulili nevkrétnim otrokam enako. „ Kdo , pravijo, nam bo jéfti méfâ dal ? Oh, fhe pómnitno fhe ribe, jédfhi jifi saftóuj v’Egiptu, kumare, dinje, ljug, zhé-bul in zhèfhen! Sdaj pa fahnemo lè binano j in pa drujiga ne vidimo. ”
Mosefu to grosno hudó dé, Bogu tóshi fvojo nadlogo, Bog mu rezhe: „Povej ljudem : Vafh jok je do Gofpoda prifhel, in mela vam bo dal Gofpod — nè kak, ali kake dva dni, ampak vef mefez — de ga podih-niti ne bote mogli, in de Te vam bo gnufilo nad njim. In to sa to, ker fle svergli Gofpoda , ki je med vam on, in rekli: „Zhi-mti fmo fhli is Egipta.”
Mosef rezhe:,, ,Sheflkratflo jésarov péfh-zov jih je, ki fim med njimi, in rtpravifh: Dal jim bom mefa, de ga bodo jedli vef mefez ? ,Se jim hozhe toljko goveje shivine, ali drobnize klati ? ali morfke ribe jim poloviti, de bodo lìti vfi?” Bog rezhe: „Je roka boshja okrajfhana? Sdaj sdaj bofh vi-dil, zhe fe bo fpolnila moja befeda, ali nè.” Kar vsdignii viha'r fe je is boshjiga povelja, in prepelfz neismérne vlake je zhes raorje pergnal. Vfa pufhava, en dan hoda okrog in krog flâna, je natrófena s’njimi. Dva komolza komej fo ferfra'le nad clami. Ljudjé fhinejo po - njih , in lovili fo jih veC tifti dan, vfo tifto nozh, in fhe druji dan. Neisrezhèno veliko fo jih nalovili.
Pa fhe savshili nifo mefa. in imeli tako rekózh fo ga med sobmi, she jih boshja fhi«
' • '• Ha
ba doféshe. ,SamogóTtno fe preobjedó in bolehajo. in veliko jih je pomerio. Kraju, kier fo ti flatini ljudjé sagrejèni bili, fe je reklo: „ Oflâdni pogrébi. ”
Vite, ljubi otrozi ! fkôrej ne samore Bog hudobnih ojftréj fhtrafati, kakor de jih njih laftni volji isdä. ,5/i in mik po po-febnih grishlejih in kaplizah, ncsm'era per jédi in pijazhi, slaft pa ftréshba gerdim sheljam , je she veliko mladih ljudi prevréd pokopala; in ravno taki napif bi fe jim bil na grob lohka naredil: „Grob oßädtm je tukaj. ” Otrozi ! na mifli naj vam bodo ofladni grobi, in pa smerni bodite in ftrésni — in dershite fe volje boshje per vfeh re-zhćh.
, 61. Ogledniki.
Israelfki polk, ljudftvo fe je sdaj smiram dalej pomikalo v’pufhavi, in sadnizh dojde na mèjo Kananfke desbele. Mosef je Josveta, Kaleba, in sraven defet drujih bóljzov smed Israelzov odbral, in jih pofhle deshelo ogledat. Nasaj fo prifhli zhes fhtirdefet dni, gredó k’Mosefu in Aronu, in Josve in Ka-leb jima pravita, in vlimu ljuddvu : ,, Bili v’desheli fmo, ki fte naf va-njo poflali. Deshela je ref, ki fe méd in mléko zedi po-nji. Le fadje poglejte, ki rafe v’nji!” Fig in margaran fo feboj bili pernefli, in ve' lek gròsd, ktiriga fta dva na drógu nofila. U»jh defet mósh pa odrekuje Josvetu inKa-
lebu, in kar fo mogli, fo grajali deshelo: „Deshela, pravijo, v’ktiri fmo bili, je huda deshela. ,Svoje prebivavze poshira , tako je divja in uesdrava. Mefta fo velike, in do neba sasidane. Sgol velikane prebivajo v’ nji. Bili fmo kakor kobilize proti njim.” Vfe ljudftvo je glaf in jok sagnalo, in kri zlu' in jóka vfo nozh. Vfi Israelovi otrozi goder-najo nad Mosefam in Aronam, ter pravijo : „Bog hotel, de bi bili v’Egiptu pomerii, ali de bi fej konez vseli v’pufhavi! Zhinni naf Gofpod pela v’ to deshelo, de bomo pod mezham pozépali, in v’ rop jim bodo nafhe shene in nafhi otrozi ! Boljfhi fe nam je v’ Egipt poverniti- Po konzul Poglavarja fi isvoljimo, v’ Egipt fe.vernimo!” Mosef in Aron fe versheta na koljéna in obras pred mnóshizhnim sbòram , jih po-rolashit. Rezhe jim Mosef : „ Ne prefira-fhite fe né, ne bojte fe! Bog fe bo sa vaf vojfkoval, kakor vam je prizho vaf fiorii v’Egiptu. ,Sej fie fami vidili, kako vaf je tako rekózh na rózhi nofil, kar po pufhavi hodite vfo pot, ozhetu eiiako, ktiri nófi otrozhfzha!” Josve in Kaleb fta od gròse oblazhila pretergala, in pravita: „ Natanjko fva ogledala deshelo. Via lepa je! Zhe Bog hozhe, prifhli bomo va-njo. Dal , dal nam jo bo to lepo deshelo, ki fe med,in mleko po - nji zedf. Le Gofpod - Bogu nikar ne vfto-pujte ! .Ne bojte fe ljudi te deshele ! Na kruhu jih bomo fnedli! Gofpod-Bog je per r r j ne b0«te fih ! ” Pa saftonj je vfaka beieda, Vfa mnoshiza vpije vfa divja, in
velava Mosefa, Afona, Josveta in Kaleba s’ kamenjam pobiti.
Pa na enkrat fe je boshje velizhaßvo perkasalo — obla'k, ki je Bog is njega govoril — vprizho vfih Israelovih otrok. Bog rezhe Mosefu : „ Doklej me bo ta ljud fbe sametoval? doklej mi fhe ne bodo verjeli, po vfih zhudeshih, ki firn jih delal med njimi? S’kugo vdaril, in satàril jih bom na semli. Tebe pa hozhem knésa in poglavarja poftaviti vezhiga ljudftva in mozhnejfhiga kakor je ta.” Mosef, ktiriga fe Israelzi napravlajo ravno kamnjati, in ki mu Bog kraljeftvo ponuja, rezhe: „ Oh Gofpod! po-mon'fh naj to ljudftvo do sadniga mosha, Egipzhane in druji narodi kmalo porekó : Gofpod tega ljudftva ni mogel fpraviti v’de-shelo, ktiro jim je dati perfegoval; torej jih je v’ pufhavi poklal. Rasflàvi fe raji. o Gofpod! in fvojo veliko mozh jim poka-shi ! ,Sej fi jekel fam : Gofpod - Bog je per-sanefliv in vef ljubesen , in odpufha krivizo in nesveftobo. — Oh, profim, odpufti tedaj temu polku krivizo po veliki fvoji mi!o-fti — kakor li jim odpufhal od Egipta do lèf. ”
Gofpod-Bog rezhe: „ Odpufheno jim je, kakor fi govoril- ( Ne bom jih ob enimu pomoril ). Pa povej jim : kakor ref shivim , pravi Gofpod, fiorii vam bom, kakor fte mi govorili na moje ufhéfa. V’ti pufhavi le bodo vafhe trupla ftrohnéle- Nobeden vfih vaf, ktiri fte zhes - me godernali, ne pojde v’ obljubleno deshelo. Nobeden svu-
IJ9
naj Josveta in Kaleba —ki je đruj duh v’njima, in ki fta mi svetta oliala. Vafhe otro-zhizhe pa, ki fte djali, de bodo fovrashni-kov rop, vafhe finove, ktiri fhe ne vedo, kaj je dobro ali hudo, nje popelam va-njo. Oni bodo deshelo pofedli, ki fte savergli jo vi. ,Shtirdefet let po pufhavi fe. potikati jim je naméneno, dokler ne ftrohnejo trupla ozhétov. Unih fhtirdefet dni, ki fte deshelo ogledovali, vam bo fhtirdefet lét. Pomnili bote mojo overshbo. Obernite, in v’ pufha-vo pojte nasaj, proti rudezhimu. morju.”
Tiftih defet mósh pa, ki jih je s’.Jos-vetam in Kalebam deshelo ogledovalo, in ki fosdrashbo med ljudam ftorili, ie nagla fmerc vsela vprizho vfiga ljudltva. Vfih fheftkrat fto jésarov mósh je pomerio fzhafama v’ pufhavi, ki jih je bilo prifhlo is Egipta.
Tako ftrafhno je Bog fhtrafal ljudftvo ali polk, ki ga je bil isvóljil smed vfih narodov ; ktirimu na ljubo je toljke zhudeshe delal; ki ga je bil s’tolikimi dobrotami obfui , ker fe ni dal pobolfhati né s’ dobrotami nè sfhibami. Oh! kdo ne bo zhertil po tazih isgledib is ferza vfe nevere, nekvalêsh-nofti f nesavüpnofli in pa nepokórjhine proti Bogu — in pa tudi punta in nepokorjhine do gofpófke ? •
62. Mosefova shaloftna. péfem.
Mosef je sdaj fam mogel viditi, kako je to veliko in fhtevilno ljudftvo merlo, ki ga
je bil is Egipta perpelal. — Vidil je v’prah iti vef tifti rod ljudi', in is njega nov rod podrâf fiati po otrozih. Obzhutil v’ shivo je tiftikrat : „ Vfe posemlifko prejde in mine: Bog pa, in kdor fe Boga dershi njegovo voljo fpolnijózh, oflanc vekomaj. ” " Vef gineu je tedaj glaf pognal ; Pfal. 89J
,, Gofpod ! nafh oftanek fi ti' od róda do róda ! Preden fo hribje rodili fe, preden povila fe semla in fvét,
Od véka do véka fi ti' Bog.
V5 prah povernefh zhloveka,
Pa rezhefh : Preverm'te zhlovefhki otrozi 1 Jésar lét je pred tvoj’mi ozhim,
Kakor vzherejf hni dan, kadar mine , Kakor ftrasha ponòzhna.
Poplâknefh jih, fanje fo jih,
Sjurrajni travi enaki fo, ktira pogine; Sjurraj zveté , fe fprennna,
Svézherjo pokofé, in pa vfihne!
Od tvoje jése kopernimò,
Nad ferdam fino tvojim omótzhni.
Préd * fe pofiavil fi nafhe krivi'ze,
Na luzh oblizhja fvojiga nafhe nar fkritfhi pregrehe.
Od grositve fe torej tvoje manjfhajo nafhi vfi dnévi,
Kakor péna nam sginajo leta.
Dne v nafhih lét, lét jih je fedemdefet ;
In zhe po vélkim, lét ke ofemdefét,
Kar pa ih fhe tézhe, nadloga ’u tesha'va! Odrésano kmal je , in slèt’mo !
Kdo fposnäva tésho tvoje jése ?
lil
Tvojo gròso po fìrahu, ktir’ga fi vréden ?
Oh! vuzhi naf fhtéti fvoje dnéve,
De bomo modrejiga Terza.
Verni fe nam, o Bog! dokléj ( bofh le hud ) ?
Vfmili fe Tvojih hlapzov !
Napolni naf s’miloftjo Tvojo nekdajno,
Ino gnali bomo vefelje, in vefelili Te vfe Tvoje dni !
RasvefèTnaf sa dm', ktire P naf tepel,
Sa léta, ki fmo hudo fkufhdli !
Naj fe perkashejo tvoje zhuda flushabni* kam tvojim,
Ino njih otrokam tvoje velizhaftvo !
Bodi milo okó Boga, nafh’ga Gofpoda , nad nami,
Ino deio nafhih rók , Gofpod, ravnaj nad nam,
Ravnaj delo nafhih rók!”
Ljubi otrozi! Vidite, Mosef je perhU-voft zhlovefhkiga shivlenja v’ shivo zhutil. Ra vaf kdo fi mifli morebiti : „ Kaj she ptrozi hozhemo mifliti na kratko shivlenje »n fmert ? ” Odgovorim : „ De.” Sakaj vmreti vtegnejo tudi otrozi, in marfiktiri otrok fe podrésne, kadar fe ravno nar lepfhi raszvé-v* grob. Pa fmeftni fpomfn vaf ne fmé shalofinih — delati vaf more módre. Sa znala vaf more uzliiti, fe na zhafniga nizh ne sanafhati, temuzh v’ Boga {laviti fvojo blagoft, Pràv shivlenje obrazhati naj vaf perganja. Tako vam bo shivlenje, zlo fmert. Ino pa fhe, ljubi otrozi ! Zhe je le en dan
tako rekózh. nafhe shivlenje, nar lepflii zhaf tega dneva je otrôjktvo — jutro je. Bogu in dobrim delam pofvetite to lepo slato jutro fvojib otrófhkih letiz« Ne bo vaf enkrat po tim takim groša fmerti. Kakor trudnimu najemniku lep , veder, fpomlàden vezher, fe vam bo sdéla mila* prijasna!
63* Mosefovi pofledni ogovori.
Mosef je bil ftârizhek she sdaj, in imel je fio in dvajfec lét. Njegova sadna ura fe je perblishovala. Tudi njemu ni bilo dâno iti v’obljubleno desitelo. V’savupanju v’Boga je majal en fam krat. Sa fam ta pre-gréfhik ga je Bog tako hotel kašnati ali fhtrafati — in na snanje je tel dati, de zherti do konza vfe hudo, in v’ ljudeh fhe tako blasih in dobrih nizh bres kâsni ali fhtrafe ne pufli.
Mosef poklizhe fhe enkrat pred fmertjo vfe Israelove otroke préd-fe, fe poflovi, in enako vmirajózhimu ozhetu, jim govori fhe enkrat na dufho. Dajmo saflifhati nekoljko teh ogóvorov:
„ Glejte, jim rezhe , v’ ti pufhavi morem vmreti, in ne pojdem zhes Jordan. Vi pa pojdete, in prejeli bote v’ laft dobro desitelo. Oh! oftanite fej svelti Gofpodu, fvojimu Bogu! On vaf je ref hi l is Egipta, is tega plâvfha-is kraja vafhiga terplenja. »Sedemdefet diiflt je bilo vafhih ozhakov, ki f« fhli v’ Egipt. Sdaj vaf je Bog; na-
*23
mnoshil , kakor svésd na neW Vodil vaf je po veliki, ftrafhni puf ha vi, fuflia bres vode, fhkorpjoni in kazhe fklézhe fo po - nji. ,S’kruham fpod neba vaf je shivel, in is ter-dih fkal vam je ftudenze obudoval. Sdaj vaf v’ dobro deshelo pela , deshelo ftudénzhuato in porózhno, kciri hribe in doljine namakajo. V’deshelo, v’ktiri rafejo pfheniza in jézh-men , vino in margarini, in fige. V’ deshelo vfo v’ olju in médu, kjer bore imeli dòtti kruha, in vliga obiljno. Ozhitno vidite tedaj, de vaf je nakvifhko Gofpod redil, kakor redi ozhe otroka. ”
„Oh! fposnajte she kàdaj, in k’ferzu fi vsainite: On, Gofpod-Bog fam, je Bog—« sgorej na nebu , in (podaj na sernli, in svu-naj njega ni nobeniga Boga. ,Sposnajte tedaj: On, Gofpod, vafb Bog, je Bog mogo-zhen in sveft ! .Svojo mozh in sveftobo fka-suje nad njimi vfimi, ktiri ga ljubijo, in » njegove sapovdi dershé — pa, ktiri ga fov-rashijo, jim povrazhuje, in pofhila jim, kar fi saflushijo. Glej! nebo, in pa nebo in nebo, in semla, in vfe, kar je na-nji, vfe je Gofpodovo, tvojiga Boga. On, Gofpod, tvoj Bog, je Gofpod vfih gofpodov— vèlik Bog» niogozhen, in ftrafhen, ktiri fe ne anüje Uz , fe ne da podkupiti, ktiri pravdo ^la vdovam iti firótam, in tudi ptujze ljubi, in pa jim jéd daja in pijazho.”
» Sdaj tedaj, o Israel ! kaj hozhe Gofpod-Bog drujigaod tebe imeti, kakor de v’ftrahu bodi njegovim , de hodi po njegovih potah , inde ga ljubi, njega, fvojiga Gofpoda in
Boga, is zeliga ferza, in is vfe dufhe! In ta sapoved , ki ti jo ravno dam, ni vam nè previfòka, nè predâljna. Ni v’nebelih, de bi rekli: Kdo nam pojde v’ nebefa po »njo, de jo saflifhimo , in de delamo po-nji! Tudi ni unkraj morja, de bi fe isgovarjali : Kdo fe nam pela zhes morje po-njo de jo saflifhimo, in de fe po-nji ravnamo! Prav bliso ti je — v’ tvojih uftih in v’ ferzu je tvojimu, de fe ravnaj po nji.”
„Pomiflite sdaj! blàger in gorjé dénem danfi pred vaf. Blàger, zhe fte pokorni! Gorje, zhe nilte pokorni! Nebo in semlo vam danii na prizho poklizhem, de fim shivlenje in fmert djal pred vaf, blàger in gorjé. Torej shivlenje li isvolj/te! Ljubite Gofpoda, fvojiga Boga, poflufhajte ga , in dershhe Pega. Saka j vafhe shivlenje je on, in podàljfhek vafhih dni. Dolgo bote po tem takim prebivali v’ desheli, ktiro dati je Abrahamu , Isaku in Jakobu obljubil. ”
Ljubi otrozi ! kaj zhemò fhe drujiga perftaviti h’ tem befedam vmirajózhiga Mo-sefa ? — Nè drujiga, kakor de Bog je ravno tifii Bog tudi sa naf fhe smiraj — in de njega ljubiti, njega vbógati, v’ ni ega savu-pati je tudi sa nai' shivlenje, blagòjj in sv e-li^hanje !
64.	Mosefova fmert.
Bog je sdaj Mosefu rekel : „Idi na Nebo na goro, de pregledafh deshelo, ki jo dara
I2Ç
Israelovim otrokam. Vidivfhi jo fe bofh k’ fvojimu oaródu vmàkuil, kakor unkrat Aron, tvoj brat.” Mosef odgovori : „Bog ! shivlenja viih ljudi fi Gofpod ! Mosha jim isvólji vender, ktiri naj bo zhes-nje, in pa njih vojvoda, de boshje ljudftvo ne bo der-hâli ovâz enako bres paftirja. ” — Tako je Mosefa vedno le ljudfki prid fkerbel, in je vef posabil fam lebe. Bog mu je rekel: „Josveta vsàmi! Mosh poln duha je. Va-nj prenèfi fvojo oblaft.	,Svoje roke polòshi
na-nj, in portavi ga pred vélkiga Duhovna, in pred vfe ljudftvo. Pokorn naj mu bo vef Israelfki ljud.”,
Mosef flori, kakor mu je vkasalBog, in rekel je Josvetu : „Terden bodi in juna-fhek ! Ti popelâfh to ljudftvo v’deshelo, ktiro je njih ozhakam Gofpod-Bog obljubil, in ga bofh po nji rasfélil. Gofpod-Bog bo per tebi, ne bo ti vmaknil Tvojih rók, ne bo te sapuftil.”
Po tem da Mosef ljudftvu fhe drugo obljubo: „Glejte, jim rezhe, preroka vam bo, kakor mene, obudil Gofpod ,'vafh Bog, smed vafhih bratov. Njega <fpflufhajte , kar kolj vam porezhe. Kdor pa ne bo maral sa njegovo befedo , naj bo potréblen smed ljudftva.” Obljuba, moji Ljubesnivi ! ktire mozh bote fhe le en drujikrat rasumeli. Od-refhenika pomeni.
Na to gré Mosef na Nebo, na goro. Snad njé mu je Bog^vfo Kananfko deshelo raskasal, ,, Vidifh, mu rezhe, ta jedeshela, ktiro fim Abrahamu, Isaku in Jakobu s’per-
lego obljubil. Glej ! pokashem ti jo, va - njo pa te ne bo. ” Njegovo fmert mu je Bog pofladkal s’ tem rasglédkam — in Mosef je sdajzi pohlévno in blago vgafnil. Kdor po Mosefovo svelto Gofpod-Bogii flushi > in po njegovo nevtnideoo ljudem na prid dela, salpi pohlevno po Mosefovo.
Med zhudeshi, po Mosefovo, ktiri je is Egipta Israelze ispelal, med ravno tolikimi in takimi jih Josve sdaj vpela v’ obljub-leno desitelo. Vfo uardvo ali natoro je dal Bog tako rekózh /osvetu v’roke, de Israelzi neoverti pred fabo derejo. Jordan , reka , le rasdelf, in fhli fo s’fuho nogo fkosi njega. Jerehiinfhkiga mella sidóvi, nar huji deshél-uiga pâha na mèji, fe fofujejo sgol na tro-bentini glaf. Kananfke prebivavze, mèro . fpolnivfhe fvojih gerdih pregréh, je Josve s’bojam premagal._ Po tem, je ftrafhna tó-zha pervréla, ter jih pertifne. ,Sonze in lju-na lia poltàvala , dokler ni Josve srnage dognal. Potlej je Josve deshelo med Israelze rasdélil.
Tako fe je tudi tukej Bog Israelzam odrefhenfka, nekadaj njih ozhete is Egiptovfke deshele ispelavfhiga, pokasal. Rasodel je tudi tukej s’ velikimi zhudeshi fvojo vßgamo-go^hnofl, s’ ffurato Kananzov fvojo pravz\o, s’ dopolnitujo fvoje obljube fvojo svefldbo. Zela vója Israelfkiga ljudllva is perviga do lèfem gré fkosi — smiraj v’ 'eno.
,S O D N I K h
65.	Gedeonov pokliz.
Sdaj fo Israelovi otrozi v’ Kananfki de-sheli prebivali. Pa kmalo fe fposa'bijo bosh-jih dobrot, in delali fo fpet hudobo pred boshjim oblizhjam. Bog jih je tedaj Madjan-zam dal v’roke. ,Sedem let hodijo sapóred Madjanzi, ob shétvi vfakoléto, in kobüizam enako pokrijejo deshelo. Bres fhtevila jih je, ljudi, in velbljüdov ali kamél. Vfe ras-dénejo , kamor fo prifhli. .Sétuv, selènje in drevje, vfe pokonzhajo. Drobnizo, govejo shivino in ofle pa feboj shenèjo. Nè tròhe shivesha ne popufté. Israelzi fe s’veliko filo po gorah v’jame in raspórke otmé-jo. Ker fe jim je le tako hudo godilo, in ker fo bili tóljkajnj satérani, fo Israelzi fhli v’fé, in Boga klizhejo na pomozh. Bog jih vflifhi.
V’Efri, nesnanim mëftizu je shivelmlad mosh, Gedeon po imenu. Madjanzam per-krivajózh fe je verfhil ali mél pfheirizo v’ hramu. Nagledal je angela boshjiga fedéti pod terpentinovim drevéfam, né dèlezh od febe. Angel ga ogovori: „Bog je s’tabo, ti krepki vojfhdk !” Gedeon rezhe: „ Ako ]e Bog s’nami, sakaj fe nam taka godi?” Sapuftil in Madjanzam naf je Bog dal v’roke.” Angel pravi : „ Na noge v’ fvoji mo-zhil is rók otel bofh Israelze Madjanzam,
Glej! Bog te pofhle.” Gedeon vef poni-shen, on rezhe: „ Kakó bom otel Israelze ? Moja rodovina je pofledna Mana feto ve kne-shije, jes pa nar mânji ozhetove hifhe. ” Angel pravi: „Bog ti bo na Hrani. Pobil bofh Madjanze, kakor bi jih büo jeden vfih. ” Gedeon rezhe: „Zhe firn miloft per tebi do-fegel, snamenje mi daj, de ref govori' angel s’menoj. Pa poterpi le nekoljko, de pridem in jedi pernéfein, darila.” Angel rezhe : „ Bom zhakal, de pridefh.”
Gedeon urno ftdpi, napravil je kosli-zba, fpékel opréfnike, in mefo in kruh per-nefel v’jerbafu pod terpentinko. Angel rezhe : „Pollavi vie fern na to fkalo.” Gedeon je pollavil. Angel ftegne pa'lizo ima-józh jo v’rokah, in fe s’ konzam mefa in kruha dotakne. Ognj je planil is fkale na-kvifhko, in povshil mefo iu kruh — angel pa sgine. Gedeon is hvaleshnofti je naredil aitar Bogtì.
Ljubi otrozi ! ta sgódik fpet pokashe, de Bog fhtrafuje gréh delajózhe ljudi, pa, zhe fe pobolfhajo, fe jih fpet vfmili* Tudi prav ozhitno fe is njega vidi, kako Bog po-ntshne odbéra, in dognati velike rezhi, jemle doftikrat fiabe oródi, de napuhneshc ofratnoti, ktiri fe ofhabijo s’fvojo mozhjó, de fvojo, oblaft rasodéne.
66.	Gedeon premäshnik.
Shétev je bila ravno , kar fpet Madjan-zi pridejo» in fInorili fo v’veliki doljini. Gedeon rezbe trobéntati, in je vojfko na-béral. Pa pefhiza jih je proti Madjanfki grosni vojfki, de fe Gedeon ne vupa vdarti. ,Shè mànj vefelja kashejo njegovi ljudjé. Gedeon tedaj je molil, in rezhe Bogu: „Zhe po meni miflifh refliiti Israelze, naj dénetn to jàgnezhovno na gumno. Zhe bo rola po farni koshi, Vfa druga semla pa fuha okolj njé, snamenje mi bo to, de refhil bofh Isra« elze po meni, kakor fi obljubil, ” Sgodilo fe je. Gedeon sjutraj vftàvfhi omaja jagne-zhovno, in nashmél je is njé vode polno to* rilo. Pa fhe rezhe Bogu : „ Gofpod ! ne bodi hud na*me» naj vidim fhe snamenje na jagnezhovni. Naj bo sdaj vovna fuha, po semli pa okolj in okolj rofa. ” Tudi to fe je sgodilo. Nozój je jagnezhovna fuha, semla pa vfa s’rôfo opâdena. S’rakó pohlevnimi , milimi snamenji je poterjal Bog Gedeo« novo savupanje, in njegovih ljudi, de gredo Israelze refhovat ferzhno na toljkfhino délo.
y Ljubi otrozi ! ne bo to tudi naf navdalo s savupan/am, ker vidimo, de je Bog tako po zhlovefhko s’ zhlovéki ravnal, in fe zlo tako prijasno in dobrotno ponishal do njih ?
Gedeon fe vsdigne pred dnévam, infhel Je s’fvojo vojfko na goro k’fiudenzu, ktiri-mu fe je Harad reklo. Vidil vef Madjanfki ûan fe je is njé. Bilo jih je, kakor kobiliz.
13°
lirafhçp vM, bres fhtevila veliko. Njih velbljudov ali kamél kakor pefka ob morju. Bog rezhe Gedeonu : „ Prevézh imafh ljudi per febi. Ne dam jim takó Madjanzov v’ roke. Hvalili bi fe, in rekli bi: Nafha laftna roka naf je otela. ” Rezi med ljudi okliza-ti: „Kdor je ftrahh'v in bojezh , domu naj gre.” Dva in dvajfet jésarov jih je fhlo. Le defét jésarov jih fhe oftane. Ali Bog rezhe fpet Gedeonu : „ ,Shè jih je prevèzb. Na ftudenez jih péli. Vodo pivfhe s’ dlanjo jih déni pofebej, in pokleknfvfhe pa pfvfhe jo s’ uftmi pofebej. Le trifto mósh jo s’ dlanjo sajéma. Vii drugi pijejo klezhe.” Bog rezhe: „S’temi tremi fto bom refhil Israelze. Vfirn drugim rèzi domii. ” Gredó domu.
Nozh je she bila. Gedeon rasdeh' fvojih trifto mósh v’ tri jfhópe, da vfakimu fvojo trobento, in vfakimu prašen verzh , in bakle v’ verzhè. Rezhe jim : „Mene glejte! Kar jes ftorim, fiorite tudi vi. ” Blishajo fe na-tihama Madjanfkimu ftanu, in ga oftopijo od treh ftraDÎ. Polnozh je bilo, in fpalo je vfe. Gedeon gré v’flan, satrobénta , rasbi-je verzh, fiizhe gorezho baklo, in pa vpije: „Mezh boshji, in Gedeonov!” Ravno to fo fiorili vfi njegovi ljudje. .Strah in gr<5-sa plane na Madjanze, Vfe vpije, tuli — in beshf.
Tako je Bog refhil israelze is nadloge, ktiro fo fi bili s’fvojimi grehi nakopali, kma-]o ko fo fe pobolfhali, in odréfheni biti sajlushili. Ta sgódik vfakimu zhloveku pové, ktiri 'je v’ grehu 'm revi :	F oboi-
13*
jhui ft — in savupaj v’ Boga. Rejhil
te bo.
67,	Geđeonovi finovi,
Israelzi fo Gedeonu, Madjanze do kon-ža vkrotlvfhimu, fioriti hotli veliko zhaft. Mu rezhejo: ,, Nafh kralj bodi sdaj! Ti, tvoj fin, in tvoji vnuki. Sa to, ker fi naf Mađjanzam is rok refhil.” Gedeon je bil pameten mosh, in je le na Boga srazhal zhaft. Odgovori tedaj: „Ne bom vaf kra-loval. Tudi nè moj fin , ne moj vnuk. Gofpod * Bog naj bo vafh kralj.” Imel pa je Gedeon od vèzh shén dva in fedemdefet finóv. Nobeden ni hotel kralovatif svunaj Abemelek , bil je ofhabnesh, in iilno go-fpodllv. Sdajzi po fvojiga ozheta fmerti gré v’Sihemfko mefto, is kdriga je bila njegova mati domd, in rèzhe fvoji shlahti in Si~ hémzam : „Kaj vam je bol, de fedemdefet mósh , vfi Gedeonovi finóvi, zhes vaf gofpo-dujejo, ali pa de imate eniga gofpoda ? Pa n® posablte, de jes firn vam v’rodu. ” Vliti ferza fe Abimeleku nagnejo. Miflili fo : ,, V’rodu nam je.’’ »Sedemdefet liber fre-bra fo mu dali. S’temi dnarmi nafnubi potepuhov in fpridenzov, gré s’njimi na dóm fvojiga ozheta, in vmoril je — koga ni groša! — vfe fvoje brate, fedemdefet mósh, na enim in ravno tiftim kamenu» Mlajzhek, Jo a tam po imenu, fam je vfhel, ker fo ga bili dobri ljudje perkrili, Sdaj fe fnidejo
13*
pod vélko terpenrinko vfi Siheinfki moshjé, ftôjézho v’ .Sihétnu, iu fo ga Abimeleka kralja naredili.
Joatam to saflifhavfhi gré na hrib per Sihemu, povsdigne glaf, in jim rezhe : „ Poflufhajte me Sihemfki moshjé, Bog po-flufha pa vaf. Drevéfa fo enkrat fe fofhlè isvóljit fi kralja. Rezbejo ôljki : Kralovaj naf ! Oljka odgovori : ,Se zhém mefhôbi odpovedati, ktira je v’meni, kije v’ zhafti Bogu in jjudém , in plavat iti nad drevéfa? Drevéfa rekó figi sdaj: Daj, in kralovaj naf ri! Figa odgovori: ,Se zhem fvoji fladkòbi in fvojimu lepimu fadu odpovedati, in plavat iti nad drevéfa? Drevéfa rekó vinfki terti : Daj, in kralovaj naf ti ! Vinfka terta odgovori: ,Se zhém fladkimu mofhtu odpovedati , ki rasvefeluje Boga in ljudi, in plavat iti nad drevéfa? Termi rekó sdaj vfe drevéfa : Pojdi, in ri naf kralovaj ! Tern odgovori drevéfam: Jerefmza, de me kralja vòljite ? Le fem , pod - me ftopite v’fén-zo. Zhe pa né —ognj bo fhvignil is terna, in Libanfke zédre (to je, vaf, vfe imenitne drevéfa) posherel.”
, „Sdaj tedaj, pravi Joatam, fte s’Ge-deonam, mojim ozhetam, po pravizi sravna-ìi, in pofhtèno ? ,Ste jim povernili, kakor fo fi saflushili per vaf? Tvégali fvojiga shiv-lenja sa vaf fo fe, in refhili vaf Madjanzatn is rók , vi pa fte njih otròke pomorili , mósh fedemdefet, na enim kamenu, in naredili fte ga Abimeleka kralja , ker vam je v* ròdu.' Zhe je pràv in dobro to, le -vefe-
*33
lite fe Abimeleka dànfi, in Abimelek naj fe vaf veleli ! Zhe pa je greh in hudoba — ognj naj Chine ts Abimeleka, in poshrè naj jSihemfke moshjé, in Chine naj ognj is Si-hemCkih mósh, in naj Abimeleka poshrè. ” To isgovorivChi je sbéshal Joatam, in fkril fe fpet is ftraha pred bratam.
Ljubi otrozi!. Kaj fi miClite od Joata-ma, de takó drévje déne med Ceboj govoriti? ,Sej ne govorijo drevéCa! Pa llilhalifie mènde she kaj od povéd, ktire, dat kak lep navuk, CoCebno otrokam. Co le takó ismi'Chle-ne, in Ce torej ismijhlâvke , pr avilit, ali bafnje imenujejo. Glejte tedaj, balnja nar ftarChih in IepChih nekdajna je ta. Podvu-zhi vaC, kako lepiga kaj in ljubesniviga je pmishnoß, kako gerdiga in oftuduiga kaj napuh* Ponishin, ktiri hrepeni le snotraj biti dober, ktiri ima le prav delati veCelje , ktiri ne sheli nobeniga svunajniga léCka ali fvetlofti, enaki je on shlahtnim đrevelam v’ ti baCnji, ki Co polne Cèka in Cladkófti, ki raCe preshlahtni Cad na-njih, krire ne marajo sa vCo kraljevo zhafi: nizh. OJhâbnesh pa, ktiri je snotraj dobriga presen, ktiri le vides dobriga, in prašno zhaft ljubi, in torej a lohka hudo dela ; on je fuhimu ternu enak, ktiri nobeniga, ali pa le hud Cad rodi, ktiri rad sbiida, Ce rad vname, in flori Chkododo-flikrat veliko - ki je kralj hotel biti.
fiavno to naf uzhi sadershânje Gedeó-novo in njegovih finóv, kije takó v’shivo stnalano v’tijepi baCnji od drevéC. Pametni Gedeon, toljki dobrotnik fvojih deshelànov,
#
in njegovi bolfhi finovi fo enaki fózhnatitn in fadnitn drevéfam. Prevsetni bratomor, Abimelek, terno. In komn hozhete, moji ljubi otrozi ! vi biti enaki ?
6S. Abimelekova fmert,
Abimelek je tri léta kraloval, kar ga sazhnčjo Siheinzi zhertiti, in de je brate pomoril, vkljinjati. Prifhel v’Sihem je Gal, ptuj zhlovek, in navda jih fhe s’ vezhim pogiimam. Jelen je bilo ravno. Obhajali fo tergâtuv. Veliko divjanja in rasfâje je bilo. Pojédpje fo imeli, pili, pa Abimeleka kleli. Ga'l sakrizhi : „ Kdó je ta Abimelek ? In kdó fmo mi, de mu bomo flushili? Zebula nam je dal poglavarja, fvojiga hlapza, in mi bi pod njega téli biti? Naj bi imel jes s’temi ljudmi' kaj sapovedati ! Kmalo bi tega Abimeleka fpravil is fveta.” Zelmi je to Abi-meleku na fkrivnim fporozhil.
Eno jutro, ko gré ravno fonze is sa-gòre, je ftal Gal med mednimi vratmi. Sraven njega je Zebul.. Kar gré Abimelek s’ vfo fvojo vojfko is gore navdol. Gal re-zheZebulu: „Lej! lej! koljka muoshiza ljudi'fe fiuije is gora'? ” Zebul odgovori: „Jej! ne. vidifh prav ! ,Sénze drévnih verhóv po hribih fe ti vidijo glavé.” „Nè, nè, rezhe Gai. Vojfka je to. In poglej ! tam is dola fe jih fhe motâ râjda ! In tam per velici ter-penmiki jih pride fpet ena! ” Zebul rezhe: „ Kej je sJaj tvoje vuftenje, ki fi djal: Kdo
I35'
je Abimelek, đe bi mu flushili? Lej! ti fo tifti ljudje, ktire sanizhujefh! Idi, io bi fe s’ njimi ! ”
Gal fe vsdigne s’ Sihemzi, in fe je vda-ril s’Abimelekam. Pa Abimelek jih sakropf, perrèpe do mefta, vshuga mefto, podavî meftnizhane , in rasoral je do gòliga mefto. Meftnizhânov nekoljko fe otmè v’ lefen turn , tnòzhen in vèlek. Abiinelek pa gré memo turna ob hribu po letu s’ vojfko, odfekal je véjo od drevéfa, sadèl, in rezhe fvojim ljudem : ,,Kar mene fioriti vidite, urno fiorite, tudi vi. ” Vfékavfhi vfaki Tvojo vejo gredo urno sa njim. Naloshili To jih okolj turna, in ga sashgó. Kar je bilo v’ turnu ljudi, okolj jésara ljudi, vfe je vselo konez v’ ognju in dimu. Abimelek je hotel The drugi turn tega kraja poshgati, ki je bilo ljudi veliko sbeshalo va-nj. Ravno je ognj podtikal, kar je shénfka is turna kof tnlînfkiga kâ~ mena na-nj vergla. Na glavo perlètel, in sdrobil mu je vfo buzho. Hitro poklizhe Abimelek fvojiga oproda, in rezhe mu ofhabno , kar je bil vfelej: „ Isdèri mezh , in vmòri me, de ne porekó : Baba ga je vbila.” In prehodil ga je oproda.
Tako je njegovo bratomòrflvo Abime-leku prav ref prifhlo na glavo. Vfe fvoje brate je bil vmoril na enim kamenu -^ sdrobil tudi njegovo buzho je kamen. Po nisba n je bil njegov napuh. V’ fvoji prevsétnofti je miflil, de je vojfhâk nepremagllv—- pa premagala je baba vojfhâka. Tako fo, ktiri vkup greh delajo, tudi vezhi del fhtrafani
vkup: Bog tepe hudodelce po hudodelcih. Sihemzi ib bili vkup ftrafhne morije krivi. Torej Abimelek pokonzh» Sihemze , in njega Sihemzi, kakor je Joatam bil pred po-védal.
69.	Rut, svelta prijatliza.
V’Gedeonovih zhafih, ob ktirih fo Mad-janzi shivino in shito Israelzam ropali, je in Kananfkimu velika dragina vrtala. Neki mosh tedaj is Betlehemfkiga mefta fe prefeli s’sheno in rtnovama, ki jih je imel, v’Mo* abfko deshelo. Njemu je bilo ime Eli me* lek, nji Noema. Dolgo fo na Maobfkimu. Elimelek vmerje. Defet let posnej vmerje-ta tudi finova, pa oshem'la rta fe bila per Moabzhankah. Noema , njuna mati, je sdaj shivela fhe farna, bres mosha , bres otrok. jSlifhala je, de fe je Bog Israelzov, fvojiga pólka, vfmilil, in de jim fpet daja kruh. ,Se tedaj fpravi na pot, in fe verne v’Ka-nan dorali. Njene iindhi, Orfa in Rut, jo ipremlate.
.Sprenuvfhiraa jo she delezh rezhe Noema: „Na materni dóm fe vernice, vfaka na fvoj. _ Bog vama poverni, kar rte sa-me, in sa rajnke ftorile. Naj vama mir da per mo« shah, ki jih dobité ” Kufhnila je obe. Jok sashenète, in pravire: „.S’vami greve k’va* fhim ljudem ! ” Noema rezhe : „Obernite, fe hzhere ! zhimü pojdete s’ mano ? ,Sej vama
137
ne morem vezh nizh pomagati» Vajina réva bi le mojo pomnóshila. Glejte ! veliko brit* kolli mi je dal Bog. ( Bogata in oblago-dàrjena lim prifhla k’vam. Vbogo in sapu-fheno me Bog nasaj pela).” ,She vézhi jok fpuftitè obé. Orfa na konzu je tafho kufh-nila, vsame flovó, in gré. Rut pa oltane.
Noema rezhe Ruti' : „ Lej fvàkino, dormi gré — s’ njo pojdi !” Rut rezhe : „ Ne go-r vorite mi lej vezh, de bi vaf sapufhala. Kamor grelle vi, grem tudi jes. Kjer vi oftanete, oftanem tudi jes. Vafh narod je moj narod , vafh Bog moj Bog. Kjer vmer-jete vi, vmerjem tudi jes. Kjer He vf pokopani , naj firn pokopana tudi jes. »Smert naji bo farna lozhila.” Viditi Noema, de fi s’njo iti ne da Rut vseti, jo pulil, in fe ji vezh ne veleva vrazhovâti.
Ljubi otrozi ! Jelite ? Prav v’ mózh fe to pravi fvoje prijatle ljubiti ! .Svojim ljubim tudi v’nefrézhi sveli biti fe pravi to! Kdo bi ne zhiflal takt ljubesnive in svefle dujht ? Kdo bi fi ji enak biti ne vofhil ?
70.	Božova dobrodelnoft.
»Srezhno fie Noema in Rut v’ Betlehem dofhle. Ravno fo sheli. Rut rezhe Noemi: ».» Klafjé grern poberat sa shenzimi , zhe vam je pfav, ki mi ga kak dober gofpodâr pobe-rati per pulti.« Noema rezhe: „Prav bzhi! le idi. ” Rut gré , in lâvka. Pa Bog ober-ne, de je ravno po Bózovi njivi lavkala,
mosha pofhteuiga in bogatiga. Ravno je bil is Betlehemfkiga mefta k’sbenzam pril’hel» in rezhe jim: „Bog s'vami!” Shenzi odgovore: „Bog vam daj dobro!” Bóz vpra-fha vélkiga shenza: ,,Kdo je ta làvkefhka?” Odgovori': „ Moabzhanka, ki je s’Noemo prifhla. 'Profila me je , de fmé lavkati sa shenzami. Od davi je na njivi, ni fe flie is njive ganila donni.”
Bóz ji rezhe : ,Slifhifh hzhi! Na moje polje hodi Javkat, in pa nikaraur drùgam» Le mojih dekel fe dersln', in sa njimi hodi, kamor pojdejo shèt. ,Sapovedal bom hlap-zam, de ti nizh shaliga ne ftoré. Zhe fi shejna , k’pofódi, ki moji ljudje is nje pijejo, pojdi, in pa pi.” Rut rezhe padfhi na obras: „ ,S’ zhem safiushira dofézhi tako miloft per vaf, jes ptujika?” Bóz rezhe: „ She vem vfe, kar fi fvoji taf hi fiorila po moshovi fmerti. Bog naj ti poverne, kar fi ji dobriga fiorila. On, [sraelfki Bog, ktiri-ga fi fe prijela, vfe naj ti obilno poplazha.” Rut rezhe : „Povrazhila sadofti, ker dofé-shem milofi per vaf. Potashili fie me , in le tako prijasno kramlàte s’ menò , defiravno me ni nar mânji vafhe dekle. ”
Ko je bila jushna, ji Bóz rezhe: „,Sem lè pojdi, in s’ nami sàjmi, in pomòzhi — o poletni vrozhini ie to [oiebno sdravo — fvoj grishlej tukej v’jéfih. ” Rut perféde k’shen-zam. Bóz ji naloshi. jedla, in pa fhe nekoljko sa tafho je djala na firan. Prezej je vftala po tem, in lavkala fpet. Hlapzam
pa je Bóz bil vkasal: „ Popufhajte nalafh %
m
kake fnope femtertje, de jih bres rudezhi-zhg lohka pobère, in nikar ]e ne kregajte sa to. ” Lavkala je do vézhera. Na to oté-pe klafjé, in dobila je polovizo jezjiména.
Ljubi otrozi ! Jelite, Bo^ je bil dobri-ga fer^a ? Kramlàl je prijasno s’ malimi, lazline je nafitoval, shejue napajal, podelil firomakam obilno, in pa is ponishnofii jo oberne tako, de jim tega zlo zhutiti ne da« Pa tudi Rut je isgled veliko lepih krepòfl in çhédno/ï, taka vbogliva, taka pridna, taka. sadovóljna s’Jvojim vbóshtvam, taka pametna, taka tiha, taka hvaleshna! Otrozi ! persadem'te fi fej biti tudi dobrim po Božovo in Rutino !
71.	Bóz in Rut fe vsameta.
Rut nefe sdaj tafhi jezhmen domti. Tudi kar je jedi perhratiila, ji da. Noema rezhe: »,De te trèni! Kej fi dàuli lavkala? Bog mu daj dobro, kdor te je tako milo obravnal!” Rut rezhe : ,, Bóz fe pravi moshu , na zhigar njivi firn lavkala.” ,, Bóz nam je v’rodu! rezhe Noemg. Bog mu poverni njegovo dobroto. Vfelej nam je bil dober, ko fo fhe rajnki shiveli, in sdaj tudi po Djih fmerti nama fkasiiie dobroto ! — Hzbi ! Sa njegovi-mi deklami hodi le lavkaf. Na koga drujiga rïVI J” -te vt^nil kdo smirjari.” ,Shè ve-liko drnjih fvetov ji je dala. Rut odgovori: « Vie, kar mi rezhete, bom fiorila.”
Rut sdaj hódi vfaki dan s’Božovimi deklami, in poberala je klafje, dokler nifta bila jezhmen in pfhem'za dosheta. Kadar shétuv mine, ji rezbe Bóz : „ Hzhi ! Bog te je oblagodaril. Tvoje lepo shivlenje prefé-she fhe tvojo ljubesen do tafhe. Hodila nifi nè sa vbógimi, nè sa bogatimi mladen- * zhi. Vfe metto fposna, de fi shenfka po Bogu. Zhe ni nihzher nafproti — kar saro-zhim fe s’teboj — kakor shivi' Bog! Bóz je to meftnim ftarafhinam povedal. »Starafhini, in vfi ljudje mu frezho vofbijo. », Oblago* dari, fo mu rekli, naj sheno Bog, ki pride k’ tvoji hifhi, kakor je Rahelo nekadaj in Lijo, materi Israelovih otrók. Isglèd naj bo vfih krepóft in zhédnoft, in flovi po Betlehemu naj njeno ime. ”
Bóz in Rut fe tedaj sarozhità. Kmalo ji je Bog lina dal. Imenuje ga Obed. Bet-jehemzhanke ga Noemi nefèjo, ji vofhijo frezho, in pravijo: „Glej ünü fvoje finahe, ki te tako rada imd, in ti vezh, kakor federn finóv, dela vefelja. Bodi Bog zhèlen , de imafh sdaj koga, ktiri fe te bo podftopil, in fkerbel sa-te na ftaroft.” Noema vsame otróka vefelana rózhe, in bila mu je pettina.
Vidite, otrozi! Nikol j ne posâbi Bog sveftobe, pofhtènofti, prida, in bogabojé-zhiga shivlenja. Tudi vidite: „ Nar bolj-fhi dóta je krepóft in žhednoft.” »She tako révniga otroka dela ljubesnlvfhiga Bogti in Ijudém, kakor de bi bil s’ slatam in jagodami dragimi ofnâshen. Uzlii naf to ta takó vimini povedek.
72.	Heli, in njegova finöva.
Velki duhoven Heli je v’ ,Si!u imel dom, kjer je bila fnidniza. Vii gofpodarjl v’ desheli fo pervino tjè nofili Tvojih zhéd g in fvojih perdélkov defetlno, jo darovali Gofpod ■ Bogu, in le f- bajali na darlno, kakor jim je bil po Moselu Bog sapovedal.
Heli je imel dva finii, Opnja in Pinesa. Bila fia hudobna in fpridena piibeta. Ni jih bilo mar nè Boga, nè ljudi. Kadar ljudjé pridejo v’,Silo, in fo fe f-fhli na danno, per ti prizhi fia sraven s’fvojimi vllizami, in kradla fia. mefo is lonzov, preden je kuhano. Zlo darilo, ki fe je sashigalo Gofpod-Bogu, fia is altarja jemala. Zhe jima je kdo rekel : ,, Pred naj Te dar Bogu sashgè, kar je ihega; vsamlta potlej, kol j k or fe vama poljubi,” kmalo fia djala : „ Sdaj pre-zej daj, ali pa bova vsela po fili.” Pa fhe druge hudobe, in gerde rezhl fia vganjala na fkrivnimu.
Heli, ftarzhek je she bil, je vfe svedel » kar fia delala fiuóva. .Svaril ju je: „ Kaj morem flifhati od vaji? Sakaj pozhénata take gerde rezhi? Vfe govori od vaji. Nikar tega, moja finova ! Ni lepo, kar flifhim od vaji. Tudi ljudi sapelujeta s’isgledam, ki ga dajata ! ” Pa mar jima je sa ozhetovo (varjenje ! .Strah dati jima huj, ktiri jima je fhel, je bil fiarzhek vfe premehak.
Shivéla fia tiftikrat dva druga vfa boga-bojézha sakonfka. Njemu je bilo imé Elka-
ra, nji .Ana. Imela fta finka , ,Samvfila po iménu. Pelata ga k’ Helju, vélkimu duhovnu. „Glej, mu mati rezhe: dolgo firn profila po tem otroku. _ Vflifhal mojo mo* lituv, in dal mi ga je Gofpod-Bog. Pa Gofpod Bogu ga dam nafproti. .Vfe fvoje shive dm' naj bo njegov, ker je is njega isprófhen.” .Samvelzhik je oflal tedaj per Helju, in per altarju mu ftregel. Pa ger-dih isglédov Heljovih fiuóv ni pofnémal. Yézhi perhajal, rafel v’ dobrim in prijeten je bil Bogu in ljudem. V’ perténi hâlizi po duhovfko je hodil, ki fo mu jo bili mati omiflili.
Pa bofh ! Tudi lepi ,Samvelov isglèd ni pobolfhaT Heljovih fiuóv. Bog je tedaj ne-snaniga fvetiga mosha do Helja poflal. Rekel mu je:	„ To ti Bog fporozhj : ,Sin6va fia
ti bol y’zhafii, kakor jes. Nekadaj firn rekel: Tvoja, in tvojiga ozbeta hil'ba— tvoji finóvi in bratje — bodo moji vedni duhovni. Sdaj pa rezhem : Komur lim jes v’ zhafti, v’ zhafti mi bo on ; kdor mene sanizhuje , sanizhovân bodi on. Oba en dan bota vmer-la tvoja fiuóva. Jes pa fi bom isvóljil fve-tiga duhovna, delal po moji volji mi bo.”
,Shiba hudobnih Heljovih finóv, ktiro jima je Bog napovedal, je navuk ftrafhen vfim hudobnim , rasvujsdanim otrokom ! Pa nobeden vaf, ljubi otrozi ! miflim , ni tako hudoben, de bi ne bil bres ftraha pred fhibo dobrimu ,Samvelzhiku raji enak, kakor hudobnima Heljovima finôvaœa ?
73* ,Samveîova pokorfhina in odkritoferzhnoft.
»Samvel fpi enkrat v’ jnidni^i, kî je fkrinja savése v’nji fiala. Pred fkrinjo sa-vése je slat fvézhnik gorel sTeđmirimi luzh-mi. Bilo je proti jutri. Heli je prezej sra-ven njega neki drùgi fpal* Bog pa ,Samvela saklizhe: „,Samvel! .Samvel! ” ,Samvel je menil, de ga Heli klizhe. Vfiane , gre k’Helju, in rezhe: „ Tù fim! Klizali fie me. ” Heli odgovori : „ Nifim te klizal né. Le idi, in salpi!” .Samvel gre, in fe vlé-she. V’ drugizh ga saklizhe Bog. Ko bi mignil, je .Samvel na nogah, pride k’ Helju, in rezhe: „ Lejte me! tìi fim. Klizali fie me, pa je!” — Heli fpet rezhe: „Nifim te klizal nè, fin! Le idi, in safpi !” ,Samvel gré, in fpet safpi. Sdaj ga Bog v’tret-jizh poklizhe. ,Samvel vfiane v’tretje, in gre k’Helju, in rezhe: „Lejte me, tu fim. Sakaj klizali fie me, pa je prèzh. Heli je zhutil sdaj, de Bog klizhe mladenzha* Mu rezhe: „Idi, in safpi! Zhe pa fhe enkrat flifhifh klizati, rezi: „ Gofpod ! govori. Tvoj flushabnik poflufha ! ” ,Samvel gre in léshe. Bog ga fhe enkrat saklizhe: „.Samvel! ,Samvel!” .Samvel rezhe : „Gofpod! govori. Tvoj flushabnik poflufha!” Bog mu sdaj govori: ^Storil bom jéno na Israel fkimu , de jim bo po ufhefih svonélo, ko* Ijkor jih jo flifhi. Prifhel je dan, de Helja
in njegova finóva fhtrafam. Je védel, kako neframno fe yèdeta iinóva, pa fhe gerdiga pogléda jima ni dal. Torej perfegel firn: Nòbene fprave ni sa ta greh, né s’ klavnimi, nè s’drugimi daritvami.”
,Samvel vftaue sjutraj, in odpré fnid-nize vrata; pa, kar mu je Bog rekel, Helju povedati fi ne vupa. Heli ga je poklizal, in rezhe: „ »Samvel, moj fin!” .Samvel odgovori; „ Lejte! tu firn.” Heli rezheî „ Kaj ti je Gofpod - Bog govoril ? profim te, nikar mi nizh ne samólzhi!” ,Samvel mu tedaj vfe pové, io nikar ftvârize mu ni sa-mólzhal. Heli vdavfhi fe v’ bosbjo voljo rezhe: „On je Gofpod! fiori naj, kakor je volja njegova. ”
Otrozi, kako un pokorn je bil le .Samvel , kako un voljin ! Komej poklizan — per ti prizhi je vbogal ! Trikrat je vfial is fpanja bres vfiga isgóvora ! Na tanjko je vfe fiorii, kar mu rezhe ilari mosti, sa zhigar befedo nifta laftna finóva nizh marala. ,Ste pa, ljubi otrozi! tudi vi tako vboglivi? O jemenej! koljko je otrok, ki fe jim more dvakrat, trikrat rèzhi, preden enkrat gredó! Koljko otrok jih je nevóljnih zlo, kadar fe jim kaj vkashe , pa teshko dé! Ne bodite fej enaki takim nepokornim otrokam ! Na jSamvela raji miflite, kadar vam teshko dèce vbógati, njega pofnemajte! Glejte! fta-rifhov glaf, glaf vuzhenikov in vikfhih je sa vaf boshji glaf. ,Svari vaf po-njih pred hudim Bog, in nagdnja vaf k'dobrimu. S’voljno pokorfhino ga fpofhtujte ta boshji glaf!
14?
»Shè na »Samvelovo odkritoférzhnoft moremo opomniti. Teshko mu je bilo rezhi • praviti Helju, ktire fo mosha, ftariga, sbò-fli mogle v’ shivo. Gotovo mu je ferze Araba vtripâlo I Pa, po pravizi mu vender vfe pove, in ni mu samolzhal nikar bitve. Ljubi otrozi ! odkritoferzhni bodite tudi takól Zhe vaf flarifhi kaj vprafbajo , dé naj vam refni-zo povedati fhe takohudó, kaj? zlo biti po-korjèni naj fe bojitè — le po pravizi povejte » kakor je ref. Tudi velike pregréfhke vam bodo vafhi ljubi ftârifhi odpuitili savolo va-fhe odkritofèrzhnofti, in pofvarili na lepim vaf bodo. Zhe pa fe lgati fìaiifham lórire, in fe jim potuhova'ti — po vaf je! Ljudjé bote hudobni enkrat. Pogubila bo vaf vaf ha hinjavfhina !
74. Heli, in njegova fino va, pofhtrafani.
Nè ]e vélki duhoven, in njegova fino-va — tudi ljudftvo je bilo Bogu nepokorno. Bog jih tèpe s’ vojfko. Filifzhâne, narod di,vij in pobójin , fo nad Israelze prifhli. Israelzi jim gredó naproti. ,Sterne fe bòj. Israelzi fo repèni, in perbeshali fo Dasaj v’ftan, sgubivfhi ofem jésarov ljudi'.
Ljudfki ftarifhini sdaj reko: „ Sakaj naf je neki dànli Bog dal ntèpfti Filifzbanam ? Pojmo ! po f krinjo sa vese pofhlfmo. Otela nal bo fovrashniksm is rók, zhe bo med nami. Pofhlejo po-njo. V’ flau fla prifhla
K
s'njo Heljova finova, în vef ljud sashêne vefelje, de fe po desheli rasléga po fhiro-kimu in dolgiuiu. Filifzhane fo bòj ponovi- , li. ,She buj fo Israelzi tepeni, in sgubili fo tridefet jésarov ljudi. Kdor pa vjide, je beshal do dòma. ,Skrinja savese pride fov-rashniku v’ roke. Opni in Pines fia — po shuganju boshjimu — oba bila pofékaua. Isekdo smed ljudi pertèzhe v’,Silo. Pretergano oblazhilo je imel, in glavo s’pepé-lam potréfeno.
Heli je na flòlu fedel per fnidni^e vratih, vef v’fkerbi sa fkrinjo savese. ,Star devet in ofemdefet let je she bil, in njegove ozili fo she oteinnéle. Povédez pride v’roefto, in je rasglâfil, kaj de je. Vék vflane po roéfiu in tulènje , kakor bi bilo v’ognju vfe mefio. Heli vpitje saflifhavfhi vprafha: „Kaj je tahnim?” Mosh pride do Helja. Heli. ga vprafha: „Kaj pa fe je sgodilo, moj fin ?” Povédez odgovori:
,, Israelzi fmo tepeni, vafha finova fia mert-va , fkrinja savese je fovrashuiku v’rokah.”
K o mej je mosh fkrinjo savese isrekel , kar Heli snak pade isfìola, fi vlćmi otiluik, in vmerel je,
,She enkrat, otrozi ! Bodite po Horni Tvojim fiarifham, in nikar ne godernajte, ako vaf krote! ,Sej vidite farni, kako ftrafhno Bog 1 htrafuje , nè le otrok, ktiri fo nepokorni, ampak tudi ßarijhe9 ktiri flrahü ne dajo nepokornim otrokaui. Boshje shuganje fe vfako iside!
v'**
. "v •'
f
75*	,Sam velo va đarftuv, in boja
dobituv.
Israelfko Ijudltvo je sdaj bilo Filifzha-tam v’oblafti. Nihzher fi ne vupa vèzh fe ftaviti jim v’ bran. ,Strah in groša je po desheli. Ropali, fverkali, in poshigali fo vfe krishira Filifzhani po desheli. Israelzam ni moglo v’glavo, kako de jim je Bog tako nefrézho poflal. Le v’ taki zhafti fo fàj imeli fkrinjo savese. Bila jim je fveta. V’fré-di med feboj fo jo imeli — in vender ni vfe nizh pomagalo.* Zlo ta njih fvetiDja je prifhla fovrashniku v’roke. Pa vfe sa to: Njih zhaft do nje ni bila prava zhaft. »Skrinjo, ki fo bile v’nji boshje sapovdi, fo s’slatam vdélali, sapóved pa v’nji nifo dershali. Kaj? vézhi savüpanje fo imeli do kamnatib tabel, ki je bil Bog fvoje sapovdi na-nje sapifal, kakor pa v’Boga. To je bila njih nefrézha.
,Samvel fe jih je podftópil sdaj. ,Shel je in sbral klaverno in sbégano ljudftyo. Narprej jim odvsame pomóto. Povedal jim je. kaj le jih samore otéti. Rezhe jim: „ Zhe fe h’Bogu povernete is zeligâ ferza, in pa fte nui v’ viim pokorni — refhil vaf bo is rók Filifzhanam.”
Vef dan ne jedo nizh od shalofti in kfânja, in djali fo na glaf : „Pregrefhili nad Gofpod - Bogam fino fe. ” ,Samvel sakóle jagnezbe v’shgàvfhnjo, in je klizal Boga na pomózh. ,Shè gori dar, Filifzhane she pridejo v’ tretjizh na boj. Pa Bog gromi nad • nje
s’ ftrafhnim pokam fpod vi (ozi h nebéf, fe fplafhijo, in Israelzi fo jih podili do vélke fténe, na mejo njih deshele. Po fhe druge . ftrafhne fhibe je Bog nad - nje pofhilal , dokler nifo uasaj dali fkrinje savese. Tako je Bog dal prav ofhlatati Israelzam, de golo 'svunajnje ^hejhenje Jhe takih fvetih reçhi , bres pobol/hanja od snotraj, ni^h ne pomaga , de duh, de perva in velka prave flush-be boshje je dershati njegove sapovdi.
.Samvel je fhe kamen vsel, in per fieni na meji deshele ga is hvaleshnofli v’fpomin poftavil po konzu, rekdzh : ,, Pomagal do lef nam je Bog. *’
KRALJI.
76. David, paftir.
Kralj pervi Israeloviga naroda je bil ,Ssvl. Nar letfhi je bil* i* poftâve nar gor* fhi po v li m Israeli'k inni, in zelo glavo vé-zbi od v lih fvojih rojâkov. Verh tega je bil zel vojfhak, in pa vef pràv.
Pa, kraljeva zbali ga je prevsétniga, in frezha per vojlki rópnika Borila. Amale-zhane premagavfhi né de bi altar poftavil Bogu, pa febi na zhaft, poln napuha je màvro naredil. Memo tega, kar mu je gladko bil Bog prepovedal, fi je rópa vsel, Ama-lezhanlke nar boljfbi vole in ovze.
.Samvel tedaj pride , in mu rezhe: „Naj ti opravim, Kar mi je rekel Bog nozójfhiuo
»
nozh. Jeü pomasal, dokler fi majhin bil fam v’ I voj ih ozheh, te je Israelfkiga kralja Gofpod • (log ? Sakaj ti ni bilo mar sa befe-doGofpoda? Na rop ti fe obernil, in slo fe pregrefhil nad Bogam. Ker fi sa vergei Gofpodovo befedo, je savergel tudi tebe Gofpod. Odvsel ti je kraljeftvo . in dal ga nekomu, ktiri je bolt'bi kakor ti. ”
.Samvel, kakor préd (veti moshjé, je imel ljubesni polno ferze. Torej vedno je bil po lìh mal shaloften, de je Bog kralja ,Savla savergel. Bog mu tedaj rezlie: „Doklej bofh shaloval fhe po ,Savlu ? V’ Betlehem idi do Isaja, Obedoviga finu. Eniga njegovih tinóv firn fi kralja isvoljil.”
,Sam vel gré, opravi Gofpod - Bogu dar, in je ftàriga ozhéta hsaja, in njegove finove na danno povabil. E1 jab, nar ftareji Jsa-jov fin, lep, vèlek mosh, je nar pervi prifhel. .Samvel fi mifli : „Ta le hi vtegnil biti Gofpodov Pomasanei,'' Pa Gofpod Bog tnu rezlie: „Ne glej poftave in velikòte. Nitim ti nè njega isvoljil. Jes ne fodim po videsu, kakor ljudjé fodijo. Zhlovek vidi svu-câjnjfhino , jes gledam v’ferze. ”
Ozhe poklizhe Abinadaba, pa perpelâ »Samvelu. »Samvel rezhe : „ Tudi tega fi ni Gofpod isvoljil,” Ozhe fo mu perpelali »Samara. „Samvel rezhe: „Tudi li ga ni isvoljil Gofpod.” Ozhe mu perpelâjo sdaj vfih federn fvojih finóv. .Samvel rezhe: „Nobeni-ga teh fi ni Gofpod isvoljil. ”
,Sama nifta sdaj vedla, per zhem fta. Na konzu rezhe ,Sam vel : „ ,So pa ti she vii
iço
vafhi finóvi ? ” Ozhe pravi : „ Pazh , nar manjfhiga fhe manjka, Davida. Pa đrobnizo pafe. ” ,Samvel rezhe: „ Le urno poflilite po-nj. Ne fmemo fe k’misi vlefti, dokler ga m.
Ozhe je po-nj pofial, in ga perpe-la — in le poglejre! rjavzhek je bil, lep v’ oblizhje, in sale poftave. Gofpod-Bog sdaj rezhe : „ Po konzu ! njega pomashi. On je.”
jSamvel vsanie rog ali pufhizo s’oljarn, in v’ fredi njegovih bratov ga je pomasal. Duh boshji pa je va - nj fiopil, iu prebival v’ njemu.
Ljubi otrozi ! V’ tem lepim povedku nam fpet tako lepo in ozhitno ljubi Bog pokashe, de zherri napuh in nepokorfhino, rad pade ima tiho in pohlevno krepóit in nedólshnoft. VTa svunajnjfhina — The toljka lepota, zhaft per ljudéh, vojfhâfhka hvala , kaj? kraljeva krona — vfe ni nizh per njemu. Nè kdor nar vézhi in nar imenltnifhi, ampak kdor je nar boljfhi, je njemu nar prijétni-fhi, bo naj fhe rakó nfsek in sanizhovân.
Tudi sdaj fhe posua Bog paftfrzhika fhe tako vbósiga v’ hófli, sa ktiriga fzer nih-zher ne mâra — ljubi ga, iu zhe je nedol-shen in dober, raji ga ima kakor nar mozh-néji kralja, pa nepokorniga mu. Sgodi' naj fe tudi, de je vzhafi taki dóbri otrok vfe fvo-je dni na semli sanizhovân, velizhaflvo mu je le naméneno na unim fvétu, ktiriga ni fénza vfe velizhaftvo tega fveta'. Jelke» ljubi otrozi ! de je salo in vefélo leto?
I5I
77* David per drobnizi.
b./*
Ljubi otrozi! De je bil David dober, in veliko obétn mladenezh , lohka fi to mif-lite. To she is tega vidite, de mu je Bog kraljevo zhaft nagnil. Pa posnali bi radi bleso fhe bol tega dobriga junâzhka. Per ti ftarofti fzer ne vemo veliko drujiga od njega, kakor de je drobnizo pafel. Pa, kako lepo je na pafhi zhaf obrazhal, fe fhe dan. danafhen is njegovih fvetih péfetn vidi, ki jih pfalme imeuujemo. Premifhloval s’ per-ferzhnim vefeljam fede un fatn per ovzah je boshje dela , Bogu yfe takó dobro in lepó nare-divfhitnu na zhaft je péfme pél, in sraven brenkal na harpo »Svojih pefetn, ki jih imamo fhe sdajtoljko, je bil marfiktiro she morebiti ta-zhaf sloshil. Pa tudi v’posnéjih péfuiih, krire je she poftâran fkladal, popifuje fhe tifte nebéfhke obzhûtleje, ki fo ga po ozhetovih fpdfhnikih nekadaj paftirja fprehajali. Kaj veld, de bi jih radi nekoljko flifhali?
Nar raji ga v’molituv sam/zhe fpremifh-lovanje obnebja, ktiro fe vfaki dan v’ novo lepoto fpretmna, in pa zhaftitlivi fonzhni is-hòd. Prepeval je tiftikrat :
,, Velizhaftvo boshje nebó perpovđuje,
Delo njegovih rók fprizhuje obnebje nad nami.
Dan ga dnevu na glaf osnanuje,
Ino nozh tra daja nòzhi na snanje.
Ni ga jesika, ni je beféde,
Po ktiri bi fe glaf njih rasuinévat n| dal.
\%2
Po zeli semli fe kliz n i i h raslega,
Njih ogóvor do kraja fvetâ.
Poftavil fhotor je fonzu na nébu,
Kakor shénin is fvoje poft’le perhaja, ,Svojo zéfto téka vefélo, kakor junâk;
Od kraja neba is-haja,
Ino do drujiga kraja okróshi,
Pa njega perpéki fe nihzher ne fkrije. ”
Pfalm. 15.
,S’ginenim ferzam je fpomlad fpremifh-loval lepo, in le toljko opifano semlo, in Boga zhaftii vef hvaleshen sa njegovo dobroto :
„ Pefem fe ti fpodóbi sahvalna, Gofpod !
Od jutra do mraka pokrâjn pétuv ob’dujefh. Obifhefh jo semlo, jo napojiffo , Obogâtifh obilno; polni fo vòde boshji po-tóki nad nami.
Perpravlafh jim shito, tako jo perpravlafh ; Njé brasde namâkafh, ponishujefh odòrke, Ruhldfh jo s’obilno vlago, pa dajafh râfho njé ka!u !
Ovénzhafh ga, leto , s’ fvojo dobroto, Obilnoft od tvojih zrè kolefmz ( kadar pe* lafh fe nad nami ),
Po fpafhnikih vfe migla po pufhavn Opafujejo s’ vefeljam fe grizhi,
S’drobnizo fo odéte muljâve ,
Dóla fe sagrinajo v’shito,
Vfe ^rjfka, prepéva vfe!” Pfam. 64.
Vfe je bilo sa-nj navuk po vfi livarjem natóri, Nad pohlevnim jagnetam, po*
ftavim, ki Te je voljno in s’ tako fvéftjo -dershaio njegove paftirfke palize, vuzhil fé je nad njim ravno tako s’ vefeljam in s’ fvéftjo v’ boshjo vójo fam febe isrozhiti, in tudi pred fraertjo nè trepetati. Vefel je pa le sapel:
», Bóg je moj pafHr, nizhèfar mi ne manjka! Na mladize fpafhnik me déva,
Pa vódi na pohlevne ftudènze.
Tako mi shivlenje krepzhâ.
Vódi me po gladkih ßopi'njah is gole dobrote.
Hódim naj tudi po dragah fmertniga mraka, Bal fe hude ne bom: ti lì per meni!
Paliza tvoja in tvoja gerjâzha mi vsamete Arah.” -	' Piami. 22.
Le en isgled fhe , s’ koljko bogabojézh-noftjo je David nebo vfe v’ miglajózhih svés-dah, in pohlevno fijózho ljuno pogledoval, in Boga molil, kadar je zhul uno po nòzhi per zhédi, ki je okolj njega polegla. Rekel je :
>» Gofpod ! nafh Bog!
Kako zhaftito je tvóje ime po vefólnimu fvétu,
Ki perkasujefh Tvoje velizhaftvo na nebu ! irefkerbujefh is ufi otrók in dojénzov fi hvalo
Zfies sopernike fvoje,
De obmütifh fovrashnika fvojiga, fvojiga zhertivza.
Zhe poglédatn nebo, delo tvojih perftov leto,
Ljuno , svesde, ktire fi rasfiavil :
Kaj je kol j zhlovek, de fe ga fpomnifh, Ino fin zhlovefhek, de ti ga je mar ?
Le nekoljko fi vnishal mémo angelov ga, S’flavo ino zhaftjó fi ga ovénzhal,
Del gofpòda tvojih rók ga polla vil,
Vfe pod nóge li mu dal:
Drobnizhe ino govéda vfe ;
Tizo fpod néba, in ribe po morju,
Kar hódi povodne gasi.
Gofpod ! nafh Bog !
Kako zhaftito je tvoje imé po vefòlnimii fvetu ! ”	Pfalm. 8.
Ljubi otrozi! vam ni, kakor bi vidili blasiga mladenzha fiati v’ fredi fvoje trope s’ ozliéram v’nebo oberneuiga, in s’rokami v’dve gibe v’molituv samâkneniva? Oh, nzhite fe od Davida : „ Tudi tako is njegovih del Boga Jposnâvati in moliti, in fe ga nikoli nè dofti natfiudlti, ”
78. David partir na kraljevim dvoru.
Boshfi duh je vef sdaj kralja .Savla sa-pufiil. Nepokojni duh fe ga je lòdi. Vef pobit in klavern je smiraj. Kdor namrezh je Bogii v’sainéri, ne more vefel biti nizh vezh — bo naj tudi po kraljévo bogat, mo-gozlien in zhefhé».
*55
»Savlovi flushabniki murekó: „Gofpod! vkashi le, in mosha ti pojifhemo, ki bije pridno na barpo. Vtegniìo bi ti po tem takim odlézhi. Ido pa ref, velik boshji dar je musika. Obernena prav ljudém odshéne kalne nfifli, vkrotf nevgnane njih ftrafti,( in njih potàrto dufho povsdigne proti nébu. jSofebno je to ref od lepih duhovnih péfeiu. Pa, Bogu fe fmili ! vézhi dèi fe negudno musika obrazha, in veliko hudiga fe per-nji godi.
,Savl rezhe : ,, Ref de, prefkerbue mi koga, de pridno brénka, perpelite mi ga.” Njegovih dvórnikov mu rezhe nekdo: „Lsa-joviga finii, Betlehemzhana, fim enkrat fli-‘ fhal brénkati. Prefnéto mu gré. Verh tega je toljkajnj uméten in lep, in Bog je nad njim.” Per ti prizhi je poflal ,$avl nekoga do Isa ja, in fporozhf mu : „,Sinii mi pòfhli Davida, ki ti drobnizo pale. ” Isaj, dober Ilari ozhe, fe tega grosno obvefeli. Vsel prezej je kruha , méh vina, in pa koslizh-ka, ter Davida h’kralju pofhle s’temi kmézh-kimi daróvi.
Sa to fo njegov ozhe to dorili, ker ie, kralju daróve nofiri, bila tidikrat taka fhega v’ desheli. Pa tudi is ljubesni mènde do otroka. Radi bi bili vidili, de bi finii lepo kralj fprejel« Torej fo kralju v’dar poflali. kar fe per polju fofebno, per nogradu, in per reji perdobljuje.
kralja denejo Davida dvorniki. Vfhezh mu je slo. ,Svojiga opróda ga je naredil , ozhetu pa da vediti: ,»Per meni pii-
* .
156
m Davida: vfhézh mi je.” David je tedaj oliai, in kadar fo kralja kalne midi prijele, Tesile David po harpo, je brenkal, in do-brovoljne in veTele peline perpéval. To je kralja fpet prevedrilo, in boljfhi mu je bilo.
Ljubi otrozi ! tudi is tega povedka gleda boshja previdno!!. Bog je bil Davidu, vbogimu paftirju, kralj biti namenil. Lejre! kako lepo in perlóshno ga perblishuje h’ kral* jevimu ledeshu, de ga na lian perhóden per-pravi. Tudi vidimo, kako lepo in koriltno je, zhe Te je kdo kaj navuzhil. Davidova vumétnoll na harpo mu je kraljove vrata odperla. Vfaka perpravnoft, zhe je na hudo ne obrazhamo, osalfha, in perporózha zhloveka, in ga drugim perkupi — in Bog jo na«, in drugim na dobro oberne.
79. Goljòt velikàn.
Filifzhane fo fpet vojfko nabrali, in gredó nad Israelze. ,Savl s’ fvojo vojfko jim gre naproti. Filifzhane fo fhotorili un-kraj na hribu, Israelzi na hribu takraj. Med obémi je doljina.
Is Filifzhanfkiga liana pa Uòpi velikàn, Goljót po imenu. ,Shell , komólzov in dlan velek je bil. Bronzhén grebendk je imel na glavi, in fliplralt oklep pa hlazhe hronzhe-re na febi : vfe to ftrafhne téshe. Bronzhén fhkit pernefe na rami, kakor tkavfhko vratno je njegova fuliza debela. Le sheléso na
nji je dvajfet liber imelo. Pred njim je njegov opróda fhel.
Velikan fe je vftavil, in na Israelze vpil: „ Kaj fe hodite fpravlat na boj? Jes fini pròli Filifzban, vf Ite .Savlovi fushni. Isvoljite fi koga, de fe s’mano pofkufi. Zhe on mene premaga pa vbije, bomo mi' vafhi fushni •• zhe pa jes njega premagam in vbijem , bote vi nafhi fushni, in fiushili bote nam.”
.Savla in Israelze je per takih befedah vfe preletelo, bali nè malo fo fe. Filifzhan pa fe je hvalil in djal: „ Dànfi firn Israelfki vojfki sabavlal : Dajte mi koga, fim djal, in pofkuli naj fe s’mano ”
David, kralj ga fhe nózbe feboj na voj-fko, je fpet na Betlebemfkim ozhetovo drob-nizo pafel. Trije njegovi llareji bratje pa fo bili s’ kraljam na vojfki. .Stari ljubi ozhe rezhejo tedaj Davidu: „Vsatni to le presh-gâno resh, in urtih defet kruhov, in idi v’lian s’njimi do bratov. Teh defet mladih firov pa njih fìótniku nèfi, in svédi, kako jim je kàj?” David je vfelej ozheta vbô-gal, in brate ferzbno rad imel. Napravi fe sjutraj sgodaj, perporozM drobnizp ov-zharju , ktiriga fo imeli, in vef otoVoren gre v’lian po ozhetovim povelju.
. David pride v’{tali, kar she grelle obé vojfki , in fe poltavlare v’ boj : v’hrupu je vfe. David, kar je pernefel, oddd hitro fìd-lia ftrashi, tezhe h’vojfki, in fvoje brate po-sdravi .Spet fe perkasbe velikan smed Filifzha-n°v » in le je vuftil, kakor mikrat. Israel-zi, ktiri ga vidijo, fo vii sbesbali, pa sbali
15$
fe. David pa rezhe : „Kdo je ta Filifzhan, de bo safmehoval vojfko shiviga Boga ? Zhajte ! koljko fe mu da, kdor ga vbije tega Filifzhana, in Israelu frainoto odverne?”
,Slifhal je to fiâreji Davidov brat. Huduje fe.nad njim, in pravi: „Kaj imafh tu* kej opraviti ? Sakaj fi fhe to drobnize popu-ftil v’ pufhavi ? Sbé posnâm tvojo preders-nofi in muhe tvojiga ferza! Jeli, bòj fi pri-fhei gledat ? ” Taki terd ìd saróblen je bil md mladim bratam, ktiri pride is góle po-korfhine do ozbeta, in is ljubesni do_ bratov, jim kàj pernèft. Bog je sdavnaj she v’ njegovim ferzu to terdòto in ofhabnolt vidil, in torej fi je Davida, mlajiga, isvó-ljil , né njega. Ref namrezh je vfelej : „Prevsétnim fe Bog vfiavla, ponishnih pa je vefel.”
Nesnani. mosbje, ktiri fo s’ Davidam fiali, fo bili prijasnifhi, kakor bratje, do njega. Rezhejo mu : „ Obogatil ‘ga bo kralj slo slo, kdor tega brufia premaga. Pa fhe fvojo hzher mu da, in njegovimu domu od-pifhe vfe davke.” Davidu, ljubil je Boga in desitelo, fe je kmalo is govorjènja vidijo, de ga fe biti s’velikdnam mika. Kralj je svédel — k’febi ga rezhe poklizati.
go. Davidov bòj s* velikânam.
David ftoji vprizho kralja, in rezhe : „ Nikomur ne vpddi ferze nad tem Filifzha-aam. Jes grem nad - nj, *’
i*9
Kralj rezhe : „ Tî fe ne morefh biti s’tem Filifzhanam. Pâgloviz fi fhe, on pa je is mladiga vojfhak. ”
David rezhe: „ Ozhetu fim drobnizo pafel. Pa prifhel je lev, in popadel ovzo smed zhede. Kar sa njim fim vderel, ga luitil, in mu jo is góbza otel, »Spévfhiga fe v’ mé firn sa gnve sgrabil in pobil ga do fmerti. Kavno tako fim jo s’ medvedam naredil. In pa ravno taka fe bo tudi temu Filifzhanu godila. Kaj fe pa predersné sa* framovàti vojfko praviga shiviga Boga ? Gofpod-Bog, ki me je on otel levu in medvedu is shréla, me bo otel is rók tudi temu Filifzhanu. ”
„Kralj rezhe : „ Pa pojdi, in Gofpod-Bóg naj bo nad teboj ! ” Kralj fam ga oblézhe v’fvoje làfino oròshje — bronzhéni fvoj gre-benâk mu déne na glavo, opnè ga s’laftnim oklepam, in s’laftnim mezham ga opafhe. David pofkufha iti. Pa ne vé fe nizh pràv kàm djati, in rezhe: „Ne morem nè taki hoditi ; tega nifim navajen. ” Vfe je (pet flékel, vsel palizo, sbral pet gladkih kamnizh-kov v’doljini, jih vtaknil v’ tvórbo, vsel' frâzho, in taki gre velikanu naproti.
Tudi velikan je ftopil smed Filifzhanov, njegov opróda ftópa pred njim. Vidivfhi Davida in poglédavfhi ga blishej, ga sa-nizhuje. Nizh vojfhafhkiga namrezh ni imel David tia febi. Mladenezh je bil fhe, m vfe preiép,. de bi ga bilo k*aj terdniga Vidici.
Filifzhan rezhe : „ ,Sim mar pef, de pri-
'i6o
defh s’palrzo nad-me? Pa le pridi, kófile te bodo ptize l’pod neba , iu pa pòljfka svenila. ”
David rezhe: „Ti pridefh nad - me s’ fu-lizo, s’mezham in fhkitatn, jes pa nad - re v’imenu Boga vlih ftvarl, v’ iménu Boga Israelfke vojfke, ki lì jo oponafhal. Dànlì te mi da v’moje roke Gofpod-Bog. Velol-ni fvet naj bo svedel, de on je Gofpod. Vfi ti ljudjé tukaj okolj lè naj bodo vedli, de Gofpod-Bógu, zhe premaga, ni tréba nè fu-liže, nè mezha. Njegov je vojfkini isid. Dal nam v’róke vaf bo.”
Velikan fe vsdigne nad Davida. David mu naproti hiti, urno féshe v’tvorbo, vsa-me is nje kamen, ga déne v’frazho , in ga v’ Filifzhana sadga. V’ zhèlo na ravnoft mu ga je safadil. Velikan fe sverne na obras, David pa mu mezh isdére* in glavo odféka. Vidici Fililzbane, deje njih pervi korenak mertev, fo jo vlili. Israelzi pa hrup sashenó, in derêjo sa njimi. V’ peftéh jim je bil vt'f Fi-liftijfki Han.
Ljubi otrozi! tudi ta pergodba poveli-zhuie /veto , proviamo, vedno dobrotno boshjo previanoß. Tudi is njé vidimo: „Bog ponishuje napûhnene. ” Obernil je, de je prevsetni Gdjót, ki fe je s’fvojo nesnano mozhjó kofhatil, in miflil, de mu ni voj-fhaka enakiga, bil po pâglovzu premdgan. Bog ponisfinc povijhuje. On je obernil, de je David premagli, kir je v’njega famiga vupal, in njen u vfo 'zhaft famimu perpifal, in de mu je zhaft in flava pofjala. Bog vje
çfolovejhke perm'erkje obràfha. Sa róko naf talco rekóza vódi fkosi shivJenje. De je o pravim zhatu _ David v’ ftan prifhel, tiftikrat: ravno, ki je fhlo ob vfe — s’letó majhino rezbjó ga je Bog do kraljeviga fedesha veliko blishej permaknil. Teshko verovati * zlo nemogozbe fe je od konza sdelo, de bi taki nisek paftir kadaj kraloval. Pa, kaj je sdaj lóshej in bol po redi kakor, Israelfki odrefh-m'k naj bo tudi kralj Israelfek ? V fili je Bog pomoçhnik, Bres vfiga zhudesha, in takó rekózh po otroku vé pomagati o fplòh al óbzhjih potrebah* Kdo bi fvojiga shivlenla ne bil vefel per fhe tako sopernih nalètkih, ker vidi, de Ib vfi fvoji nakldzhleji v’ tako dobrih rokah !
S/. Jonata, kraljév dober fin.
David, Goljora premàgavfhi, je kralju pelan. Grosno prijaspo govori kralj s’njim. Jonara pa, kraljev lin, (e ga prime, de ga ima kakor fam lebe rad. Poprijatlil na tanj-ko fe je s’njim, ljubi ga sa fvoje shivlenje, ker je taki dober, blag in korenäfhek bil. Kaj ? v’fpomi'n prave prijasnofti, in ofna-shit ga prav po kraljevo, mu gré in da lafl> no fu k n jo js febe , in pa sraven fhe plajfh i voj, fvoj mezh, fvoj lók, in fvojo paffzo.
Kralj fe sdaj domu verne , in je Davida feboj vsel. Is vfib n éft jima perpojb shené in deklizhi naproti s’bóbni in svouzkulaiai v’ rpkah. Odpévajo fi;
L
i6z
,, Jésar jih je .Savel pobil,
Defét jé&arov David.”
Ta je grosno ,Savlu sagrenéla. Vef jé-sen in natâknen rezhe: „Davidu fo jih de-fet jesarov dale, meni pa le eniga. — ,Shè kralja naj ga naréjajo!” Vezh ni imel David dobriga ozheia od kralja. Kmalo drugi dan le kralju fpet kalji po glavi. David je na harpo brenkal, kar ftilizo safdzhe kralj , in jo vershe po njemu. David fe ji ógne, in je sbéshal.
David je fpet Filifzhane premagal. ,She hnj ga kralj zherti. Na glaf vprizho Jona-ta in fvojih dvórnikov je njegovo fmert vka-sal. Jonata ga pogovorja : „ Ljuhi ozhe kralj ! nikar fe ne pregrefhite nad Davidam , fvojim flushabnikam. Tudi on fe vam ni v’ nizhémur pregréfhil. Vam h’pridu dela, kar flori. Glejte ! shivlenja fe je vânal sa-volo vaf. Velikana je premagal. Zelo Is-raelfko je Bog po njegovih rokah odréfhil. Vie fte vidi’i fami, in vefelili fte fe. Sakaj tedaj hozhete sdaj nedolshno kri prelivati? sskaj moriti Davida, ki vam ni nobene shali Boril?” Potoläshil fe je kralj, in rezhe: „ Kakor shivi Bog ! de ne bo vmorjèn. ” Jo-nata je tedaj fpet Davida h’kralju perpelal.
Ali kmalo po tem jo pa le dobi David Filifzhdnam. Kralja fo fe v’ novizh kalne mifli lotile. ,Sedel v’fvojim poflópju je s’fd-lizo v’ roki, David bije na harpo. Ko bi trèni!, je fdlizo po njemu saluzhil. David fe vmâkne, in fdliza fe v’fténo safadi. Da-
i63
vid je pobegnil The tifto nozh, in fe fkrije sa Tka io v’ hófii.
Dva dm' potlej je kralj per jédi vpra-fhal : „ Sakaj ni Isajoviga k’ jédi nè vzheraj nè dànfi ?” Jonata ga isgovârja. Kralj pa fe rasferdi, in mu rezhe: „ Nevboglfvi potepuh ! Morebft ne vém, de fi fe poprijatlil s5 Isajovim finam, k’ framòti febi in fvoji materi ? Pa védi, dokler Isajov fin shivi na semli , nifi varn nè ti, né tvoje kraljeftvo. Le berfh pòfhli po-nj: vmreti more, pa je.” Jonata je pohlevno odgovoril : „Sakaj bo vmiralV Kaj pa je fiorii ?” Kralj féslre po fulizo, in prehòfii ga hozhe. Jonata plane vef preftrafhen od mise, in gré, io ne ogrefhî fe s’nobenim grishlejam vezh tifti dan. Sakaj slo ga je David fkerbel, ker ga je takô k’ fmerti ozhe obfodil.
Drugi dan, sdajzi ko fe sarja napozhi, gre Jonata v’hôflo h’ Tkali, ki je David ti* zhal sa njô. Sakaj on fam je vedel sa kraj. David pride is sa-fkale. Pové mu Jonata, de vèzh ne fmé domü , in poflovila fia fe. Kufbneta fe, in obâ fia jokala. Pa fhe bol David. Jonata mu rezhe: „Bog te obvâri ! Prijasnoft, ki fva fi jo per Bogu perfegla, pa vézhno velâ. Bog naj je bo vekomaj pri-zha med nama in najnimi mlajfhmi. ” Na-rasen grefia: Jonata domü, David pa v’pu-fhavo.
Pa kralj je zio v’pufhavo sa njini vkasal. Želim vojfkatn ga rezhe lovit : „Tudi v’seni-io , je djal, naj fe podresne, svedel ga bom^” Torej fe je David v’nar divjifhi in daljnifni
L a
^4
kraje ógnil v’pufhavi. Pa tudi va-nje ga Jonata obifkuje, ga tashi, in s’vupanjam po-krepzhuje. v’ Boga. „ Nikar fe ue boj, mu pravi. Ne bo te roka mojiga ozheta dofe-gla. Israelfki kralj bofh fhe! Jes pa tifti- * krat nar pervi po tebi.”
Jonata je viim prihódnim rodóvam lep isgl'edpreblasiga prijat/a. Njegova dufha je zhifta, nè napuha, nènevofhfivofti ni v’nji. Njegovo ferze mu od fvetih obzhudejov kipi. Vef je ljubesen in svefioba fvojimu pri-jatlu. Sa - nj fe ponefe, sagovarja ga, svéft tudi v’ nefrezhi mu je, obifkuje in tâshi ga, s’ njimi vred joka : fvoje shivlenje vâna sa - nj. ,Svoj kraljev fédesh mu prepufha.
,Sovrashtva gerda podoba je pa }Savel, Napuhnen je, nevofhh'v, revni v ali nesa-vup’n. P ufi: in vef sgublèn fedi doma. Le morija mu je v’ uiifli. Jesa in togóta ga kuha. Dobrotnika fovrashi fvojiga, in dobro gré in povrazhuje s’ hudim. Nè iména njegoviga ne more isgovoriti od togote. Ti-fìiga, ki je fvoje shivlenje sa*nj vanal, ho-zhe vmoriti. Kar veliko ilo jesarov s’ve-feljam in flóvesam obhaja, ga shaloftniga dela njega. Ktiriga teh dveh isglédov» ljubi otrozi ! vaf je mifel pofnémati ?
82.	Davidovo savupanje v? Boga.
David je bil v’ taki gròsni fili sdaj, de ne more vezhi priti nad zhloveka. Po vfim Kananfkim fe perkasati ni finel. N ikjér fi ni
i6?
bil shivlenja fvéft. Lózhen, preklizanzu enako, je od vfe zhlovefhke driifhine* Po dné* vi fo njegovo prebivalfhe temni léfi v’ pu-fhavi , k j ni nikolj fonze va-nje pofjalo. Po nozhi leshi na terdim tnej pezhovjatn v’ ftrafhnih berlógih. S’ fmertnimi nevâr-noftini kakor s’mréshami in sankami je sa* préshen od vlih ftrani. Kazile, gâdi ,’ levi in druge gerde svéri fo bile. Tu ga ftréliz s’ napetim lokam ftreshe, tam ,Savl perlomâ-fti s’fvojih oboròshenzov jésarmi. Komü bi v’takim ne vpadla ? Le Davidu ne vpade — sakaj v’ Boga je savupal ?
V’ mnogih pefmih popifuje fvoje savu-panje. Poflufhajmo jo lepo ! Pogovor je tako rekózh med dvema, in Begam:
Pervi :
„ Kdor v’ savetju Narvifh’ga prebiva,
Kdor pod flémenam Vfigamogózh’ga nozhi, Moje perbeshalfhe fi, rezhe Bogu, in tabor fi moj!
Moj Bog fi, v’ tebe savupam !
Drugi :
>, On te otmè is lovza saderge,
Od kuge naklepov,
S’perjarn te fvojim pokriva,
Savét’n fi pod njega periitam’.
Njegova sveftòba t’je bramba in fhkit.
Ne bojifh fe ponozhniga ftrâha,
Ne fhvigajózhe pfhize po dnevi,
Kuge, ki hodi o mraku,
,Sile, ki opoldne hlafta.
Pada jésar naj jih na tvoji levizi,
Jésarov naj defët na defnizi,
Ne dojde te nizh.
Le'glédafh s’ ozhtm,
Povrazhiio vidifh hudobnih.”
Pervi:
„ Gotovo! moje perbeshalfhe fi, o Bog!” Dr ugi :
„ Pofiavil fi dóm per Narvifhimu febi,
Ne doféshe te huda,
Rane ne bo do tvoj’ga fhotòrja.
Svojim angelam daja savolo tebe povelje , Po vfih tvojih potah te varvat.
Nofijo te na rokah,
De s’ nogo v’kamen ne vdarifh.
Po kazhi hódifh ino po gadu,
Leva ino pofhâfti mandrâfh. ”
Bog :
„ Ker fe mene dershi, ga otevam, Nakvifhko ga, ker fpofhtuje moje imé. Klizhe me, vflifhim ga,
,Sim v’ftifki per njemu,
Refhim ga, ino rasflaVlam.
Nafitil ga s’dolgim shivlenjam,
Pa dal bom gledati mu svelizhanje moje.”
yo. Pf.
Ljubi otrozi ! kako lepo inv’shivo po« pifuje David milo, ljubesnivo pzhetovo bosh-jo fkerb, svefto in vfigamogózhno njegovo pomózh ! Kako ferzhen io mirn je David $
i67
kako velel in bresfkerben v’ (redi med tolikimi lievarnoftmi ! — Ravno tako Ijubesnf-vo, in pa Ijubesnivfhi fhe, de bi zlo David ne mogel popilati, fkerbi' Bog tudi sa naf. Tudi mi fniemo tako terdno vupati v’Boga, in dershati fe ga s’ravno tàko fvéftjo, in ravno takó po otrózhje. Kdo bi ne bìl tega vefel ! kdo bo fhe trepetal ! Po Davidovo torej savupajmo v’ Boga, in britke fkerbi naf ne bodo dalej tarie in belile. Pa bodimo tudi po Davidovo bres greha in nedolsh-ni, in terdno po njegovo bomo lohka vu-pali va-nj.
83.	Nabal in Abigajla*
David je dolgo zhafa prebival v’ pufha* vi. Vii, ktiri fo v’fili bili in britkiga Terza , fe obernejo k’ njemu. David je bil njih poglovâr, in ima fzhafama nad fhtiri fto mósh.
V’ Maonu, mefiizu bliso pufhave, je takrat bil bogat mosh , Nabal po imenu. Imel je ovâz tri jesare, in jésar kós : po puHia-vi fo jih pafli. Pa Nabal per vfim fvojitn bogafivu je bil terd, hudoben in odljuden^ zhlovek.
Enkrat je Nabal ovze ftrigel, in per ti priliki je kraljevo pojedino napravil. David firomâk , nizh nima fkorej shiveti v’pufhavi, -je d#fet mladenzhov do njega poflal , in mu rezhe vófhit frezho k’ti vefelizi. Pridejo, in povedo Nabalu, kakor jim je David na-
ï6g
rozhil :	David vaf lepo posdravi ! -Mir vam I
mir vfi vafhi hifhi ! mir viim vafhim doma-zhitr», ki fmo bratje! Svedli fmo , de val'hi paftirji, ki (b v’ pufhavi bili per naf, ovze ftrishejo. Nikolj jim rtifmo nizh shaliga fto-rili. Nè ftvarize per drobnizi nifo nikolj pogrefbili. Le vprafhajte jih famé! ,Spri-zhali vain bodo. Bodite torej tudi nani rni-loftlivi vi. O pravim dnévi pridemo. Ne pufhajte dàlifi Davida, fvojiga fina, in naf fvojib hlapzov prašnih od febe ! ”
David je flòvel po vfi desiteli. Pa Nabat fe hevédnigâ dela, kakor bi mu vef liesnan bil. Pa, kakor vézhi dèi lashnivzi, tako priprofto jo oberne ,.de kmalo pokashe, de mu ni le David , ampak tudi njegov ozhe prav dobro snàn, ktiriga flie v’mifel mladen-žhi nifo vseli, „Kdo je ta David, je djal, ta Isajov fin ? Šdajni zhaf fe ne manjka takih hlapzov po desheli, ki fo gofpodarjaiti vfhli. .Spravite fe! ßom kruh in vodo, in mefenino, ki firn jo ftrishzam perpravil, jemal irt vlazhugarjam dajal, ki fhe rie vem , od kod fo ! ” Oframotènì fe vernejo Davidovi pòflt.
Nabal je imelsheno, Abigajlo po imé* pu, Abigajla je bila modra» dobra, in sra-Ven. filno lepi tra oblizhja. Paftirjov nekdo, mosh pameten in sveft je mogel biti, gre k’ nji » in ji vfe to pové. Kezhe ji i „ Glejte ! Dâvid je mosh poflal is pufhave vófhic frezhô nafhimu gofpodu. Pa gerdo fo jih fpfejeli» trt Vender fo nam bili to pridni Jjüdjê* Vef fchaf fo rtaf varovali, kar imo
i(59
pafli v’ pufhavi. .Stena ( pred televdji in sverino) fo nam bili po nozhi in po dnevi. Pomiflite, kaj je ftoriti. ,Se bojim, fe bojim, de bo huda sa vaChiga mosha, in sa vfova-fho hifho.”
Abigajla vsame natvégama dvefto kruhov, dva fódzhka vina, pet pezhènih ovâz, pat poloviz prešhganiga, sernja, fto fvit-kov fuhiga grósdja , in dvefto vénzov fig, rekla je oflov otovoriti, in jih da fvojitn hlapzam do Davida gnati v’ piifhavo. Re-zhejim: ,Sprédej hodite, pridem kmalo sa vami. ” Ofla safédla, in fhla je hitro sa njimi.
Mej tem pride k’Davidu trnih defet mla-denzhov , in povedo mu vfe. Davida je sgrabla jesa. „Le mólzhi ! je djal, in mezh opafuje. Kar ima v’ pufhavi, varoval sa-ftonj lim mu vfe, on pa tako dobro s’ hudim povrazhuje ! Takó in takó raj Bog mojim fovrashnikam flori, zhemtivfiga, kar ima, le pef oftane do fvetliga jutra! Po konzu! tnezhe opafhite, mene glejte!” Na naglim fe vsdigne s’ fhtirimi fto moshmh Abigajla ga je frezhala v5otifhju sa hribam.
x Ga vglédavfhi berfh odféde is ofla, fe vershe da obras pred-nj* in murezhe: „Go-fpod ! Jes naj bom kriva, kar je pregrefhil hioj mosh ! Le nektire befede naj tvoja dekla s* teboj govork Profim, poterpî me ne-*^ljk°‘, Moj Gofpod, in moj kralj! ne p» ragaj fej na tega oblediiha, tèga Nabala! Ne* VU muova ! Jes pa, tvoja dekla, ljudi, ki Ü Jih poflal, zlo vidila niflm. In sdaj, kakor
Bog shivi, in kakor shivifh ti — Bog "te ovéra, de kervi ne prelivaj! Roko ti sa-dersluije ! — Vsjimi tedaj to bitvo darii od fvoje dekle, rasdeli ga med Tvoje ljudi. Odpilili mi pregreflienje, ki ga jetnlein v’Te. Taki vojfhàk, kakor li ti, ktiri Te sa bosh-je ljudftvo vojfkuie, ne fine omadeshovati Tvoje flave in zhalli nad kàkim takó revnim in sanizhlivim sopernikain, de bi fe snafhal nad njim. Zhe ti kadaj ilreshe kdo pd shiv* jenju, bo tudi Bog tvoje shivlenje ohranil , dragi jegli enako. In kadar bofh, po boshji obljubi, [sraelfki kralj, ti ue bo po ne-dolshnini prelita kri velli teshila. Gofpod-Bog te bo oblagodàril, in takrat bofh na-me, Tvojo deklo, pomiflil.” David rezhe: „Bodi zhefhen Gofpod, Israelfki Bog, ktiri mi vaf dànlì pernefe naproti. Bog vam daj dobro; obvarovala He me, de ne prelijem kervi.” David vsame dar, in rezhe: ,, .Srezh-no hodite domu. Glejte ! vflifhal firn val'. ” Abigajla pride domu, in Nabal fedi ravno per pojedini. _ Volje shidane je bil. Potrebnim ni Terkleja vode pervofhil, sdaj pa vfe vprek trati in sapravla, in kar je nac gerfhi , bil je pijan. Pa mu le befédize v’ mifel ne vsame : je vfe prepametna , kakor de bi fe s’pijanzam prizhala. Drugo jutro pa, kadar fe je Nabalu vino iskadilo, mu pové od kraja vfe. Nabal oterpne in veC okamni. Vmerel je defet dni posnej. Boshja praviza namrezh obrazha, de hude dela tudi fad hud rodijo. Od nesmére in ilralni je vmerel ta malopridni mosh, ki ü ga je s’ fvo-


jo fkopófljo in frovóftjo nagnal. Abigajla je potlej Davida vsela.
Ljubi otrozi '• naj vaf poprafhatn : „ Kdo vam je bol vfhézh ! fkopi , nehvaleshni, nefpametni, terdi, nesdershni Nabal ? ali ra* dodelna, hvaleshna, pametna, perljudna, do* brótna Abigajla? David togotijözh Te — ali pa tiflikrat, kadar le naglo in voljno daTpet vtolâshici ?. Ktiri vam je bol vfhézh, tiftiga pofnemajte! kar vam pa ni vfliezh, ne florite tudi vi !”
84,	Pofledni Davidov fnid s’ ,Savla m.
VfeiSavlòvo persađevao’e, Davida fpa-siti, je bilo saftonj do sdaj. Bog ga je varoval. ,S’ tremi jesarmi odbranih junakov ga pride tedaj v’novizh jifkat v’ pufhavo, in pollavi fe na grizli. David fe je s’Abi-sajam, fvojim nar sveftéjfhim tovarfham , po nozhi do (lana perblishal. Kraljev fhotor je bil v’fredi. Abnar, vélki vojvoda, in vfa vojfka fo rasfhotorjèni okolj njega. Vfe fpf* David in Abisaj lia v’ flan fhla, in prideta h’kraljovim fhotorju. In glej! tudi kralj je fpal. Njegova fuliza je bila v’ tla per glavi safajèna. Sraven je njegova kupa leshala.
Abisaj rezhe: „ V’ roke ti je dal bpg tvojiga fovrashnika. Le tiho : dal mu jo bom : de mu bo farna sadoffi ! k’ tlatn ga perbòdem s’ fulizo ! ” David pravi : „ Ne
flori mu nizh shaliga. Kdo bo deval roko na boshjiga pomâsanza, in ne bo kriv. ,Su-lizo vsami in kupo, pa pojva.” Vsameta, in gretta. Nihzher fe ni sbudil, nè zhu-til. Bog namrezh je va - nje tako fpanje dal.
David fe fpravi sdaj na rób flenne pe-zhi, in po nozhi saklizhe tjè v’ftan: „Ab-nar ! lej - ga ! odgovori mi.” Abnar fe ogla-ii: „Ti, kdo fi, de tako vpijefh , in kralja drâmifh?” David rezhe: „Pravi vojfhâk fi mi, ki ti ga na Israelfkim ni enakiga! Lepo fi varoval fvojiga kralja. Po fulizi poglej enmalo in po kupi, ki fte per kralja glavi bile. ” ,Savl savpije : „ David ! moj fin ! Ni to tvoj glaf?” David rezhe: „Moj glaf je, moj Gofpod in moj kralj ! Sakaj me tako pre-ganjafh, moj kralj ? Kaj firn fiorii ? V’ zhètn fe ti pregréfhil? Sakaj hozliefh vprizho Boga kri nedolshno prelivati? Pazh majhina zhaft sa kralja, de me révesha po hribih po jerebizhje lovi!” Kralj odgovori: „Greh firn fiorii! Donni k’meni fe verni , in per me»i bodi, moj fin! Nikolj vezh ti shâlize ne fto-rim, ker li nozój toljko moje shivlenje fpofh-toval. Prav nevumno firn delal, in motil fe slo !”
David rezhe : », Na ! tukaj je fuliza in kupa! Koga fvojih pòfhli po-njo. Bog pa naj po saflushenju in sveftòbi vfakimu pover-ne. Kakor nozój meni tvoje shivlenje, tako drago je tudi moje Bogii. Bog me bo otel is vfe britkofti.” ,Savl sdaj vfe dobro pròli Davidu, in mirno fta fe rasfhla.
m
Tako ljubesnivo ravna David s’fovrash* tikam , ki mu je po shivlenju flregel ! Nikar flvarize mu shaliga De flori. Preprizhati le ga hozhe, de pofhteno in dobro, sa-nj mifli, shelf ga -pobolfhati. Potrebuje pàzh fhe per-Çorozhovânja tako lepo in ljubesnivo djän-je? jSovrashnika fmertniga je zlo omezhfio!
Kralj, zhigar fpreobernènje je le kak miglej she toljkrat terpelo, ki ni nikolj fla-novitnofti imelo, je kmalo potlej hud bòj s’Filifzhani sgubil. Vfi njegovi — tudi dó-ber, prijasni Jonata — vfi fo pozepali. Kralj tudi fam je bil fmertno ranjen. Filifzhane fo od vfih flrani pertifkali, vjéti ga hozhe-jo. Kralj vef obvdp’n fe tedaj na laftni mezh nafadi.
Taki firafhni konez je ta kralj vsel, ker je fvoj napuh, fvojo jeso in ntvojhlivofl poflufhal, né pa Boga.
David ni bil vefel ,Savlove fmerti, de* firavno je sdaj od nar hujfhiga fovrashnika réfhen, in fe mu krona kraljeva pernéfe. Târnati on in vfi njegovi, in. jokati na glaf fo sazhéli po ,Savlu in Jonatu, in po vfih , ki fo v’ bòju bili konzhani. Vef dan ne jedó nizh od shalofti do terdiga vezhera.
85* Davidovi perpravki sa opzhjo boshjo Oushbo.
Ljudftvo in ljùdfki ftarafhfni fo po Pavlovi fmerti Davida kralja isvoljüi. V’JEî&-
bronu je kraljevo mašilo prejel. Kraljev fe-deshfìsbére v’Jerusalemfkim mefiu-Poftavil fi je kraljev dvòr v’njemu, in je is Jerusalema deshéîino vélko mefto naredil.
David je bil dober kralj, Persadéval fi je is polka bogaboječe in /rechne ljudi' fioriti. Is lafine pofkufhnje je vedel, de ljudje bres boshjiga ftrahü nilo po Bogu, nè ref frezhni. ,Sam je imel ferze vfe boga-bojézhe, polno ljubesni, hvaleshnofti , savu-panja, in pokorfhine do Boga. Ti lepi ob-zhutleji fo mu k’ vfim dobrimu pergânjki •— fo njegova nar vézhi frezha nasemli: s’ njimi ifhe vfe Israelze navdati. Torej flori sa opzhjo ali ljudfko boshjo flushbo, kar mu je v’mòzhi.
Kmalo sraven Jerusalemfkiga méfia je bil lep hrib, lepâva tako rekózh zele desitele. Na tim hribu je ,Sion bil, grad. David gré in pofiavil je fkrinji savese berhko lopo ali fnidnizo na njemu. Potlej oberne, de fe savése fkrinja, ob .Savlovim zhafu fkorej zhifio posableua, va-njo s’veliko zhaftjó prenefe. Bila jih je lepa rajda. ,S • fhli fkorej vfi Israëlfki kçési fo fe. Kralj po du-hovfko v’beli tenzhizi, [sraelfki knesi v’fhker-làtu, duhovni oblézheni v’prashnje, vojakov s’oròshjam tridefet jésarov in mnoshizabres fhtevila jo fprenilajo fkrinjo. Raslega fe glaf péfem, trobent in bóbnov — veliko je velel je.
Med drugimi lepimi Davidovimi pefmi, ki je ljudi ta god s’njimi vuzkil, je ta lè prav lepa :
„ Boshja je semla, in kar je na nji,
,Svet vefólni, ino prebivâvzi po njemu. Nad niorja'mi jo je vftavil,
Jo nad rekami vterdil,
Kdo fmé hodit na boshjo goro ?
V’kraj ftópiti kdo njegove fvetinje?
Kdor je nedólshnih rók in zhiüiga Terza, Kdor ne vdd Terza krivi'zi,
Kdor ne perfega svijâfhko.
Taki prèjme od GoTpoda dobrdto,
MiloB od svelfzharja, Tvoj’ga Bogi Takfhin bod’sarod, ktir’ ga zhafti, Ljudfivo Israelfko, ktiro le T-haja pred njega.”	23. PT.
Is tega Te prav gotovo vidi, de vfe svu-najnje Tlushbe boshje lepi nazìk je sadnizh notrajnja fietöß, ?hißoß fer^a, shìvhnjc bres madesha, nepopačeno J'erre,
Druga lepa péfem isrekuje Israelzov ve-felje per tim in per vfih enakih obhajilih :
j. Dajmo! vefelimo Te Bdgut
GlaT mu shenfmo, njemu, naTh’ga sveli-zhanja ftebru !
V’hvali {topimo pred oblizhje njegovo,
V’ peTmin mu hvalo hrumimo !
Velek Bog je Gofpod !
Kralj velek, mémo vTeh slagânih bogovi V’roki To njegovi podsémlifke gasi, Njegove To ozili jemlózhe gore.
Njegovo je morje, on ga je Boril,
»Suhi Tvet fo roke njegove s - obrasle. Dajmo! molimo , in popadajmo!
Pred oblizhje Boga pokleknimo, ftvarnika fvoj’ga !
On je nafli Bog, nu pa ljud ki ga pafe, Tropa pod roko njegovo.
Mârajte sa - nj, dànli ko njega zhritite glaf, Ne otérpnite, kakor v’Kréshnizi, ferzov, Kakor ob fkufhnje dnévi v’ pufhavi,
Kjer fo me vafhi ozhetje fkufhali, jSkufhali, ali vidili zhudeshe moje. ,Shtirdefet léc firn ftudil ta sarod ,
Pa rekel : „ Ljudftvo fo smóten’ga ferza, Ne svedó fe v’ póta mojè !
V’Tvojim ferdu fim sadnizh perfegel:
De ne pojdejo v’pokoj moje deshtle
Pf. 90.
Taka bi mogla bosbja flusbba biti! Do Bòga bi mogla ona ljubesen biti , hvalesh-noft, savupatije in pokorfhina ,* ljudéra pa vefelje in vefelje! Oh, de bi bila fej vedno vefelje tudi nam, in de bi nikolj sa naf nizh shaloftniga in otóshniga ne bila ! — Edini svir bi nam bila vfe nafhe blagófti.
David opravi Bogu v’dar pred fnidni-fbe zelo rézb sahvâlenih in vefelih darov. Po tim je molil nad ljudftvam, in re-zhe kruh, mefo in vino med - nje deliti. Tudi Israelez nar nisbji je fvoj delesh dobil , de nobenimi! pomanjkanje ne kasf tega dneva , vfaki fe ga is ferza lolika vefelf.
Ljubi otrozi ! ,Storimo tudi mi radi vbó-gim dobro, slatti pa o vélkih godéh inpvas*-nikih. Sakaj Boga ne more ref zhaftiri, kdor do ljudi ni yfmi'len, dobrodelen in
prijasen. Is Terza vefel biti ne more, kdor v’potrebi vidi fvojiga blishniga, pa mu ue pomdre. Dobro fiorici je tudi nafhe nar lepfhi prasnovânje.
86,	Pefem od opzhje flushbe boshje.
Med péfmi, ktire To Te péle per opzhji flushbi boshji, saflushi fofebno ena vfe nafhe mifli.
Israelzi To fe vfe vélke godove na hribu »Sionu f-hajali. Opravlali To Rogli sahvâle-ne in vefele daritve. Tudi pollava fe jitn je ondi osnanovâla.
Pa veliko jih je miflilo , de je sadofti she, zbe Bogu Tvoje svunajne darila opravijo. Kaj? domifhlovali To fi zlo, de ima Bog kàk dobizhek per njih, in vefelje nad njimi po zhlovefhko.
Veliko jih je svefto hodilo k’ boshji flushbi, devali po fhegi tiftiga zhafa To Tvoje pofvezhlla na altar, darovali kosle, kaj? žele vole Bogu, vedno imajo boshjo befedo v’vuftih — sraven pa To napzhno shiveli. Take fvari ta pefem lé. Prerok popifhe v’nji Boga pridejózhiga s’ gromam in blifkam, de ljudftvo fódì, de ga fvarl, in ozhitâ mu perhljfneno svunajnjo flushbo bres notrajnje bogabojézhnoiti :
„ Bog bogóv, Gofpod govori !
Ino semlo fklizuje
M
Od fonzhn’ga is • hóda do njega sahóda. Is ,Siona, is verha lepàve ,Se Bog sablifkuje,
Bog nafh perhaja, in vezh nemolzhl. Ogenj shrózh je pred njim,
Loma'fl: je okolj njega ’n vihar.
Nebó od sgorej fklizuje,
Ino semlo on k’ fòdbi fvojiga Ijudftva. Sberìce m’ jih, ktir’ me zhafté,
Ki v’ darovih s’mano saveso cerdé I Nebó fprizhuje pravizo njegovo;
Bog sdaj fódi 9 on fam.
Moje Ijudftvo poflufhaj, jes govorfm, ' Israel soper tebe prizhe fklizujem,
Jes Bog, Bog tvoj.
Ne fvarlm te savolo tvojih daróv,
Tvoje shgâje fe vedno v’mene kadé.
Pa sa tvoje hifhe junza ne maram,
Ne sa kosla tvoj’ga pohlëvja.
Vfa shival je moja po lógih,
Shivlne jésari moji po gòrah.
Ptizo vém jo vlako pod nebam,
Vpnzho svér mi je hóftina vfaka.
Bi! naj bi lazhen, ne pravil bi tebi,
,Svét ve fòle n je moj, ino kar je na njemu. Bom kolj jedel govéje mefó ?
Pil koslóvo kri morebk ?
Daruj hvaléshnoft Bogu,
Opravi Narvifhzu fvoje obljube,
Klizhi v’mé ob dnévu tefnòce,
In te refhlvfhiga me zhàlti,
Grefhniku rezbe pa Bog :
Tl pa, kaj véfh téljko povédat od mojih poftâv ?
'	179
Itnafh na jesiku sniiraj mojo savéso ? Zherrifh pa vender le nàvuk,
Ter sametujefh moje befede.
Zhe vidifh tatu, s’niim jo potégnefh,
Pa drusifh s’préfhefhtniki fe.
Yurta obrazhafh na hudo,
Tvoj jesik plete svijazhe.
Pofédafh, pa brata obrekujefh,
,Sinu matere Ialine madeshe obéfhafh.
Vfe to pozhnèfh; molzhim naji »Sebi permérjal bi me t/.
Torej krégam te, pred ozhi t’ jo poftavim. Pomiflite to posablfvzi Bogd !
De vaf ne pofnamem — ino ne bo gai kdor bi otel.
Zhafti me, kdor mi hvalesbnort opravla, Kdor pot prav ravna, njemu dam pogled v’ boshje blagófti. ”
Ljubi otrozi! Svunajnja boshja flushba je potrebna. Pravo boshje zhefhènje in Iju-besen refnizhna do njega fe ne dafta v’ferze saklépati, plemenu enako fhinata per vfih krajih is njega. Zhefhenje in ljubesen, ki jo Bogti svunaj fkasujemo, tudi v’ drugih vshigata zhefhenje in boshjo ljubesen — po pleménovo, ktiro okolj febe vnéma. Pa ljufhina je vfe to bresjédriza, zhe Bogu le syunjavo zhefhenja in ljubesni kashemo, v’ferzu pa ni nè zhefhenja né ljubesni-
Ravno to v’ isgledu : Pokâsat ozhetu zhaft in ljubesen, naj jim otrok, ki ozheta fpofhruje in ljubi, roshizo pernefe, ki jo najde fpomlad. Vfe druge otroke , brate in
M ^
i8o
feftrfze, bo to fpodbòdlo, ozhdtu nòfit ro-sliize, in jim tudi zhaü in ljubesen fkaso-vat. Vefelilo bo ozheta. Pa nepokorn naj bi ozhetu bil ravno ta otrok , ]e perlisnit fe jim naj bi jim roshize nòfil, de bi mu njegove napake pregledovali — bodo le ozhe fhe mogli vefelje imeti nad takimi darmi? Ravno taka je per darovih, ki fe Bogu opravlajo. Edino prava boshja zhaftituv je pokorfhina Bogu. Kjer ni té, sgubi vfo Tvojo ženo svunajuje zhefhenje.
87.	Davidov greh.
David je frezhno kraloval. .Skorej vii fovrashniki fo vshiigani. Vii Israelzi ga lu-bijo in zhafté. Zhafi terplenja, s’ktirimi ga je Bog riril, fo prefhli. Per miru, vefel, iu v’ obilnofti je shivel.
Pa ravno tu fpet prav ozhitno vidimo, kako nevarna je prevelika frezha. David v’nefrézhi je bil jak, blagmosh. ,Srezha, po-koj, obilnoft, kraljeva oblaft fo ga v’ftrafh-no pregreho porinile.
»Spomlad je pa le. Obforej fo kralji vézhi del na vojfko hodili. Ali David je sdaj she bol slósfy’n. Poflal Joaba fvojiga vojvoda je na vojfko s’ Amonzi, fam pa oliane v’ Jerusalem!). Po obédu, per ktirim fe je drasih jedi in pijâzh vfe tàrlo, je David vezhi del pozhival. Proti vezheru fe hódi po móftovshi fprehajat, od kódar fe je vi-dilo vfe krishim. Radovédno osiral fem-
terrje fe je — leniiham enâk, ktiri drujiga re Vedó kakor per oknu sijale prodajati. Enkrat vidi sheno filno lepe poftave. jBeza-bea ji je bilo imé. Njé mosh, bil je jak in terden, fe je pifal Vrija. ,S’to sheno je David fiorii velik greh. Deüravno je imel po kraljevi tàzhafni fhegi David vézh shén f he, vender je hotel imeti sa sheno tudi njó. Ta mifel she je bila pregreha. Pa ftorit fe nedolshniga fej pred ljudmi, je fhel in poflal Vrijata njé mosha k' Joabu s’pifmam. V’pifnm je bilo: „Déni Vrijata na fprédni konez boja, kjer je nar bol nevarno. SapiifH ga na enkrat, de bo premagan in vmorjén. ” Joab flori tako. Mertev je Vrija. Porozhnlk pride v’ Jerusalem njegovo fmert povedat, in vsel Hezabeo sa sheno je David, berfh ko je odshalovala po rajnkim.
Ljubi otrozi ! ne oftermitè, de je David , ktiri je do lih mal imel toljko boshjiga ftrahii, ktiri fe je nad fvojim fmertnim fov-rashnikam zlo tako milo obnefel, ne ofter-niitè, pravim, de je David tâki nesdufh’n Đa enkrat? Nad fvojim nar sveftéjfhim flu-shabnikam fe tako ftrafhno pregrefhf ! — Vite! sapifati je rekel Bog to pergodbo sapri-bodne rodove — uè v’ isgovor nafhih nà-Pak, temuzh opominja naf. O joj! kako flabo in polsno je zhlovefhko Terze ! kako tnalo na fvojo bogabojézhnoft in krepófl: fs fmemo sanafhati ! David je sabrédil taki tnosh, kakfhina bo s’nami, zhe vedno ne zhujemo na - fe ?
»Sraven tega pa tudi klézha vidimo, ki
fe je Davidova nedolshnoft na - njih rasbfla. Pomanjkanje dela, preobilna jed in pijazha, famopâfhnoft ozM g a je v’tako revo porinila, in pa oblaft fioriti vie, kar je hotel, jn posablivoft boshje vfigaprizhijozhnofti. Otrozi ! Vuzhimo fe is Davidove nemarnoftl sa-fe biti marni; pridno delajmo in radi,* bodimo sderàhni per jédi in pijazhi; v’ bers-dah imejmo pozhutke; radi bodimo fvoiim vifhim podloshni, radi jim pokorni ; in Bog nam bodi vedno na mifli.
88,	Davidova pokora.
Davidov greh je slo Boga rasshalil. Bog je Natana preroka k’njemu poflal. Natan Uòpi pred - nj, in mu rezhe : „ V’ nekim me-flu fta bila dva mosha, eden bogat, eden vbog. Bogatinz je imel drobnize in gové-dine veliko zhéd. Vboshiz le eno ovzhfzo, ktiro je bil kupil, in jo redil. Med njim in njegovimi otrozi po domazhe je rafia. Njegov grishlej je jedla, in pila is njegoviga peharza, in mu na rózhi fpala, rad kakor fizher jo je imel. Zhlovek je prifhel po-pót’n h’bogatinu. Perprdvit kaj popótniku, fe mu fhkoda sdì fvojiga drobnizheta ali go-ve'deta. # ,Shel je , in ovzhfzo vsel vboshi-ZU, in jo moshu, ki je prifhel, perpravi,”
David je od konza miflil, de ta lepa v’podóbi rezhèna bdfenj ali pravliza pomeni tòshbo kaziga bogatiga satirazha, ki vboge tläzhi, in ktiriga naj fódi. Rezhe tedaj ras*
i83
ferden : „Kakor shivf Bog, otrok fmerti jè zhlovek , kciri je to fiorii!” Natan rezhe: » Ti fi ta mosh /” »Strela sa Davida fo te be-fede. V’ti pravlizi vidi sdaj vfo hudobo Tvoje pregrehe. Vmóknil je. Natan govori , in rezhe: „Tako ti fporozhiBog: Israelfko kraljevo masi'lo firn ti dal, otel te is,Savlovih rók, prepùftil ti hifho kralja, tvojiga gofpoda, dal ti vèzh shén, podvergel ti né le Judov ród , ampak vfih dvanajfl Israelo-vih rodóv. In zhe ti je premalo to, fhe ti perdénem! Sakaj fi tedaj boshjo befedo sa-nizhoval, in tako hudobijo fiorii pred nje* govimi ozhrm ? Vrijata vmoril fi ga po fov-rashnikovim mezhu, in njegovo sheno febi fi jo perfvójil. Torej, tudi od tvoje hit’he ne bo prefhel niezh, Spred ozhi ti bom vsel tvoje shene, in dal jih drugim. Is tvoje Ialine hifhe pojde na-te nefrezha.”
David je odgovoril s’ ftraham in trepetam: „ V’Boga firn grefhil. ” Natan rezhe:
„ Torej ti je pa tudi Gofpod-Bog odpuflil greh, in ne bofh vmerel ( po mezhi, kakor li sa-Tlushil.”
Ljubi otrozi ! sakaj je Bog po Natami takó naglo Davidu odpuflil ? Tudi »Savi j« djal : „ Grefhil firn ! ” In Bog mu vender ni po ,Samvelu odpuflil. Vite tedaj! Bog ne gleda beféd, on gleda ferze. ,Savl je fvoje grehe le s’jesikam obshaloval, per Davidu Te je ferze k falò, ref mu je bilo shal. Kar je rekel, je bila zhifla refniza.
»Svojiga ferza obzhutleje je pofébei David popifal v’pefmi, ktira je do danafhniga
dné njegovima veliziga kfanja fhe smiraj vu-zhézli opotm'njek. Sdihoval je is globozhine Terza :
„ Vfmili fe me po fvoji milofii, Bog ! Isbrifhi moj preftop po fvoji veliki dobroti, lspiraj mi boi io bol mojo krivizo :
Ino ozhifti me od moje pregrehe.
Sakaj fposnam fvoj prefiòp:
Pred ozhmi mi je vedno moj greh.
Tebi fainimu, tebi fim grefhfl :
Hudo firn fiorii pred tvojim’ozhmi'.
Torej fi, kadar shugafh, fpravi'zhen, Szhmen, kadar obfódifh.
Glej! v’popaki firn ròjen:
V’ grehu me je moja mati fpozhéla.
Glej! refnizo hozhefh po snótraj,
Po fkrivnjàvah vuzhiTh me modrófi. Odgréfhi me s’isópatn in firn ozhi'fhen : Opèri me, ino bleifhi bodem od fnéga. fiadóft mi daj saflifhari ino vefelje:
In pofkakovale bodo kofii, katire fi potàril. ,Skn fvoje obiizhje pred mojimi grehi :
Ino sbrifhi mi vfe moje hudobe.
Vftvari, o Bog, v’meni zhifto ferzé:
Ino ponovi v’ mojih perfili praviga duha. Ne saversi me fpred fvoj’ga oblizhja :
Ino fvojiga fvet’ga Duha mi nikar ne ođ-vsàmi.
Daj fe mi fpet vefeliti tvoj’ga odrefhènja ; In s’Duham me voljnim podpiraj.
Tvoje poti bom vuzhil preftopavze :
Inn grefhnike, de fe preobernejo k’ tebi. Réfhi, o Bog, me od sadolshène kervi:
Bog: moj odrefhenik!
Prepeval bo tvojo dobroto moj jesik.
Gofpod ! odpri mi shnable:
Ino moje vufta bodo tvojo hvalo osnano* vale.
Sakaj klavfhine nozhefh, dal bi ti jo fzèr :
Ni ti shgâvfhina vfhézh.
»Starti duh je dar klaven Bogó.
,Stano ino pobito ferzé, o Bog! ne bofh sanizhval. ”
Kakfhin notrajnji hèj! kakfhino ftuden-je greha ! Pobolfhat fe kakfhine refni{hne satlje ! Ino vender — vender — ne puftC ga bres tepéfhnize Bog. ,Spet milofliv mu je fzer, pa dosbiveti mu da, kmalo bomo flifhali, fhe velike britkofti. Tako je hotel vnovizh Bog pokasati, de mu je greh sópern vfe eno tudi nad moshatn, ki je bil fzer vef po njegovi volji, in de greh ni nikolj bres hudih naflédkov, fhe tako ga s’fólsami objokujmo in perlaio. Kako bi le ga mogli varovati !
89.	Abfolonov punt.
Davidova fofebna finova Ila bila Abfolon in ,Salomon. Mosh nar lepfhi je bil Abfo-lon po vfim Israelfkim. Od podplatov do temena mu ni bilo kaj rezhi. »Sofebno p% je imel dolge in lepe lafé. Tudi kozhij iu kónjkov fi je omiflil, in pedefet predfébzov, ali tekarjov pred feboj.
Abfolon je sjutraj sgodaj vftajal, in hddi fe k.’ vračam naftavlat v’dvor. Kadar je kdo prifhel, ktiri je imel kako toshbo, in de hozhe h’ kralju iti, prijasuo ga ispra-fhuje po vfim, potlej mu rezhe : „ Lej! sdì fe mi dobra tvoja in pravizhna! Pa kaj ki ni nikogar od kralja poftavleniga, de bi te saflifhal. De bi bil jes deshélim fodink , vfa-kirnu bi fiorii pravizo, ktiri ima kako napa-ko s’kom. Zhe je hotel sdaj kdo pred-nj na koljéna parti, kmalo je fhinii s’obema rokama , in mu brani, in ga*objame in kufh-ne. S’vfakiin Israelzam je tako delal, ki fo h’kralju hodili, in vlih Terza lì nagnil.
Nekaj zhafa potlej gre Abfolon h’kralju, fvojim ozhetu, in rezhe: „Naj grem v’.Hebron , de opravim darituv, obljubil lini jo.” Pokasati s’to profhnjo hozhe Abfolon , de on, pokorni fin, ne flori' ftva'rize bres ozheto-viga pervoljénja. Verh tega je bilo Hebron tnefto, v’ktirim je bil David kraljevo mašilo prejel. Abfolon je tedaj tako zlo nekako pofebno ljubesen do tega kraja kasal-Kralj rezhe: „Pojdi, in hòdi s’Bogam.” Abfolon gre v’ Hebron, je opravil Bogii dar — pa velek punt navoslà zhes ozheta. Sa to le je profil perpufhènje, de bi ozhe njegoviga naklepa ne zhutili. Tudi darituv je pàzh le opravlal, de fe ni zhudno sdélo, ki je toljko ljudi okolj febe nabéral. Poprej she je fhiintavze poflal f kri vaj po vfirn Israelfkim, in povfot napovedal : „ Kadar sa-fcuzhi trobenta » glaf poshenite : Kralj je Abfolon v’Hebronu!” Vreli fo ljudje in (trinali
fe od vfih krajov. Dobil veliko jih je na fvojo (Iran, kralj on je okh'zan povfot.
Ljubi otrozi ! Jelite, prav gerd potepiih je bil ta Abfolon per vfi tvoji hljineni Iju-besnivodi ? — Glejte tedaj : nobene zéne ne da zhloveku nè lepota, nè fvetlóft, nè perljudnod — da jo le pofhtèno, nsdolsh-no, priprodo ferze., Otrozi! fkerbde le]» de vam vfelej od Terza pojde prijasnod do ljudi, pokoiThina do fìàrifhov, in molftuv, ki jo Bogu opra viate. Zhe tega ni, je vfe to lash, hljinenje, hinjavdvo — hudoba. Pa rudi zhloveku vupati fe varujte, prežej ki je lep poftavim, lepó oblézhen, in ker medeno govori. Vfe to je svunajnjfhina, ' gol vides — komej pogleda vredno.
90.	Davidov bég.
David svedfhi v’Jerusalem ta punt, je rekel fvojim ljudem: „Na noge! beshimo! Abfolonu ne bo mòzhi fzer vjiti. Hitite is metla, de naf ne safâzhi, in va-nj ne saprè, s’ mezham bo pokonzhal naf in mednizhane. Péfh beshf is meda per ti prizhi, on, in kar je njegovih. .Spremi ga vfe ljuBtlvo.
Vdano vil fe je nè delezh od Jerusale-nia. Perdrushijo fe mu Joab, Abisaj, Eraj in vii svedi njegovi flushabniki in vojfhaki, 'tudi njegovih fhed do shivotârjov. Vojâkam ali foldatam fe je tako reklo, ktiri fo krnijo v shivot varovali. David fe vftópi, de in ujejo niemo njega. Viditi Etaja med njimi
The le vzheraj v’njegovo fhuslibo ftopfvfhi-ga, mu rezhe vef ginjen: „Zhimii bofh she ti hodil s’nami ? Verni fe! ptujiz li fhel Per novim kralju te vtegue frezha najci ! Vzheraj ü prifhel, in danti fe bofh she s’ nami potikal. Jes fe morem pazh djati , kamor fe morem. Ti pa s’Tvojimi brati fe verni. Poverni ti Bog milolt in sveftobo, ktiro mi pokashefh, ”
Tako je v’fvoji nefrezhi Davida le fker-belo, de bi drugi fej frezhui olia i. Kake lepe, blage mifli!
Etaj odgovori': „Kakor shivi Bog, in kakor shivffh tl, moj kralj, kjer kolj bofh ti, moj gofpod in kralj, ondi bom tudi jes tvoj hlapez — vela naj shivlenje ali fmert.” David rezhe: „Ti pa pojdi, in bodi per naf.” ,Shel je s’ kraljam, in vil moshki ftoré po njegovim isgledu, kar jih je imel Etaj per febi ; in veliko otrók , in vfe ljudllvo flori po njegovo. Na glaf jokajo vil.
Otrozi ! fe ne déla tudi vam inâko per tem lepim isgledu sveltiga flushabnika?
Na to gre David s’v fi mi fvojimi ljudmi' zhes pòtok Zedron ali Kidron. Prifhel je tudi ,Sadok, vélki duhoven, sa njim, in vii drugi duhovni. »Savese fkrinjo pernefejo. Kralj pa vef vdân v’boshjo voljo, rezhe,Sa-doku : ,, Néfi nasaj v’metlo fkiinjo. Zhe jniloft dofeshem per Gofpod-Bogu, fpet me pepela nasaj, in dal mi bo viditi njo in pieno lópo. Zhe mi pa rezhe: „Vfhezh mi nifi vezli, lej! fiori naj s’mano, kar je pjegova fveta volja. VI pa pojte v’ mi-
ru nasaj v’ mello. jSe vernejo v’ me-
fto.
David gre ua oljfko. goro, jokal je, K’ fpomlnu hude shalofli je ogerneuo glavo imel, in bóf hodil. Vfe Ijudüvo, kar ga gre s’njim, lije glavo sagernilo , vfe jóka.
Oh! kako ftrafhnoje, kadar otrozi tako folsé pijejo ftarifham!
9U ,Simej in Barsilaj.
David fe proti pufhavi podaja, kar pride ,Savlove rodovine nekdo, ,Simej po imenu, Geratov fin, Jeminov mlajfh. V’Davida in v’vfe njegove flushabniké je kamenje luzhal, klel in vpil: „Pojdi, pojdi, Ker-vovar! Ti hudòba! .Sdàj mafhuje Bog .Savlovo in njegovih iìnóv kri nad teboj. .Spravil fi fzer na-fe kraljeftvo, pa Bog ga da sdaj tvojimu finu. Sdaj fe ti tvoja hudoba vtépa — kervovdr fi ti!”
.Abisaj je bil krepek vojfhak — sveli flushabnik, in vef kralju vdan. Pa, kar ni hvalit ua njemu , saróblenih befedi, in kakor fmo she unkrat flifhali, per oròshju kmalo s’ rokó. Tudi sdaj ga je gorka sgrabila nad »Simejovim neframnim sabavlânjam, Davidu rezhe: „Kaj bo klel ta pafjamerha mojiga go-fpoda in kralja? Kar grem, in glavo mu odlekam. ”
Kralj mu pohlevno in krotko rezbe: ** Lej ! moj Ialini fin mi po shivlenju Hresbe. Kako zhem to samériti Jeminovimu finu?
içp
Pufti ga, naj kolne! Bog perpnftî tako. Morebi'c le osrè Bog na mojo nadlogo, in mi njegovo klétuv v’ blagre fpreoberne. ,Shel poterpeshlivo je kralj fvojo pot. ,Sime) pa le kolne, in iuzhal dolgo je blato in karanje sa njim.
Ljubi otrozi ! kako lepo fe své David v’fvoje terplenje ! kako voljno gaprevsame is boshje roke, defiravno mu pride od hudob-niga zhloveka ! Glejmo tudi mi tako med jvojim terpl’enjam, s’ o^hefam, ki ne trene , v’ Boga , — radi tudi mi fe tako v' boshjo voljo podàjmo. ,Sej no^he drujiga, ki nafh prid ! Polajfhalo to nam bo terplenje Che toljko.
,S’ vfimi fvojimi ljudmi je David zhes Jordan sdaj fhel v’ pufhavo. Pa v’ nji je bilo pomanjkanje vfiga. Barsilej, ftar, fpofht-van H vzh ek, in fhe dva druga jaka mosha, pernefó kralju in njegovim ljudém sdaj va-njo blasin, pertov, lonzharfke pofóde, pfhem-ze, jezbména , móke, preshgâne reshi, bòba, lezhe.ifphanja, medii, pufra, ovaz in debelih	Miflili fo, lazhno, shejno
in trudno ti bo ijudftvo v’pufhavi.
Ljubi otrozi! Ni vaf treba vprafhati, kdo vam je bol vfhézji teh dveh mósh , ,Si-mej, ktiri Teje, kakor loterfek otrok, nad zhlovekam nefrezhnim prav po kazhje objedal? ali pa Barsilej, ktiri perftópi nefrézh-nim v’nadlogi, in jim da is laftniga . nagiba vfiga rad , kar le premore, preden je pró-fhen ? Nar manjfhi val' otrók vé ta raslo-z£ik. — Pa vlaki vaf ü tudi persadévaj
*9?
in fhe ne vé jesik nobeniga modrijana kaj lepfhiga povedati.
Od boshjt vfigamogó^hnofli pravi: j» Po boshji befedi je vftalo uebó ,
Kar fe na njim perkasuje, na dih njega v ii fi. —
.Semla via bój fe Gofpoda,
,Sveta prebivâviz vfak ga fpofhtuj. , Kar rezhe, in she fe sgodi,
Vkashe le, in vfe she ftoji. ” Pf. 32,
Od boshje vfigav’ednofli :
„ Kdor je poladil uhó, ne bo flifhal ?
Ne vidil, kdor je s-obrasil okó?
On, katiri daja védnofi; Ijudétn ,
On , vé jih mifli ljudi.
Svésde fhtejé po fìit’vilu,
Po imenu jih klizhe, vfako pofebej.”
Pf.93.
Ckl boshje vfigapr’vtfiijó{hno(li:
„ Gofpod! pregledujefh, posnafh me!
Vefh me, naj fedi'm al ftojiin !
V’ moje mifli mi gledafh od délezh ,
Naj grem, al lesln'm, me obdajafh;
Vfe moje pota, snâne fo ti.
Ni mi fhe befede na jesik,
Glej, Bog! vefh jo she vfo.
Sa mano fi, in fi pred mano ,
Ter me s’dlanjo pokrivafh.
Prezhudna je sa - me tvoja ta védnoft, Previfqka, ne morem do njé!
Pred tvojim duham kam hozliem iti?
N a
iq6
Kara pobeshim pred tvojim oblizhjam ? Zhe ftopim v’ nebefa , fi v’ njih.
Zhe fi v’ brèsno poftélem, pa fi le ! Na'datfizhnih perutah sletim naj, Prebivam sa poflednim morjam ;
Tvoja roka me vódi tudi ondi,
Dershi me tvoja defniza !
Rezhetn naj: tmà me obfuj,
Nozh bod’dan moj per mojih poflâftih. Tudi tmà ti nizh ne otemm',
Po dnévino fija ti nozh,
Tema in luzh ti fia enaka. —
V’ tvojih bukvah fo bili moji dnevi sapi* fani,
Sasnâmvani vfi she tiftkrat, k'noben’ga ni blo. ”	Pf. 138.
Od boshje milop.i :
„ Po vifokofti néba od semle Jim je, ktiri fe njega boje, terdns miloft Djegova.
Zelo daljo med fotzhnim is-hodam ino sahodam,
Odmdkne nafhe pregrehe od naf.
Kakor ozbe otrók,
Vfmilva takó fe jih, ktiri fe njega bojé,!>
Pf. ioa.
Od boshje sveßöfli :
*5 Kakor trava fo dnévi zhloveka,
Zvete , kakor rosha na polju,
Pa veter potegne, sdajzi je po-nji.
Zlo njé raéfto fe vezh ne sasnâ.
Miloft pa boshja oltane od veka Po veka nad njimi, kateri fe njega boje.’*
Pf. 102.
,Sbe nektire rasglede is Davidovima djanjjkiga navuka naj flifhimo. Perve je on, dober kralj, otrokam na ravnoft natné-uil — pa tudi uni drugi fe ravno tako otrokam perléshejo, fo ravno tako lepi, per-ferzhni, fvetli in podvuzhni. Navuki sa otroke ;
» Pejte, otrozi! saflifhite me!
Bati Boga fe vaf bodem vuzhil.
Kdo ll sheli' dolgo shivlenje?
Kdo vófhi dneve viditi dobre?
JPoßuJha naj me :
,Svoj jesik od hud’ga ohrâni,
»Svoje shnable od savi te befede.
Varvaj fe hudiga, dobro pa delaj : lfhi mir, ino tèzi sa njim.
Boshje ozhf fo na pravi'zhnih,
Per njih profhnji vufhéfa njegove.
,Serd pa boshji — v’ hudodélze je vpert, De njih fponun zlo is semle pobrifhe. Pravizhni vpijejo, ino vflifhi jih Gofpód, Is ftifke vfake jih réfhi.
Bliso jim je Gofpod, katér’ fo polómlen’ga ferza ,
Odrefhuje jih, ktir’fo potertiga duha. Veliko hudiga ima pravizhen,
Pa Gofpod ga otéva is vfega. ”
Pf- 33-
Obi'id k’ savüpanju v’ Boga :
„ Gofpod nam je perbeshalfhe in tnózh, Pomózh dofkufhena v’ftifkah.
Sa to fe ne bòjmo, naj giba fé semla, V’bresno morja naj hribje hrumé,
Togoté in kopizhijo naj fe njega valovi, Od njegoviga ferda naj goré trepetdjo ! Gofpod je per naf, ne tréfemo fe ,
Bog nam pomaga, on o pravimu zhafu. ”
Pf. 45*
ySvet in tolâsh terplên^am in ßißan^am :
„ Savupaj v’Boga, ino dobro pa ftóri,
Boga ti bodi ljubo,
Ino dal ti bo shèlje tvojiga ferza.
,Svoje pota Bogu perporòzhi,
Va-nj savupaj, on bo naredil.
Kakor fonze bo tvojo nedolshnoft perfijal Kakor zhifto opóldne, tvojo pravizo. Mladenezh fim bil, ino poftaral fim fe,
Pa sapufhèniga nifim pravizhuiga vidil, Nè kruha bernja'ri njegovih otrok.
Zel dan fe vfmilva, in pofojuje,
In vender imajo obilno otròzi.
Z he fe tudi opotakne, ne pade,
Gofpod ga sa róko dershî. ” Pf. 3Ö,
Obiid lC dobrodelnoßi :
„ Blàger mu , kdor fe v’ révesha své î Òtel ob htfdi ga bode Gofpod.
Varje, osMvla ga Gofpod, frezhen na Semli je she,
Gofpod ga bolnika na poiVli podpéra, _ • Prerahld mu vfe lesHfhe v’ bolésni.
Pf. 40.
Boshjiga \haßfo{a isgl'ed:
» Kläger mu ,
Kdor po hudobnih (Vetu no dela,
Ne (tòpi na gréfhnikov pot,
V’sbòru safmehvâvzov ne Pdf;
Ampak imâ nad boshjo portavo vefelje* Ino jo nozh in dan premifhluje.
Enak je drevéfu safajènimu sa potofhkitn’ vodâmi,
Ki daja fad o pravimu zhafu,
Ki fe mu lift ne ofipa.
Kar pozhéna, fe mu iside po frézhi. Hudobni nètakó! né!
Po plévje jih veter raspóle.
Torej obrtali ne bodo hudobni per ffrdbi; Nè gréfhniki v’fvetu pravizhnih Mar sa pravizhnih pot je Bogu,
Hudobnih pot pogubluje. ” Pf. r,
Ljubi otrozi ! pràv terdno fi vtifnite v’ mifli te Davidove befede. Prifhel bo zhaf, de bi jih ne dali sa dnarje vfiga fveta. S’velikim vefeljam nad Bogam , s’ fvetim ftrahara pred njegovo vfigaprizhijózhtioftjo, s’shivim ftiidenjam greha, iu s’ perferzhnim miram v’ nefrézhi vaf bodo navdale velikrat.
95. Davidova fmert.
David je bil sdaj she vef ftar. Konez niegoviga sbivlenja fe blisha Ni mu bilo dofti, de fe je vfe fvoje shivlenje sa boshjo zliaft, ia sa zhlovefhko frezho vpiral, tudi
po, fmerti fé fhe hozhe. Tudi lepe naro-zbfla tedaj na prihodne zhafe, ktire njegovo fmert zhafié, moremo fhe v’mifel vseti.
Dve rezhi fo nm bile, dobrimu kralju, fofebno per ferzu, ki jih je shelel doshiveti fhe, Shelel je Bogu velik, drag tempel po-ftaviti, in potlej, de bi njegov nal'lédnik ali vèrb bil njegovih finóv kdo. Préjdno sheljo je fhel in preroku Natanu povedal. Bog mu da po Natanu fvojo voljo na snânje, in fpol-nil mu je, po navadi, obé shèlji, de fi David Tam toljko ni obetal.
Pred fvojo finertjo rezhe David vfim kne-sam in bóljzam deshele, in ljudftvu v’Jerusalem , de tudi njim da voljo boshjo na snanje. V’tem velikim sbòru jih David fio-jé tako ogovori :
„ Poflufhajte, moji bratje, in moji deshe-lini!”
„ Sa fkrinjo savese — to podnóshnizo boshjo — fim bil fklenil hifho poftaviti. Pa perpravil fim bil she vfe k’sidanju. Ali Bog mi je djal: Ne bofh mi ti' hifhe ftavil, ker fi yojfhâk, in ker fi kri prelival. Toljko kervi' prelivfhi nifi sa to. »Salomon, tvoj fin , bo mojo hifho in moje veshe si-dal ; niega firn fi fina isvóljil, in ozhe mu bom. Vterdil na vekomaj bom njegovo kral-jeftvo, zhe fi bo, kakor do sdaj, tudi v’pri-hodno persadeval po mojih sapovdih in pra-■ vizah ravnati. Sdaj tedaj, vprizho nafhiga Boga, in zeliga Israelfkiga sbòra vaf opominjam: Prejifkujre, in dershfre vfe sapovdi, Golpoda, nafhiga Boga ! Tako bote v’ po-
fèlli odali te dob're deshele, in sapufhali jb fvojim mlajfham vekomaj v’ laft. TI pa, moj fin,,Salomon ! posnaj fvojiga ozheta Boga, flushi mu is zeliga Terza, ins’dnfho vfo vdano! Sakaj on vidi v’vfe Terza, in vé vTleherno miTlizo. Zhe ga boTh jiTkal, fé ti bo dal najti , zhe ga sapudifh, te bo _sa-vergel tudi on — na vekomaj. In ker je, de fvetfnji njegovi IfiTho sidaj, tebe Bog is* vóljil , terden bodi, in dosidaj jo. ”
Po tem da David ,Salomonu tempelna o-zhert, in odvaga mu veliko tésho slata in Trebra. „ Lej ! mu rezhe, kakor firn bil vbog, vender firn fpravil tempel ftdviti talentov sla-tâ do jésarov, in talentov Trebra jésar jésa-rov; bròna in shelésa je prevézh, de bi ga vago vali. Tudi leTa fini perpravil in kamenja. ”
Potlej rezhe David The zelimu sboru.de Iiozhe po verhu vTega, kar je po Tvojim pre-moshètiju dal, perd jati Thé talentov tri jésa-re Tamozhidiga stara , in talentov federn jésarov famozhidiga Trebra. Tako da Tam lep isgled. S’ befedami je fklenil : „ Kdor is vaf je tedaj per volji, in mifli kaj vloshi-ti, danfi naj dori, in GoTpodu da v’dar.”
Knési in ljuddvo pofnémajo njegov isgled, in dali fo veliko slata, frebra, shlaht-nih kamenov, pa tudi brona in shelesa v’ fklad.
Tako ie dolshnod vfitziga , komur je sa boshjr» zhaft marv vfe perpomòzhi, kar je »a njemu, de Te svunajnji fiushbi boshji per-uzhnod. napravi.
Grosno jé^ilo ljudftvo vefelo toljkaj da-róv, ki fo fe voljno in is ferza radi v’dar Bogü snafhali. Pa fhe vézhi je bilo kraljo-vo vefelje. Na glaf je Boga hvalil pred vftm sbòram, in djal :
„ Zhefhèn bodi od véka do véka Gofpod, Bog Israela, nafhiga ozhaka!”
„Tvoja, o Gofpod! je velikóft in mozh, in velizhaftvo, tvoj je prernâg. Tebi gré hvala ! Vfe je tvoje na nebu ino na semli ! Tvoje, o Gofpod! jekraljeftvo! Velek zhes vfe knése fi ti! Tvoja je bogaftvo in flava ! Vfe gofpoddrifh ti ! Mpzh in oblaft je v’tvoji roki! V’tvoji roki je^v’ifokóft in gofpóftvo vfiga ! Tebi tedaj fe hvalimo, o Bog! in obhajamo tvoje drago imé!”
„Sakaj koga firn jes, in koga je mo:e ljudftvo, de bi ti mogli tega kaj podariti? Od tebe je vfe, in is tvoje roke ti damo. Popótniki in góftje fmo per tebi, kakor fo nafhi ozhetje vfi bili. Kakor fenza fo na semli nafhi dnevi, in ni nam oftânka na nji-”
„O Gofpod-Bog! vef ta fklad, ki fino ga vloshili, de poftavimo hifho tvojimu fve-timu imenu, vef je is tvoje roke, tvoje je vfe. Pa vém , o moj Bog! de ti ferza vpra-fhafh, in pripróftoft ljubifh ; v’priproftofti torej fvojiga ferza firn ti v’dar dal vfe to, in vidil fim tudi ljudftvo, ki fe je fefhlò, dajati v’dar ti s’vefeljam.”
„O Gofpod! ti Bog nafhih ozhakor, Abrahama, Isaka, ia Israela! Vterdi v’ fer-
2°3
zu fvojiga Ijudftva vekomej te mifli ! Vedno jim bodi v” taki zhafti. ”
„Tudi .Salomonu mojimu finu daj po* polnama ferze, de bo tvoje sapovdi, sakone, in fklèpe dershal, in jih (polnil vfe, in de ti tudi hifho dodéla, sa ktiro firn mu potrebe perpravil.”
Tudi sberalfhu je David Boga rekel hvaliti. Vfe fe perklóne, in Boga mòli. Ve« liko shivali —■ jésar volóv, jésar òvnov in jésar jagnetov — fo Bogü v’ dar saldali. Ve-fele golfi' fo kralj in kuési s’ljudftvam vred pred Bogara imeli.
Potlej ,Salomon prejme kraljevo mašilo, Vfi knési in desitele velkiui fo mu v’ róko fegli, in fe mu podvergli. Vefelo ga je vfe.
Tako poravna' vfe rezhi David pred fmertio, in isrózhil je finu kraljeftvo.
Na fmertini podeli je David rekel fhe enkrat .Salomonu: „ Potnaftópim vfih vmer-józhih. Torej nizb nemaraj, in mosli bodi. V’ Boga savupaj, on te bo varoval. Njegove poti hodi. Vfe sakone (portave) in fhè-ge dershi, kakor je pifano v’ Mosefovi portavi. Kar pozhnèfh, in kamor fe ober-nefh , bofh moder taki. In Bog bo vfe obljube nad teboj fpolnil, karmi jih je fiorii.”
Velika boshja obljuba, ktira je na fmer-fini porteli Davidu fhe vefelje delala, fe more tukej fofebno v’ mifli vseti. Bog mu je bil namrezb mlajjha obljubil, od kririga Ie djal, de bo Davidov fin imenovan, pa ktiriga kraljeftvo bo veglino. Od tega vefh-niga kralja in njegoviga fhaftitliviga hal-
*
jeßva je David veliko prerokoval. Nekaj tega prerokovanja bomo posnej dali na bol perlóshnim kraju.
Naveh'zhan shivlenja, bogaftva in flave je David vrnerel, in na ,Sion na grad je bil pokopan.
,	96. Kralj ,Salomon.
»Salomon je bil sveft opominovanju fvojiga ozheta, in Boga je ljubil. Med fvojiga kraljeftva sazhétujo mu jésar shgävfhinj n« enkrat opravi. Bog fe mu v’ fanjah perkashe tifto nozh, in rezhe: „Pròli, kar hozhefh, dal ti bom.” ,Salomon rezhe: „Vetfko mi-loft fi mojimu ozhetu fkasal, ker fo ti po relnizi in po pravizi shiveli, pa bili ti pra-viga ferza. Tudi po njih fmerti jim fhe to fvojo veliko miloft fkasujefh, jim finii dav-fhi, de na njih ledeshu fedi. Sdaj tedaj, o Gofpod • Bog 1 kralja lì me poftavil, fvojiga flushabnika , nameft mojiga ozheta, pa mladina firn fhe, in kàm fe ne vem djati. Torej modroft in vmetnoft mi daj, de bom prav vladal to ljudftvo, in umél, kaj je dobro, kaj hudo. Kdo bi fzer hotel fodnlk biti to-Ijkiga ljudftva ! ”
Bogu je bila vffyézh ta profhnja. Rezhe mu : ,,Ker to profifh , in nè dolsiga shivlenja, né bogaftva, nè fmerti fvojih fovrashni-kov — glej! ftoril, kar fi profil, firn ti. Lej! dal firn ti tdko modro in umétno ferze, de tebi enakiga kralja ni bilo in ne bo. Pa
dal ti bom tudi, kar nifi profil — bogaflvo in flavo : ne fine ga biti taziga med vlimi kraljmi. Ino zhe bofh moje pota hodil, ia po ozbetovo dershal moje sakone in sapov-di — dal ti bom po verhu tega tudi fhe dolgo shivlenje. ’* Na to fe »Salomon predrami.
»Salomon gre prezej, in ftopil je pred fkrinjo savese. Daroval je shgâvfhinje in hvalfbinje, in napravil danno vfim fvojim flushabnikam. .
Ta mila fanja hozhe rezhi: Modroft ktira tukej fofebno fvojih dolshnóft zhifto fposnanje poméni — taka modroft je.bres mere boljfhi blago, kakor vfe posémlifko blago. Svunaj sveftiga fpolnenja fvojih dolshnóft» to je , svunaj krepófti ali zhédnoft, je nizh ne preféshe. Modróft in krepólt fte shive shèlji nafhiga ferza, pa tudi nar lep-fhi nebefhka darova. Modróft in krepóft profilino vfaki dan Boga, pa nikar sraven ne posabimo, de jih le tifti dofeshejo, ktiri is ferza in is vfe rnozhi po-njih hrepene, in sveftó vfe fvoje ftoré.
97» Modra ,Salomonova fòdba.
K’ »Salomonu fe je vfaki fmel perbli-shati. Dve materi pridete , in fte pred - nj ftopile. Ena rezhe s „ Gofpod 1 profbnjo imam ! Jes in ta shena lè v’ eni hifhi fianu-jeve. Vlaka fvojiga otroka fve. imele. Shive dufhe ni bilo v’hifhi svunaj naji. Nozój
pa je vmerel otrok te shene ; sadufhila ga je fpé. Sbudivfhi fe , vftane po nozbi, mi vsa-me fpijózhi mojiga otroka in mi fvojiga mert-viga podtakne* Proti jutru fe predra'mim , kar zhutim, de je mertev otrok. Pa ko fe dan flori do dobriga, in otroka bol ogledam, kar vidim ozhituo, de je otrok njén, né moj.” Una shena rezhe: „Ni tako nè, kakor pra-vifh. Moj otrok shivi, mertev je tvoj." „ Ni fef , savezhi poprejfhina , lashefh ! tvoj otrok je mertev, in moj otrok shivi.” Ko fe tako pred kraljam prizhate, rezhe kralj: „Ta pravi moj otrok shivi, tvoj je mertev. Una pravi: Ni ref! tvoj otrok jè mertev, moj shivi. — Mezh mi pernefite!” Mu ga pernefó. Rezhe: „Na dvoje raskolite shiviga otroka , in vfaki pol ga dajte.” Otroka pravo mater vfe preleti. „ O Gofpod ! je savpila na glaf ; shiviga ji raji dajte zeli-ga, le moriti ga nè.” Una pa rezhe: „Ne bo naj uè moj, nè tvoj. Rasdvojite ga.” In pa ravno to je jifkal kralj. Vedel je, de fvojiga otroka vfaka mati ljubi. To mater-no ljubeseu je fkufhal. ,Sposnal po tem la finim snanienjuje pravo mater, in rezhe: „Shiviga otroka dajte pervi, in nikar ga nè morite. Ona je prava mati.” Ta fklep fe je rasglalil po vfi desheJi. Vfe je v’ zhaili imelo kralja; sakaj vidili fo, deje boshja modroil nad njim. Kar je njegovo modroil fhe bol povsdigovalo, je bil mir pa vfi desheli, dokler je .Salomon shivel, in pokojno fo prebivali vfaki pod fvojo brajdo, vlaki pod fvoji® figovim drevefam.
307
Ljubi otrozi ! Jelite, ,Salomonov fklep fe vam je od konza nefpameteo in nevfmilen sdel? — pa fe nifte sadnizh perfileni vefeK-ti, in zhudlti fe njegovi modrofti? — Ravno taka je velikrat per boshji modrofti. Od kon* za fe nam sdl vezhkrat kalna ’ in nefpamet-na — pa le, ker fe fhe ne sverno v’njó. Torej verovati moremo od konza, dokler ne fkulimo, kaka vefela, zhifta in boshja de je. V’ nebefih fhe le fe bomo prav nad Djo rasglédali.
98.	,Salomonovi prigòvori.
Ljubi otrozi! Jelite, ako bi vam kdo freberno torilo polno slatih jabelk ponudil , bòfht bi bili vefeli ? ,Salomon pa pravi : „Modre befede, rezhéneo pravim zhafu, fo siate jabellca v’ frebernim torllu. ” Veliko vefelja tedaj vam shelim nad temi lè prigó« Vormi, ki fo toljkanj lepi in podvuzhni, in sa vaf, kakor nalafh:
„Kdor boshji pollavi uh<5 vmlka, de H je ne flifhal, je gnufoba njegova molitev. ”
28 j 9*	.
„Miloftiv biti in prav fton'ti je Bogu ljubfhi kakor klavni darovi.” 21, 3.
„Kdor potrebniga vpitju uho sarifka, bo klizal tudi on , pa ne bo vflifhan.” 21, 13.
„ Kdor fe firomaka vfmili, zhafti nje* goviga ftvarnika. Kdor vbosiga ftifka, ftvar-nika njegoviga prekljinja. (Hudoben, gerd , neobzhüt’n je, enak boshjiinu prekljiujvâv-*u). ”14, 31.
» Dufha, ktira blagodâri, bo fama obla-godarjena.” n , 25.
„ Kdor rad da vbogim, ne bo vbog, kdor ozhf od njega obrazha , bo pomanjkanje terpel. ” 28 , 27.
» Bogii pofojuje, kdor vbogimu podeli': s’ obréftjo ali zhimsham mu bo povernil.” 19, 17.
„ Pravizhnimu fe shivina tudi fmili: nevfmilene.pa fo ferza hudobnih.” 12, 20.
„Moder fin je vefelje ozheca: finfhtó-raft materna shaloft. ” ie, t.
„ Kdor ozhetu ali materi hudo vófhi, mu bo v’ fredi trne luzh vgafnila ( to je ,•* v’nar huji lili bo bres pomózhi). ” 20, 20.
„ Tràpoft — nefpamet in brespremif-lik — je terdo fantu v’ferza saräfhena: fhi-ba ftrahovavka jih is njega preshène.” 22, 15.
„ Kar fe fantè navuzhi, ftarzhik fhe fiori. ” 22 , 6,
„Kdor ozhetu ali materi kaj vsame, pa pravi: Ni greh — tovarfh tolevâjov je tak.” 28 ) 24.
„»Strah in fhiba smodrujeta: otrok pa v’ nemar pfifhan, ozhi materi pokriva. ” 29» *5*
„ Prav fióri, in terdno bo tvoje sd,rav* je, prijetna tvoja befeda , varna in gotova tvoja ftòpnja, in fladko tvoje Ipanje. Sakaj Gofpod ti bo na ftrani, in tvoj varh.” 3.
„ Ponishnoft gre pred zhaftjó, napuh pred padzam.” 18, 12, 16, i8-
„Bahazh, ki befede ne dershi, je vetef in bres deshja oblak.” 25» 14.
£09 '
»Kdor v’bogaftvo savupa , fe kakor zvée obleti', selené pa pravizhni, kakor nova mladika.” il. z8.
Màrfikdo fe mifli bogatiga , ki nizh nima, marfikdò vbosiga, ki je bogaftva veliko.” 13. 7.
„ Bolj malo po pravizi, kakor veliko po krivizi ; bolj malo v’ boshjim ftrahu , kakor Veliki sakladi, pa nepokoj sraven njih; bolj fkléda sélfhine, pa v’ljubesni, kakor pitan vol, sraven pa fovrashcvo in napaka.” 19,1. 15, 16 —18.
„Kdor féje krivizo, shanje britkoft,” 22, 8*.
„ Perlégaj fe fhe tako krivizhni kruh, sadilizh péfek hrufta po uftih,” 20, 17.
„Teléfa shivlénje je mirno ferze; ne-vofhlivoft je gnilóft po kofteh.” 14, 30.
„Kjer je veliko befedi, ne mine lohka bres greha.” 10, 19.
„Kdor s’modrimi hódi, bo moder; kdor fe s’ napzhnimi fpajdâshi, fe fam popazhf. ” I3, 20.
„ V’ prenagli hóji fe lohka noga fpod-takne — tako nepremiflik nizh prida ne flori, ” 19, 2.
„Prevezh medd jefti nisdravo; (tudive-felje fhe tako^nedolshno, bres mere vshfvano, je lohka pogubno)”. 25, 37.
„Lenè! k’mróvli idi v* fholo, in fe •nodroft vuzhi od njé. Nima nè vajvoda, nè perganjâzha, nè gofpófke * in vender fi perpravla hrano po léti, fe shène po shl-
veshu ob shétvi, de ima po simi kaj shi-veti.” 6, 6. .
„Lenétu je saternjana pot; pot pridniga je gladko nafuta.” 15, 19-
„Kakor hitézh péfhiz sajme vbóshtvo lentiha , pomanjkanje » kakor kak oboró-shenz.” 6, ii.
„ Kdor varije figovo dervo, jé fadje njegovo (prid le prid’n vshiva).” 27, 18.
„Ne bo mu dobro, kdor fvoje grehe fkriva; kdor pa fe jih ispové, in jih sapu-fti, on bo milofi dofegel.” 28, 13.
„ Kakor fe frebro v’ ognju zhifti , v’ plavfhu slato ; tako Bog ferza pofkufha v’nadlogi (ozhifhuje od shljindre ). '* 17, 3.
„Vihar perverfhf metno, in vezh ni hudobnesha ; pravizhen oliane vekomaj, ter-dòti enako.” 10,25.
„Hudoben beshi, ko ga nihzher ne podi' ; pravizhen je nepreftrafhen in po lévje pogumen.” 28, 1.
„ Hója pravizhnih je sârini ljuzhi enaka , ktira perhaja, in fe rasfvetluje, de je terdi dan; pot hudobnih jetrna, farni ne ve-dó, v’kaj naleté.” 4, 18.
„ Hudobnimu prezej vpade v’ nadlogi ; pravizhen ima fhe savétje v’ fmerti. ” 14» 32.
# ,She je djal ,Salomon : „ Drage fo slato in jâgode, pa drajfhi fhe modrih isreki.’* Od teh prigóvorov je pàzh ref to, ljubi otrozil Ohranite jih tedaj v’ferzu, kakor fe slato hrani in drage jagode — in pa shi-yfte tudi pò-njih. Bogatéji in frezhnifhi bo-
te per njih poféftì, kakor de bile sgol sia-tenfna, in jagode fhe tako shlahtne.,,
99.	»Salomonov tempel.
,Salomon je Bogu tudi filli vèlici in dragi tempel sidal, ki fo inu ga she rajnki ozile-bili Braviti vkasali. Vie Bène fo bile s’ze-drovim lefam obdjane , v’ léf je bilo zhefhû* luje, in slato zvétuje, fo bile siate palmove drevéfa in druge lepe îezhi sreslane. Aitar, vfih defet fvézhnikov po obeh flranéh, vfa pofoda in vfe kadi'lnize fo bile is famozhrfli-ga slata. Zio shébli fo bili siati. Tlà fo bile s’ slatam vloshène, in vrata s’ slatatn prevlézhene.
,Sberó fe, kadar je tempel dosidan, vii knésiin vii ljudfki flarafhini is zeliga Israel-fkiga. Duhovni pernefejo va-nj fkrinjo sa-vése, injo v’Kór poflavijo, fvetinjfhe fe mu je reklo. Dva velika slata angela fla fpro-flerâla fvoje perute nad njó. Bres fhtevila veliko volóv in òvez je klanih. Temen oblik je sdaj vef tempel navdal. Komej je duhovnam fhe mogozhe v’ njim biti, in fvo-jo flushbo opraviari.
Kralj sdaj vprizho vliga ljudflva k’al-tarju perflópi » na koljéna je padel, roké fpel v’ nebo, in mòli :
„Gpfpod, Israelfki Bog ! Tl fam fi pravi Bog! Ni. ga bogâ svunaj tebe, nè na nebu, nè na semli! Sveftobo ohranifh in mi-lofl fvojim flushabnikam, ktiri fo ti is ferza
O 1
veleni. Dershal Davidu tnojirau ozhetu li, kar fi jim govoril: „Tvoj fin naj mi bo hi-fho sidal. ”
„ Je ça verjéti, de Bog ref prebiva’ na lemli ? Glej ! nebó in pa nebo in nebo te ne obfeshe, koljko mànj ta hifha, ki firn jopo« ftavil. Pa, o moj Bog in Gofpod! milofiiv fe osrl na molltuv in profhnjo fvojiga flushab-nika, in odperte imej ozln nad to hifho nozh in dan. Vflifhovaj molituv fvr jiga flushabni-ka in fvojiga ljudftva, kar te kol j profijo na tem kraji —vflifhovaj jih tiftu gori na fvojiin lédeshu v’nebelih, in bodi jim milofiiv.”
„Zhe fe nebo sa pré, in ni deshja, sa to, ker fo grefhili v’té, molijo pa na tem kraju in delajo pokóro, in fe fpreobernejo, kadar jih pertlfnefh : oh ! vflifhi jih v’ nebelih , in odpufii jim, fvojim flushabnikam in fvojimu ljudu njih grebe; pokashi jim fpet pravo pot, po kti::i naj hodijo, in fpet pofhli desh v’ deshelo, ki li jim jo v’iaft dal.”
», Zhe je lakota v’desheli, zhe je kuga, zhe je fnetja'ya, rjà, zhe pride kobiliza, go-fénza, zhe jo fovrashnik ftifka in njé méfia oblega, târe naj jih fhiba ali nadloga kti-ra fi bodi: oh! kdor kolj tvojigaIsraelfkiga ljudftva tiftikrat mòli in profi, in fe zhuti raneniga ferza, in v’ ti hifhi do tebe fvoje roke fieguje : vflifhi ga v’ nebefih na kraju fvojiga fedesha, milofiiv mu bodi; daj in fióri mu po njegovim saflushenju, in kakor njegovo terze previdifh, ktiri gledafh v’ ferza vlih ljudi—de fe te bodo vefzhaf bali, dokler skivé v’ desiteli » ki fi jo njih ozbakam dal. ”
2Ig
4 », Zhe pride ptujiz C à] J) tudi, ktiri ni tvojiga Israelfkiga ljuda, is daljne deshele savolo tvojiga imena, in on mòli na tem kraju: tudi njega vflifhi v’nebelih na kraju fvojiga fedesha, in fióri mu vfe, kar te profi ptujiz, de bodo tvojeimé vfi narodi našem« It fposnali, in de fe te, kakor Israelfki ljudft* vo, vuzhé vfi bati.”
Na to je .Salomon vflal fpred altarja, in blagoflovil ali shegnal vef Israelfki sbòr, rekózh: „Bodi zhefhen Gofpod-Bog, ktiri je fvojimu ljudfivu. kakor je obljubil, pokoj dodelil, de fe je lohka dodélalo vfe to. Vfih tiftih lepih obljub, ki nam jih je po Mose-fu, fvojim flushabniku, fiorii, ni nikar be-fedize pogréfhene. Bo naj s’nami Gofpod, nafh Bog, kakor je bil s’ nafhimi ozhaki. Ne sapufha, in ne vdtia naj fe naf, nagiba naj fi nafhe ferza, de bomo po njegovih potih hodili, in dershali njegove sapovdi, sakone in pravize, kijih jenafhim ozhakam sapovedal. Hódi naj molituv, ki firn jo is* govarjal, vedno pred Gofpoda, nafhiga Boga , podeli' naj fvojimu flushabniku in Is« raelu , fvojimu ljudfivu, pravizo, miloft in dobroto, de vfi narodi po semli svedó, de nn Gofpod je Bog , in svunaj njega nè nikogar vezh ! Tako naj bo nafhe ferze popol-nama s’Gofpodam, nafhim Bogam , fkléneno. de fe po'njegovih sakónih ravnamo, in de Vedno po danafhno dershimò njegove sa-povdi.” w	*
.Salomon je nad ljudflvam odmòlil — kar fhine is «eba ognj v’ prizho vfiga ljudft«
va, in vfe daritve je povshi!« Vfe ljudBvo popada na obras, in molilo in Boga hvalilo je, rekózh : „ Milofliv je, njegove dobrote ni Ronza, nè kraja. ”
„ Vite, ljubi otrozi ! zhimii de fo tem-pelni in zerkve, ki jim boshje veshe pravimo. Bog ref ne potrebuje nobene hifha na senili — pa potrebujemo jih mi', da fe Boga posnaci in njegovo voljo fioriti v’njih vuzhimò, de fe mu sa njegove dobrote sdru-sheni v’njih hvalimo, in de s-ediueni va-nj klizhemo ob viih potrebah. Kdor fe zerkve ogiba, ni vreden imena kriflijan, in kdor hódi v’zerkuv, pa boljfhi — Bogu bol pokom, v’frezhi bol hvaléshen , v’nefrezhi bol va-nj savóp’n, do ljudi bol ljubesniv in bol mirn ne pride is zerkve — taki je sallônj bil v’zerkvi-
ioo.	,Salomonova fmert.
»Salomon ni le s’modróBjo vfih kraljov premagal na semli, ampak tudi s’ velizhaB-vam in bogaflvam. Mémo tempelna je tudi sa-fe dvór f-sidal neisrezhene lepote. Njegov kraljev fedesh je bil vef is flônoviga sobâ, in s’slatam vloshèn. Po obeh firaneh flòpenj ali gréd, ki fe ie no fheftih fhlo na fedesh, je dvanajB velikih slatih lévov Balo, in nar na verhu fia Bala fhe dva vé-zlii. po vfaki Brani eden. »Salomon je imel tudi žele rajde dvórnikov iu bogato oblé-zhenih flushabuikev. Pomisje in pitna po-
foda je bila vfa is zhiftiga slata. Sa Crebro Ce je komej Che inaralo. JerusalemCko mefto je Covrasbnikara s’osidjam savaroval, in ve* liko kraljevih poflópjov poftavil. Sidal je veliko novih méft. Vfe terge po desheli je s* osidjam obdal. Kralji in narodi, blishni in daljni, fo nad njim ftermeli, ga fpofhtovali in mu darove liofili. Egiptovfki kralj mu je fvojo hzher dal v’ sakon. Tirfki kralj je saveso s’njim fiorii. In »Sabanfka kralj/za je od sakrajov takrat snaniga Cveta njegovo velizhaftvo gledat, in njegovo modroft priChla poClufhat.
Pa, defiravno lepe perve, shaloftne Co bile poClédne léta »Salomonoviga kraljvanja. LéCek njegoviga dvora ga je preClépil. Po-zhutChko vefelje ga je omehkdshilo in od Boga odvernilo. Memo tega lì je — gladki boshji sapovdi naCproti — vsel shén Che veliko ptiijk. VeC je bil va-nje satelebdn, in te Co mu Terze do konza Cpazhile. Na ftaroft Co ga zlo v’malikovâuje sapelale. »Salomon tako moder nekadaj — komu bi Ce bilo to dosdevalo — je sdaj maliChek tempel C-sh dal.	0
Bog mu pokashe Cvoj Cerd sdaj, napovedal mu je Chibo, de bo njegovim mlaj-Chatn kraljeftvo odvsel; en Cam vfih rodov jim bo le puChèn savolo obljub, ki jih je Bog Davidu delal.
Od fih mal Ce .Salomonovo velizhaftvo satemnuje. Punti in premeti mu žele deshe-le odkrufhijo, in shugajo mu Cedesh Cpod-uiajati. Poftaralo prevréd ga je njegovo flad*
no shivlenje» kamor fe oberne vidi blishno fmert pred ozhnri. Prasnoft vfiga posein-lifkiga velizhaftva mu sdaj hódi po miflih. V’ bukvah , ki jih je bleso malo pred fmert* jo pilai, pravi: „ Velike rezhi firn pozhénjal : sidal fini hifhe, fadii nógrade, narejal verre in kratkozhafbifha, imel hlapzov in dekel; premogel firn vezh govédine in drobnize, kakor vii pred mano v’ Jerusalemu; velike ki'ipe firn fpravil slata in Crebra, iu kar bo-gaftva samorejo kralji in deshe e, navlékel; omiflil li pévze in pévke, in vefelje vfako mnogo fi prefkerbel ; karozhi poshelé, nizh jim nifim odrekel , nobeniga vefelja okratil fvojimu ferzu — — pa lej ! prašno je bilo vfe, vfe duhu v’nepokoj* Nizh ftanovitni-ga liilirn najdel pod fonzam. ”
In zhe »Salomon ni pravi ga pokoja naj* del, nè ftanovitniga vefelja per viirn , kar ima fvet imenftniga, kakp ga mi hozhemo najti per fvoji bitvizi, ki jo imamo.
Kar je »Salomon s’ befedo govoril, je kmalo po tem njegova filiert v’ djanju fhe bol na glaf pokasala. »Salomon je vmerel
—	truplo toljziga kralja je v’fredi vfe fvoje imem'rnofti leshalo — blédo in molzhé, vie merslo in oterpnjeno ! Njegova krona, njegov kraljev fedesh, vfe njegovo slato». vfi njegovi flushabniki, in vfa njegova fvetlóft
—	ob kratkim, vfe pofvetno velizhaftvo — kaj mu je pomagalo ?
In kaj bo nam pomagala fhe toljka ime-nitnoft, kadar bomo ob fvojim zhafu ravno taki blédi in nmtafti , ravno tako omers-
ceni in ftèrjeni na raertvafhkim vódru leshali ?
Tega kralja shaloftni konez nam pa fhe Jaja drug navuk. Zhe pomiflimo, kako un dober je bil nekadaj ravno ta ,Salomon —-kako pametno je po modrofti profil, kak-fhine lepe fodbe je delal, kako perferzhno je v’tempelnu molil, kako jje modro kralo-val-----in zhe tako v’ miflih k’ njemu (to-
pimo k’merUzhu sdaj, pa premiflimo, kako shaloftno je konzhal, v’ kakfhine nefpameti in pregrehe fe vderel — oh, preljubi otro-zi ! — nam ne póka Terze, in bi ne rekli s* folsnimi ozhmi : „ O Bog ! tàk nè le prašno je tedaj pofvetno blago in vefelje — tudi nevarno je gròsno, in sapelâ v’ rêve in rêve! Tàkvum tedej The taki, vuzhenoft fhe toljka —■ tàk nobena rézh — naf ne obvd* rije v’nefpamet in pregreho, zhe na zhafno vefelje natvésimo Terze, zhe ga hudim ftrâ-Itim vdamo, zhe fe s’ hudobnimi ljudmi' fpu-(timò v* pajdashtvo! Tàk varna ni nikolj tedaj nafha krepoft, nè pokoj nafhiga Terza, stunaj zhe je bres (traft nafhe ferze, in zhe fe tebe, o Bog! ediniga in famiga dershi. "
Ljubi otrozi ! .Salomonovih sgôdeb ne moremo lepfhi kakor s’ befedami fkleniti, s’ ktirimi je on premifhlovati prasnoft vfih rezbi' fklenil. Rekel je: „Ob kratkim pov-sami'mo vef modróftini vuk: Bój fe Boga, io dershi njegove sapovdi. To gré vfim ljudem. To da fhe le zeliga in popolnama zhloveka, Bog pa bo fódil vfe dela, sgo-
2 iS
dé fhe tako fkrivaj naj fe, bodo naj dobre ali hude.’*
ioi.	Rasdertuv kralj eft va.
Po .Salomonovi fmerti je Roboam , njegov fin, kraloval. Roboam ni poOufhal fta-rih fküfhenih fvétnikov fvojiga rajnziga ozhe* ta. Po fvétih mladenzhov, fvojih verftnf-kov, je ravnal. Gerdó in ofhabno je delal s’ljudmi. Ljudém profivfhim ga, de bi jim nekoljko davkov pomanjfhal, je rekel: „Moj ozhe fo vaf djali v’teshek jarm, jes vam ga bom fhe pertésbal ; moj ozhe fo vaf s’ bfzhi (gajshlami) tepli, jes vaf bom s’terni ki. ” Na to mu vftópi defet Israelfkih rodóv, in fo novo kraljeftvo poftavili, ktiriga fo [sra-elfko imenovali. Njegovo zelo kraljeftvo je sdaj is famiga Judoviga rodò; sa to fe mu je Judovo ali Judovfko kraljeftvo reklo. Sakaj Benjaminoviga rodu, ktiri mu je tudi fhe oftal, je tako malo bilo. de fo ga ob enim med Judovfki rod fhtéli.
Tako fe vfelej napuh in mladinfka prev-sétnoft vtépa. Terdota in nevfmilenje fhe nifta nikolj rósh rodila. ,She vfelej fe je mia-dóft kfâla, de ni fvéta ftarih fpofhtvanja vrednih ljudi pojìufhala, ktiri fo vezh pofkufili, in ki je obilnifhi premiflika per njih.
Od fih mal je Israelfko ljudftvo v’ dvoje kraljeftvo rasderto. Judovfkiga kraljeftva vélko mefto je bil Jerusalem, Yélk« mefto
Israelfkiga kraljeftva pa ,Samarija. Shaloftni fo bili naflédki te rasdertve. Hude vojfke imata med feboj. Kralji, bodi Judovfki ali Israelfki, zhe fe jih uekaj dobrih odbêre, fo bili hudobni vii od kraja. Ljudftvo lése v’nevédnoft, v’greh in hudobijo; smiram je manj praviga boshjiga zhefhenja; opzhja ali ljudfka frezha je sgfnala.
Tako je pa tudi ljudftvo sa fvoje nesve-ftobo bilo fhtrafano , s’ktiro je kralju, defi-ravno hudobnimu in nevfrmlenimu, vftopilo. Tako grabi vfe hudo okolj febe, togotnima ognju enako, in fpet hudó povfot pershgè» in pofovt napravi revo in pufho.
Pobolfhat ljudftvo in kralje je Bog od zhafa do zhafa bogabojézhe moshé pofhilal, ktirim fe je reklo preróki. Od fih mal fo preróki bol flovéli kakor kralji. Po prerokih je fhe oboje kraljeftvo v’eno ljudftvo s-edi'neno, in fpet h’zhefhenju ediniga praviga Boga imelo sdrusheno biti. Torej ho« zhemo , de bomo perhodne povédi od Israel-fkiga ljudftva bol vuméli, fofebno v’ prerok« Gzh» oberniti.
PREROKI.
102.	Elija per potóku Kantu.
Is vfih prerókov fi ni nobeden toljko Persadel kakor Elija, ponovit fpet pravo boshje zhefhènje in djanja lepoto. Drugi Mo« sef je tako rekózh bil.
Nar huji Israelfki kralj je bil Ahab. Nobeden drugi ni fiorii toljko hudiga v’ Bo-gđ. Aitarle Balu maliku , ki fo ga s'Judmi mejézhi hajdje molili , je zlo delal — in ljudftvo fe mu je v’malikvânje dalo sapelati. Prerok Elija tedaj ftópi pred kralja Ahaba, in mu rezhe: „Kakor shivi Gofood , Israelfki Bog, pred ktirim ftojun: Nè deshja ne bo , nè rofe te leta, dokler ne rezhem. ” Ahab fe ni dal ppbolfhati s’tem shuganjam. ,She le po shivlenju je fkrivaj ftregel Eliju-Elija ui vedel tega. Ali Bog, ktiri védno nad fvòjzimi zhuje, mu rezhe : „ Idi od tod, io per Karitu per potóku fe perkrf, ki v’Jor-dan pertezhe. Potok bofh pil* shiveti te pa lim orlam vkasal.” Elija je bil pokom, gré in je per potoku Karitu prebival na tihim v’famoti, delezh od vfih ljudi, pil je potózhno vodo, in orli mu nofijo sjutraj in svezher kruha in mefâ.
Pa fzhafama je potok vfdhnil, ker deshja ni bilo. Kaj nima Elija sdaj piti. Bog mu fpet pomaga is file. „ Vsdigni fe, mu je rekel, in idi v’,Sarepto na ,Sidonfko. * Vdovi te bom rekel ondi shiveti.” Elija vbóga, odrine in gré. Kadar bliso pride do méftnih vrdt, kar vidi, derva vdovopobérati. Ravno tifta vdova je bila, ki mu je Bog bil k’nji rekel. Takó lepó vé Bog vfe véfti in ravnati.
Elija je bil vef shejn. Prezej jo tedaj saklizhe, in ji rezhe : „ Pil bi rad ; pernéfi mi, pernéfi vode v’kòrzu. " Prav voljna in poftréshnà je vdova. Ko bi mignil je fhla.
Prerok savpije fhe sa njó: „Profim, tudi kak grishlej kruha mi pernèfi. ” Odgovori ; „Kakor shivi Gofpbd , tvoj Bog, de ga ni* mam nikar fkórize ! Pefhizo moke imam v’predalu, in bitvizo olja v’verzhu. Glej! ravno fkJéfkov nabéram, de fhe fpèzhem to bìtev sa-fé in sa finii. ,She to bova pojedla , préden vmerjeva. ” In gotovo fo ji folsé jigrale v’ozheh, kadar to isgovarja. V’fili je bila tedaj tudi ona. Pa tudi nji je Bog o pravim zhafu na póroozh prifhel. Elija rezhe: „Le nikar ne fkerbi téljko, idi in fiori, kakor fi djala. Pa meni fpèzi nar pervizh kruhek, in viin mi ga perneli. Potlej ga pezi sa - fe in sa finii. Tako namrezh govori Bog: „Moka v’prédalu ne bo pofhla, né minilo olje v’ verzhu, dokler semli Bog deshja ne da.” Vdova gre in fiori is savu» panja v’Boga vfe, kar ji je rekel Elija. Jedel je on , vdova in nje fin — s’kakfhnim hvaleshnim vefeljam do Boga, fi lohka farni miflite, otrozi! Od tifiiga dné ne smanjka nè moke v’predalu nè olja v’verzhu, kakor je Bog po Eliju obljubil.
Elija je sdaj na njénimu domu oftal, ,She tol je po njemu fposnala praviga Boga, in sadnizh je rekla : „ Sdaj fposnam, de fi toshji mosh ti, in de ref Bog is tebe govori. ”
Pa le vidimo, otrozi! de je Bog smirara ravno tifi;, smiram vfigavedózh. Njegova Previdnofi: obféshe vfe ljudi. Vdovo posmf Po kózhah vfako, vé vfako déte firomâfhko. Mar po ozhétovQj mu je sa vfe nafhe rezhi*
Njegovim ozhe'm ne vjide, đe je sadna pe-fhfza moke v’ predalu — in hitro pomaga. Vedno je pravizhen , hudobnim je ojfter, dobrim pa mil in prijasen. S’ lakoto krod-zhU zelo ljudftvo je, pa ravno dftikrat fvòj'ze zhudno preshivf. Tako pa le vfe na to led: „,Stori prav, in savupaj v’Boga,”
,She to moremo povedati: ,Sarepta ni bilo Judovfko mefto, in ta vdova nè Judinja. Sakaj tedaj isdâ lakoti Bog vfe fvoje veliko pravoverno ljudftvo, med kdrim je bilo gotovo veliko vbosih vdóv ? Sikaj pofhle h’ptujki le fvojiga preroka? Vite, ljubi otrozi! ta prujka je bila bogabojézha, poftréshna , poterpeshlîva v’ terplenju , in savupna v’ Boga. Judje pa takrat nifo bili tiki. Na ravnoft je tedaj Bog hotel poka-sati, de mu je vboga ptujka, fverkana be-razhfza, ki more is file dervzhéta po plo-teh nabérati, de mu je taka ptujka, zhe je, kar rasvumé, le bogaboiézha in dobra , bol prijetna kakor fhe toljko pravovérno, pa lprfdeno ljudftvo. Ne bodimo tedaj sadovólj-ni, le ime pravovernih imeti, in na gèlo véro fi ne domifhlujmo prevezh. Ako po véri ne shivimò, nam véra malo pomaga. Vera bres dobrih del je mertva.
103.	Elijo va daritva.
,Skorej tri leta in fheft mefzov je bilo, kar fe ni pokasala nikar megliza na nebu, in ni nikar kaple nè deshja nè refe kanilo
na semlo. Lohka fi miflite révo, otrozi ! tudi preroki jo popifhejo. Enako pufhi je bilo polje — vfa semla shaluje. Goli to no« gradi bres perja, bres grosdja. Fige in oljke nimajo v’febi vezh nè musga nè fóka. Zeli léli fe vfufhavajo. Sheti ni bilo mifel nikomur. Shitnize fo prasne, in fkednj lésejo na kùp, nihzher jih ne potrebuje. Govédi fo ftrafhno mukale, in drobniza je poginala. Drujekrati tako lepe selene lóke, fnoshéti in muljàve, enake fmodifhu fo sdaj, germ vfak je opalèn. Vfi ftudenzi vfahnujejo. ,Si shéjo ogafit, fo veliko ür delezh mogli na ktiriga po vodo hoditi.
Toljko rév fe perzhnè, zhe Bog ljudém fvojih dobrot le eno okrati !
Israelzam fe sdaj ozhi odpërajo. ,Spos-nali fo, kdo de je, kdor daja roto in desh sgol fam, pa shétuv obilno. ,Spet vprafha-30 po Bôgu. Bog tedaj je rekel Eliju : „ Idi, pokashi fe Ahabu, dal bom deshja na semlo. ” Elija gre. Ahab, on kralj, hódi ravno po desheli, in fti'ka fvojim mesgam in konjam po vfih ftudénzhinah in dólih sa travo, kako bi jih otel, de bi shivina fej vfa ne opredla. Sagledati Elija mu rezhe: „ ,Si ti tifti Israelfki smefhnjaviz? ” Elija rezhe: „Nè ies, ti fi Israelfki smefhnjaviz, in hifhatvoji-ga ozheta, ker boshje sapovdi popufilvfhi sa Bâlam hódite. Pa pòfhli, in na Karmel na hrib mi fpravi vfe Israelze, pa tudi unih fhtirfto in pedefet Balovih prerokov.” Ahab je fiorii. Elija fe vftópi pred ljudftvo.in replie: „Doklej bote omahovali v’obé plati?
2he je nafh Bog Bog, đershice fe ga njega famiga, zhe pa je Bdi Bog, primite fe Bala.” Nè befedize mu ljudftvo ne zherhne. More-bit fo zhutili fami : Bogü le pòi ferza dajati je fkorej ravno takó hudo kakor vtegniti mu vliga. Elija povsame befedo : „,Sam jes fini fhe boshjib prerókov, Balovib prerokov pa je fhtirfto in pedefet. Dva junza nam dajte, isberejo naj ii eniga, raskćfijo, in denejo na germado, pa ognja nè pod-njo. Jes pa bom uniga vsel, na germado sloshil, ognja pa tudi ne djal pod - njo. V’ fvoji a Boga naj potlej klizhejo. Ktiri Bog fe s’ og-njarn oglâfi, tifti bodi nafh Bog. ” Vfe ljudftvo ali vef polk je v’ en glaf lavpil in rekel : „ Prav je to ; nar bol bo ta. ”
Na to Elija rezhe Balovim prerókam: „Isberite ft junza vi narpervizh, in sakolite ga; vezh vaf je. Ga vsamejo, sakolejo, in v’ Bala klizhejo od jutra dopoldné, in vpili fo v’enomèr: „ Bal vflifhi naf ! „Med vpit« jam fkaklàjo okolj altarja koljéna vpogijózh, de jih je bilo kakor plef fhdntovzov viditi. Pa ni ga né odgovora, nè glafii. O poldne fe jim Elija pofmehuje, rekózh: „ Glafnej krizh/te, fej je Bog Bil; morébit je sa-mifhlen, morebit je fhel is dòma, morebie zlo fpi, in sbuditi ga je treba.” Ta fhala pa mu ni fhla is hudii?a ferza. Le malik-vanja nefpamet je Elija ljudem prav ofhlatati dati hotel, kar je prav imel. Malffhki pòpi fo pa fvojo pot na vfe gerlo vpili, }a dajajo fi jih po fvoji fhegi s’ nòshi in brit' vami> de kri po njih zré. Opoldne je bilo
' 22?
minilo, pa le divjafi fo do vezhera. Pa pi ga nè odgovora, nè* vflifhanja. Sdaj fez he Elija vfimu polku ali ljudu: „ ,Sem le vft(> pite k’menil ”	,Stopijo —in Elija popra-
vi poderti boshji aitar. Dvanajft kamenov je va-nj vsel, po fhtevilu dvanajft Israelfkih rodóv. S’ tem lepim poménlejam je hotel na snanjedati, de praviga ediniga Boga zha-ftiti naj fe vef Israel fkljéne. Okolj altarja naredi fhirok , globok graben , vloshil je der-va Da aitar, raskófil junza, in ga déne na derva. Na to rezhe : „ Donofite fhtiri zhé-bre vodé, in dar in germado polite.” ,So fiorili. Rezhe: „ ,She v’ drugizh.” ,Store. Rezhe: „ ,She v’tretjizh. ” V’ tretjizh fiore — in voda fe ozéja ob altarju, in naftópi do verha po gräbnu. Elija sdaj ftopi pred aitar, in mòlil je : „ Gofpod ! Abrahamov, Isakov, in Jakopov Bog! pokashi dànf, de fi ti Bog po Israelfkim, jes pa flushabnik tvoj; in de fim po tvojim povelju fiorii vfe to. Vflifhi, vflifhi me, o Bog! de fposnâ ta polk, de ti, o Gofpod ! fam fi Bog, in de fe njih ferza fpet fpreobernejo k’ tebi. ” Kar ognj fe je is neba vderel, in povshil je darilo, derva, kamenje in pàrft, in tudi vodo polishe is grabna. Ljudftvo to viditi popada na obras , in krizhalo je : 3i Gofpod je Bog ! Gofpod je Bog!”
Tako fe je ljudftvo fpet praviga Boga zhaftiti podftopilo. Kakor Mosef fpojsnanje Vterdil in zhefhèuje praviga Boga, ga je tudi Elija s’ zhudesham ponovil. Ker nifo vezh Ijudjé marali sa ponatorine zhudeshe, kijih
vfaki dan pred ozhmi inîamo, fe jim je Datore Gofpoda po nesnanih zhudeshih rasodél. Koga ne gine ta boshja miloft in prijasnoft, »’ktiro fe ponishuje do ljudi?
Po tem rezhe Elija Bàlove pòpe pomo* riti, kar fo tudi ti golufni golufi saflushili, ker fo ljudi malikvâti sapelovali. Ahabu pa je rekel : „ Hiti donni,# velik desh flifhim perfhuméti.” On fam je fhel na verh hriba Karmela, poklekne, fe fklone v’ tla , in je molil. .Sedemkrati je tako molil sapored. In tu fe je vidilo, koljko premore molituv pravizhniga. Pré'den li je kdo fveft, fe je vihar vsdignil, nebo fe satemni, in desh je povfot.
Bòfht fe je vfe vefelilo, in tako rekózh oshivelo fe is noviga. Bofht je pila raspó-kana semla! K malo fe je vfe pomladilo! Oh, debi pomiflili lej, kadar pride pomladiva, rodovitna vlaga, koljka boshja dobrota de je!
Zela ta sgodba kashe pa fpet, kako Bog s’ grefhniki fhe sdaj ravni Od konza jih s’nadlogami drami, potlej jih po befedah in delih , modrih ljudi podvuzhuje, poflednizh jim pa fpet dobrote dela, in jih rasveieli. Oh, kdo bi ne kufhnil, tudi kadar tepe, boshja mile roké !
22y
104- Greh in fhtrafa Ahaba in Jezabéle.
Ahab je imel dvor tudi v’Jezraelu. Nabot, Jezraelfek méftnizhan, je imel nograd prezej sraven. Ahab rezhe Nabotu: „ Pre-piifti mi fvoj nógrad. Naredil bom vert is njega, le tako je na rokah moji bifhi.- Dara ti drug nógrad, ali pa zhe raji hozhefh, v’dnarjih, koljkor je vreden.” Nabot odgovori : „ Bog me vari tega , de bi délesh ozhetov prodajal. ” Ljubo kakor fveta fve-tinja in drago je bilo takrat namrezh vfe ljudem, kar fo po ftarifhih nafledili ali pover-bali. ,Shega, ktiri ni nizh rezhi. Isvirala je is fpofhtvanja do ftarifhov. Pa tudi boshii sakon ali pollava ni dopuftila kaj taziga odprodati.
Ahab fe vef nevóljn v’ »Samarijo pover-ne. S’ sobmi je fhkripal, fe svernil na po-ftelo, obras v’ftéuo obernil, in ne ogrefhi fe s’nobeno rezhjó.
Per vfim fvojim kraljevim velizhaftva je bil revesh Ahab, ker fe fara febe ni vedel gofpodariti.
Jezabela, njegova shena , gre v’hifho k’njemu» in mu rezhe: „J, kaj ti je she? kaj fe kffafh? ,Sakaj ne jéfh?” Ahab ji pravi fvoj pogovor s’Nabotam. Jezabela mu rezhe: „Prav kralj bi mi bil ti, zhe mu perjénjafh. Vftàni in jej, in nizh ne tnaraj» Jes ti bom nograd dobila. ” Kar fedla je, lift pifala v’kraljovini iménu do ftarafljuov
228
in vifhih Jezraelfkiga mefta, in s’kraljo-vim perftanam ga sapezhâtila. V’ liftu je bilo : „ Pòli in shalovanje napovejte, kakor je navada, kadar fiori kdo kako firafimo pregreho , Nabota pa na prédni konez sbra-liiga ljudftva poftavite. Podkupite pa kaka malopridna mosha, de prizhata in rezheta : • Nabot je Boga in kralja prekljinjal. Na to ga pelite in s’kamnjam pofujte do fmerti.” ,Storé tako. Nedolshni Nabot je bil kamnjan, in njegovo kri fo pfi polisali.
Tako nevfmileniga flori lakomuoft zhlo* veka in vlaka neródna firafl !
Saflifhavfhi Jezabela de je Nabot mer* tev, rezhe Ahabu : „ Idi sdaj, in prevsàmi saflonj Nabotov nograd , ki ti ga sa dnarie ni hotel dati. Vezh ne shivi' Nabot, mertev je.” Prezej gre Ahab v’Jezrael, in gre v’ nograd. Elija pa, poflân od Boga, pride k’Ahabu v’nograd, in mu rezhe; „Tako govori'Gofpod - Bog: ,Si vbijaviz in verb vfe vkup ? Ravno na tiftirn meftu, ki fo Nabotovo kri pfi lisali, bodo tudi tvojo lisali. Jezabelo pa bodo pod Jezraelfkimi sidóvmi pfi jedli.”
Kar je Bpg préd povedal, fe sgodh Dve Iéti po tem je bil Ahab rânen fmertro na vojfki. Na vosu ga domu pelajo. Kri' is rane mu tezhe po vosu okolj njega. Svezher je vmerel. Kadar fo vós prali, fo njegovo kri pfi lisali. Pòtlejfhnih kraljov nekdo je v’Jezrael prifhel. Jezabela, ko je svedla, de pride, fe nalifhpa, in per oknu je gledala , kadar fe v’ grad pela kralj.. Kralj savpije v’ flushabnike, ki fo jo obdajali; „ Dolj p
verske!” Jo vershejo. Vef sid dvora je bil s’ njeno kervjô ofhkroptân. Konjfke pod-kòvi pa fo jo ftàrle do konza. Po jedi re-zhe kralj gledat iti po-nji, in pokopati jo — pa svunaj buzhe, nóg in svunaj rók per perftih je ne najdejo nikar trohe vezh. Pfi fo bili pojedli vfe drugo.
Tako fo fe Elijove befede fpolnile. Tako imajo ftrafhne pregrehe tudi ftrafhne na-flédke.
105* Elisejovi zhudeshi.
Elija je Dog ob viharju is semlevsel. V’ognjenim vosu s’ognjenimi lcónji fe je pelai proti nebu. Njegov naftópnik je bil Eli-sej. Elijov duh je bil nad njim. Tudi on je velike rezht delal.
Enkrat poftavim je prifhla vdova k’ Eli-seju, in mu rezhe: „ Mosh mi jé vmèrel. Tî vefh, de fe je Boga bal. Glej pa! Tir-javez je prifhel, in fi moja finova v’fushnoft fvoji.” Elisej rezhe: „Kaj naj fiorini ? Kaj jmafh per hifhi ?” Odgovori: „Nekoljko olja, drujiga nizh.” Idi, ji rezhe, in napròft prasne pofóde, kar je doMfh, per fofédih. Na to idi s’tvojima tinovama v’hifho, sa-kljèni vrata, in naljfvaj prašno pofódo — vfa bo polna. „Vdova je tako fiorila. .Sinova ji pofódo podajata, in ona naljiva.” Kadar je polna she vfa, rezhe finu : „ ,She ktiro mi daj!” Pravi: „Je ni nobene vezh.” Per ti prizhi fe olje vfiauovi* Preroka je pove-
230
dala. Ji rezfie: „Idi, prodaj olje, in popla-zliaj dolgé. Kar ti oltane, imaj s’ fino vama v’ shivesh. ”
Is tega fe vuzhimò, de ne fmémo, kakor ta tirjaviz, do vdov in firót terdi biti, ampak vfmileni in dobrotni po prerokovo. Memo tega vidimo is te sgodbe, de je dolsh-üoft dolge plazhati, berfh ko je mogozhe.
En drujkrat je bila huda lakota po desiteli, Prerofhki vuzhénzi l'o k’ Eliseju prifhli. Dobrotlivi boshji tnosh rezhe tvoji-mu hlapzu: „ Perflavi velik lonez, de jim sélfhine fkuhafh. ” Prerofhkih vuzhénzov nekdo je sel 1'hel naberat, in fad najde vinfki terti podobniga. Ni vedel, kaj je. Pa, slo je bilo to nefpremifhleno, poln plajfh ga na* bére, nefe in v’ lonez fkerhlâ. Kadar denejo v’ fkfedo, de jedó, kar savpijejo : „ O jemoalta! Boshji mosh ! ,Smert (ftrup) je v’ lonzu. ” Elisej rezhe : „ Moke mi dajte ! ” Je pernefejo. Jo dénev’lonez, in rezhe: „ Sdaj denke v’fkledo.” Nizh ni bilo vezh. flikodliviga v’ lonzu.
Nektire séli, jagode in gobe fo flrupene. Posnati jih je treba, ali fej nizh nè jefti ta-ziga , kar fe prav ne posnâ. Pa tudi veliko pomózhkov je llvarjenih otévat take ljudi, ktiri slésejo po ftrupu ali kaki drugi nefrezhi v’fmertno nevàrnoft. Tudi takih pomozhkov fe vuzhici je dolshnoft. »Skashe fe s’ njimi lohka marfikomu ravno« toljka dobrota, kakor je prerok fvojim vuzhenzam jo fkasal»
En drujkrat mu rezhejo njegovi vu* zhéuzi: „Glej! pretèfeo je kraj, ki v’njenm
23*
prebivamo. Naj gremo k’ Jordanu, in briinov nafékamo , de fi lope poltavimo. ” S’ njimi je fhel prerok. Léf fekajo, kar fe is toporffha fkira nikomu filarne , in v’ vo-do je padla. Savpil je: ,, O joj, Gofpod , o joj ! — in pa na pófodo jo imam. ” Elise] rezhe: „ Kej ravno je padla? ’* Vuzhenez mu kraj pokashe. Elisej je lefa odfekal, in ga porine v’ vodo, in fkira je fplavala. Prerok sdaj rezhe: „ Vsàmi jo.” Vuzhenez jo prime, in vsame.
Pomagajmo po prerokovo dr nji m , kjer moremo — in vfe pruje, kakor njegovimu vuzhenzu, nam bodi v’fkerbi, de pred raji per laftnim blagu kaj terpimò fhkode» kakor bi jo drugim tudi po nedolshnim nagnali.
,Shè je sgodba fofebno otrokam lep na-vuk. Elisej je enkrat v’Betel fhel, meftize je bilo na hribu. Otrozi is mefta fo prifhli, in ga oponafhajo, iu va-uj fo vezhali: „ Plefhiz gori pojdi ! Plefhiz pojdi gori, pojdi!” Jih pogleda, in pove jim, de bo njih neprefhernoft ftrafhno Bog fhtrafal. Per ti prizhi perdereta dva medveda is loga, in fla dva in fhtirdefet tih hudobnih pàglavzov raftergala.
Bog je s’ tem pokasati hotel, kako nev-fhézhe mu je, kadar otrozi ftare, zhefhè-ne ljudi sanizhujejo, ali ljudi s’kakfliino te-lefno grajo, poftavim : gerbafte , fhantove, fiepe , ali pa tudi avfhafte. Pokasal je , ds fe takim otrokam rie more dobro goditi. Ljubi otrozi ! ne bodite eaaki takim vlazhu«. garfkim otrokam.
a'3*
io6. ,Shè en Elisejov zhudesh;
Kananfka deshela je mejila tudi s’.Sir-fkim kraljeftvam. Naman, ,Sirfkiga kralja vélki vojvoda, je bil jaki zhlovek. V’veliki zhafti je bil per Tvojim gofpodu. Ob zhafu namrezh vojfkine file je bil po njemu Bog jSirijo otel. .Silo terden je bil in bogat ; pa — kakor edina rezh vezhkrat vfo pofvét-no fvetlóft kast — gobov je bil. ,She veliko gerfbi kakor kose je ta bolesen — ni je fko-rej odpraviti.
Nekoljko ,Sirfkih vojakov je bilo v’ Ka-nanTko deshelo ropilo, in dekle is njé To Teboj v’ fushnoft odpelali, Namanova shena jo v’ flushbo vsame. Bila je to dekle prav dobra dufha , _ in Nâman fe ji fmili. ,, Oh I je rekla gofpéj, naj bi nafh gofpod v’,Samariji bili per preroku, gotovo bi jim on gobe odpravil. ” Shena pove fvojimu moshu, mosh pa kralju. Kralj rezhe Namanu: „Idi, Is-raelfkimu kralju bom pifmo poflal. ” Naman odrine, in Teboj je vseldefet talentov Trebra , fheft jésarov slâtov, in delet prashnjih oblazini , in lift pernefe IsraelTkimu kralju. Y’liftu je bilo: „Dobivfhi ta lift védi : Nd-mana Tvojiga Tlushabnika ti poThlem , de mu gobe osdravi. ” Israelfki kralj ta lift pre-bravfhi je Tvoje oblizhila od groše in ne-vólie pretergal, rekózh : „Kaj Tim Bogkalj» ktiri mori' iu oshivla, de k’meni mosha po-Tliila mu gobe odpravlat? Le glejte, kako obreft jiThe per meni !” Elisej pa je do kralja poflal in fporozhf mu : „ Kaj tergafh obla-
zhila? K’meni naj pride, svedel bo, de je prerok na Israelfkim. ” ,S’ kónji in vosam je Nâman prifhel k’Eliseju, in pred njegovim pragam obfioji. Elìse) rezhe fvojimu flushabniku is hifhe, de mu pove: „Idi, in opèri fe v’ Jordanu fedemkrat — tako bofh ozhifhen od gób.” Naman je hud in pravi: „,Sim miflil, de bo fej is hifhe prifhel , de bo v’ ime fvojiga Boga nad menoj klizal, fe gób dotaknil, in tako me osdra-vil. NiBe Abana in Farfar , ,Sirfke reki boljfhi, kakor vfe Israelfke reke, de bi fe mogel ravno v’teh kopati in pa sdraviti?” Kar oberuil je in fhel vef nevóljn. Naman fhe tako dober, fhe vender ni bil vef dober, ker je fhe tako samerliv in nataknen bil. Ta navdfnenofi je velefc madesh. Is fkrivniga napuha isvira vezhi dél. Ne po-sabite tega, ljubi otrozi ! in s’ napuhain, to korenino vred, jo potrebbe is ferça.
Namanovi flushabniki, pametni in ravni ljudje, radi fo imeli fvojiga gofpoda, (topijo pred-nj, in mu rezhejo: „Jelite, naj bi vam bil prerok Boriti kaj veliziga vkasal, Borili bi bili? Toljkajnj raji Borite , ker pravi : „ O ml fe in bofh zhiB. ” Lepa befeda najde lepo meBo. Nâman fe da potolashiti.
Premagal je fvojo ofhabnofl, lepo je bilo to od njega, in pa nikolj fe ni kfal. Leta tako navtifnena ofhabnoB, ktira je med ljudmi' she toljkaj hudiga Borila, bi bila tudi njega fkorej ob velik dar boshij perpravi-la. De je fvojo ofhabnoB premagal, Jihkar bomo flifhali, lepi prid je imel od tega.
*34
Nomali gre tedaj na Jordan, in opravfhi fe fedemkrat je bil od gob ozbifhen, in sdrav in zherftev je bii po mladénfhko. Kar vernil h’preroku feje s’vfo tvojo drufhino, in fhel k’ njemu, in mu rezhe : „ Sdaj vidim, de svunaj Boga, ktiriga Israelzi molijo , ni po vefólnim fvetu nobeniga d ruji ga Boga. Profi m te, prejmi od mene, fvojiga hlapza, to bitvo daru.” Ponuja mu slata in frebra , in berhke oblazhila.
Hvaleshnofti lep isgled! nar pervizh je dal Bogu zhaft — potlej fe zhloveku, ki mu je Bog po njemu to dobroto fkasal, hvali s’befedo in djanjam.
Pa Elisej rezhe: „Kakor shivi' Bog, vprizho ktiriga ftojîm, nikar trohe ne vsa-Eieni. ” Narnan mu hozhe vffiiti, Elisej pa ni kratko nizh hotel. „ Le s’ Bogam idi, mu je djal. ”
Lep isgled bresobréftne dobrótnofti ! Bogat bi bil lohka — pà sadovoljn raji s’ malim je bil, veliko dobriga je fiorii, iu nizh ni hotel sa to.
Kar pa je per ti povedi, ljubi otrozi ! sa vaf pofebno lepo, in nad zhemur bi fe vam vshaliti moglo, je dekliza, ki je go-vorjénje od nje. Perva pomozhmza s’ fvojim savupanjam v’ Boga, in s’ fvojim vfmilenjam do ljudi' je bila, de fe je terden vojfhak bo-lesni snebil, in de fe je vére prijel v’Boga. Takó, zhe fo bogabojézhi in dobri » she otrozi lohka veliko dobriga fìoré.
107. Gijezî.'
Gijezi prerokov flushabnik , ni bil lepih gofpodarjovih mifel. Kadar Nâman odide , je djal : „ Kaj ? moj gofpod tako vâri-je tega ,Sirza lè, in nobene rezili ni vsel, ki mu jih je pernefel ? Kakor shivi Bog, sa njim poletim, in jes bom kaj vsel.” Hitro tèzhe sa njim. Nâman, kadar vidi, de prerokov hlapez pride, mu fkózhi hitro is vosa naproti, in rezhe : „Je fhe vfe prav?” „Vfeprav, odgovori Gijezi. Moj gofpod me le pofhle, in vam fporozhi: „Ravno fta prifhla dva mladénzha is gore do mene, prerófhka vuzhénza. Dajte jima dajte frebra en talent, in dvojo prashnjo prebléko. ” Ndman rezhe: „ Bólj je, de vsamefh dva talenta.” Polili mu jih, mu savéshe Crebro v’dve mósti* ni, déne prebléke sraven, in dal je dva hlapza, de mu jih uefeta, Gijezi pride sve-zher do dòma, prevsame dnarje in oblazhi* la, in fe jima rezhe verniti, dnarje in oblazhi la pa je domâ fkril. Potlej gré k’fvojim gofpodu, in poftoji, zhe ga bo tréba. Elisej rezhe: „Od kôd pridefh, Gijezi?” Gijezi pravi: „Od nikódar. ” Elisej rezhe: „ Mé-nifh, de meni bilo sraven v’duhu, ko je mosb is vosa ftopil in ti prifhel naproti? Je bilo sdaj zhaf dnarje in oblazhila jemati, de fi bofh óljnike, nógrade, drobnizo, go. védi, hlapze in dekle omifhloval? Na'mano-ve gobe fe te prijemajo, in oliale ti bodô
»3 6
vef zhaf.” Gijezi gre fpred njega, pa vef bel gób, kakor fneg.
Terdo fvarllo vlim, ktiri fo po njegovo hlinjîvi, vovzhji, lashnivi, in goliifni !
io8» Jónov pokliz.
Nekako ob tem zhafu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu je povelje dal : „ Napravi fe, in idi v’ vélko méfto v’Ninive, pa pridgovaj v’njemu. Njih hudobija je velika, in féga do neba.”
Jona fe vsdigne, fhel je na morje, sa-del hajdovfko barko, plazhal vosnlno, fto-pil vâ-njo, in vmaknit fe Bogu jo mifli potegniti po morju. Pa kdo more to?
Bog obudi hud vihâr, in ftrafhno vrè-me fe vsdigne na morju — fkorej je fhla barka na kófze. Brodniki trepetajo, metali fo, barko polâjfhat, vklâdo v’morje, in na pomozh klizali vfaki fvojiga Boga, Vfe je molilo — sakaj zhloveka fhe tako divjiga perganja she natora v’ Boga klizati ob fili.
Le Jona fi ni vupal moliti, ker je hudo véli imel* Bol kakor vfa mnrf'ka lomâft ga je véftini nepòkoj plafhil. Po otrokovo fe je trefel, ktiri fe gromènja boji. Nar na dno je fhel v’barko, in fili fe safpati. Pa barkini gnfpodar gre nad-nj, in pravi: „Kaj fpifh? Vftani, in v’fvojiga Boga klizhi —* morebiti da, de ne poginemo.’’
De Bog hudobo fhtrafuje , obzhuti vfa-.ki zhlovek v’iaftnitn ferzu. Torej brodniki
fo fi miflili, kak velik hudodéliz bi vtegnïl med njimi biti. Eden drugimu rekó : „ On-gâvimol vadUjmo , de gasvémo, ktiri nam je kriv te nefrézhe*” Vadlâjo — predersDO in po vrashje je bilo to. Pa Bog je ober-nil, de je Jona sadélo* Vprafhajo ga : „Povej nam, sakaj fe nam godi taka nefre-zha? ktiriga déla fi? od kod ii? kam fi fe namenil? ktiriga naróda fi?” Odgovori:	Is*
raeliz firn! Boga zhaftim, nebeì'hkiga Boga, ktiri je morje in fuhi fvet vftvaril.” Tudi povedal jim je, de je Bogu miflil vbéshati. Vidili ljudjé fo sdaj, kako hudo je né po-flufhati Boga. Grosno fo fe vftrafhili, in mu rezhejo: „Sakaj fi to fiorii? kaj zhemò pozheti s’teboj, de fe nam morje vini ri.” Jona rezhe: „Primite in verske me v’morje, in pokojno bo morje. Savolo mene je vftal ta vihâr, jes vém.”
Tako huda ki je bila Jonova nepokor-fhina, tako lepa je njegova odkritoft, mosh-kóft in vóìjnoft. Na-ravnoft fposmi fvoj greh. Pove ga. V’fmert fe vdd, in jo ivo* ji nepokorfhini perfhtéva, in nameft vfih odpovedati fe fam febi je voljn.
Brodniki fo bili dobri, in po zhlovefh* ko fo miflili. Nif® ga hotli v’ morje vré-£hi, ampak vefMjo na vfo mozh vftavit kam v’ kraj. Pa ne da fe. Tako ftrafhno fe j© ttorje kop/zhilo , de fo jih valovi sagri hali* Viditi, de je vef trud saftonj, fo fkle-nili po prerokovim fvetu fioriti, klizhejo Pa v’Boga in rekó: „Oh, profimo Gofpod! DaJ né poginemo savolo tega mosha. Ne de^
238
la) nam greha is njegove fmerti. ,Sej fe po < tvoji volji to sgodi. ’’ Prijeli Jona , in pljufknili fo ga v’ morje. Morje vdhne na enkrat.
Brodnike pa je velek ftrah boshji ob-fhel. Verovali fo v’ Boga, opravlali mu daritve, in delali obljube.
109. Jona v’ vélke morfke ribe trebühu.
Bog je obernil, de je prifhla grosna mor-fka riba. Posherla je Jona, in fhla s’njim v’ globozhmo morja. Pa Bog je per shivlen* ju v’ ribnim trebuhu Jona ohranil.
Kako mu je v’ ribi per ferzu bilo, fi lohka, ljubi otrozi ! lami miflite ; pa tudi on nam pové:
„V’ fvoji britkofti klizhem v’Gofpòda, pa vflifbiva me.
Grobu is trebuha shenem fvoj glaf, o Go-fpod! in flifhifh ga d !
.Sunil li me v’bresen, v’fredp morjóv, satòp me obdaja.
Yfe tvoje kerm'ze in tvoji valóvi grèdo zbes mé l
Pahnen firn, pravim, fpred tvojih ozhf? Kaj, ko bi videl tvojo fveto vesho fhe kadaj !
Savesnile fo me do dufhe vodé,
Odéva me bresen, terftje fe mi sapl&a nad glavo*
Podrésnil fini fe pod hribov ftopâle,
Na vekomej mi je sapâhnena semla !
Pa otél od pogube , Gofpod , moj Bog !
bofh moje shivlenje.
Ker omaguje dui'ha v’meni, sdaj miflim v’ Gofpoda.
Dohaja, dohaja k’tebi v’tvojo fveto vesho moja molitev«
Kdor fe na prasue merzhèfa sanafha fe vana fvoje boshje pomôzhi :
Jes pa ti bom daroval fhe s’glafno hvalo, Obljube, ktire firn fiorii, t’opravlal.
Po tebi, Gofpod! vfa pride blagóft!”
Tako shivo in gorézhe je sdihoval Jona in molil v’ribe trebuhu. Tretji dan ga da riba fpet is febe na fuho — in Jona je ob-zhütleje ravno saffi fhane, prehajavfhe ga v’ ribnim trebuhu, potlej v’ to péfem po*-pifal.
Tako flrafhno jih vé Bog krotiti, kateri fe mu vftavlajo ! Tako zhudno jih ve ohraniti in otévati, ktiri fe pobolfhajo ! Tako fe zhlovek v’ fili moliti vuzhi. Tako vfli-fhi molituv Bog, ktira kipi is pobolfhaniga ferza !
ii o, Jona osnanuje pokoro.
Bog rezhe v’đrugizh Jonu : „ Pojdi v’to-Ijko Ninivfbko mefto , in osnani, kar ti po-rezhem.” Nefrezha je Jona smodrila , volj-niga in pokorniga ftonla. Per ti prizhi je
240
vrtal in v’Ninive fhel. Ninive Po bile velico metto Afirfkiga kraljeftva — bile fo veliko, flovézhemetto, kije imelo v’okrógle-ju tri dni hoda. Jona gre dan hoda pred feboj po Ninivah, in vpil in klizal je v’eno mèr: ,,,Shè fhtirdefet dni, iir Niniv bo ko-nez!” Ninivlane fo v’Boga verovali, napovedali poft, invfi, bodi velik ali nisik, fe v’râfovnik oblézhejo* Befeda pride do Nini vfhkiga kralja. Vrtal je is fédesha, in flékfhi kraljevo oblazhilo, fe oblezhe v’ ra-fovnik, pa fede v’ pàrft. Po vfih Ninivah re-zhe oklizati : „ Ogrefhiti fe ne fmé nè zhlo-vek , nè shivina, nè govedo, né dróbnizhe. Nè na pafho, nè na vodo jih ne goniti. Vfe naj na vfo mozh klizhe v’ Boga ! Vfaki pa naj fe od fvojiga hudiga pota fpreoberne, in od fvojiga pregrefhniga djanja. Sakaj kdo ve, morebit fe Bog da potolashiti, in nam odpufti, de naf ne konzhâ. ”
Bog je vfelej odpuftiti perpravlen. Vi-divfhi de pokoro delajo, in de fe jim je refni-- , za pobolfhati, jim je prelóshil fhibo, ktiro je obetal, in ni je poflal.
m, Jona pofvarjen,
Jona gre is metta najutrovo ftran. Per-pekalo mu je fonze, de péfha in boleha. Na-fhel je klòjhtfiovno. ,Stebel je klòfhzhovna per naf nesnana, ki hitro dorâfe. Lifte ima fhiroke in gofhate, ferne pa klòpam ali, P° dolénfko, klòfhzam podobno. Dobrotni B°2
je ondi jo dal sa*nj in sa vfe trudne popdt-nike. Lópizo fi je naredil pod njo , de ga s’ Tvojimi velikimi in fhirokimi lifiami pokriva. »Senzhil je in zhakal, kakfhina bo s’ mefiam. Kadar vidi, de fe mefiu le nizh ne sgodî, je vef nafajèn. Sakaj bil je, ki fe fmili Bogu ! fhe ofhaben in vef lazhen zhafil Miflil fi je, lashnivi prerok nfi po-rekó. Ljubfhi zhlovefhka zhaft kakor ljudi prid mu je bila. Vef hud je molil in rekel Bogu : „ Oh , Gofpod , prav té firn fe bal fhe doma v’ fvojim rojftnim kraju. Prav téj fim fe hotel vganui, de fim bil pobegnil. Sakaj vfe vém, de li dober in miloftiv, persanefJfv in velikiga vfmilenja, in de fpet greh odpu-fhafh 1 Sdaj pa kar profi m , Gofpod ! shiv* lenie mi vsàmi — bojjfhi mi je vmreti, kakor fhe shiveti !”
Tako terdiga do ljudi', tako nepokojni-ga, in fam feboj nesadovoljniga — nesado-voljniga zlo s’boshjimi modrimi in preljubimi fklepi dela zhloveka ofhabnoft !
Bog je Jonata milo, prijasno pa ozhitno pofvaril. Le tako je bil Jona klòfhzhovne savolo preljube fenze velel. Pa preden je druji dan sarja napózhila , je Bog zherva dal Va - njo. Podjédel jo je, in vfufhila fe je. Kadar fe lonze rasfija, pofhle Bog sjigózh jutrajin veter, in réshe ga v’glavo, de ome-dluje. V’novizh fi vófhi Jona vmreti. „Bólj vmreti mi je, pravi, kakor shiveti dalej.” Bog mu rezhe: „ Sa vol o klòfhzhovne fe je-sifh , je pa to prav ? ” Jona rezhe: „ Od lése bi zhlovek fkopemil, in po vfi pravizi.’*
„Glej! mu rezhe Bog, tebi fe klòfhzhovna toljko^ forili, ki je nifi nè fadil', né redii, ktira je lepa Hala eno nozh, in drugo vfah-nila. Meni pa bi te Ninive nefmilile, tolj-ko inetto, ki je v’njih nad flo in dvajfet jésarov ljudi, ki fe ne svedó né na levo nè na pravo — in sraven fhe shiviué toljko?”
De bi pazh bili vfi ljudjé po boshje takih ljubesnivih in vljudnih mifel ! De bi fej takih napzhnih in famoradnih ljudi ne bilo nikolj vezli, ktiritn je bol per ferzo bilje ali shival, ki jim kaj sadéoe, kakor blishni-ga frezha ; ktiri fe zhloveka nefrezhe, zhe-firavno grefhniga, zlovpfele, nametli poter-pleuje imeti s’njim ! Oh, dober, mili Bogi daj nam po tvoje biti milim in dobrim !
Per vfi ti Jonovi pergódbi fe nam Bog pa le miliga in ljubesniviga rasodéva. Prav ozhitno vidimo is njé, de on je Gofpodi fveta'. Bres njega fe po vfi naturi nizh ne sgodi. Vtiga je on gofpodâr, fòma in zher-va, pifha na morju, in fenze pod ftebljo. Njegovi oblafii fe ne more nihzher vmakniti. Vef pravizhen je on. »Strali mu da vfakimu, ktiri prav ne raynâ, naj bo hàjd ali prerok. Vedno vfinilen je. Grefhniku fpokôrnimu rad odputh'. Vfe ljudi, tudi hajde — obféshe njegova dobrota. Zlo shivalim je mil. Njegove enakofti ga ni pomozhnika. .Sdihleje vfltfhiva fitfkanzov, is file fhe take ftrafh-ne, v’ktiri ni nobene zhlovefhke pomôzhi, is morfkiga bresna, is trebuha morfke po-fhafti file vé otéyati.
II2. Isaija.
Ljubi otrozi ! preroki, ki je bilo do sdaf od njih govorjenje, fo imenitni fofebno po fvojih velikih delih, in zhudnih vrókih ali namerah. Preroki, ki jih bomo v’prihodno v’ miflih imeli, fo po fvojih lepih krepkih, duha polnih navukih fhe pazh imenitnifhi.
Kakor Elija mémo vfih drujih prerokov s’délmi, tako fe je Isaija fkasal s’ velikimi navuki, ki jih je gola lepota, in zena in krep-kóft. Pa, defiravno vifòko vfe , kar je govoril , vfe je vender priprófto in lohka uméti.
Svunajuja boshja flushba per Israelzih je bila velika in blifhiva — njih shivlenje hudo in gerdo. Isaija torej jim pravi :
„ Poflufhajte nebefa, in semlja vlézi na uhó! Sakaj, Gofpod govori: Otroke firn sredil in fpravil nakvifhko — oni pa fo fe (puntali v’me. Vol posni fvojiga gofpodar-ja, in ofel jafli fvojiga gofpoda; Israel pa me ne p~>sni mene, ne sméni fe moj polk po meni. Sapuftili fo gofpoda, savergli ga, njega »Svetiga, obernili fe od njega. — Žhi-mü mi je toljko vafliih daritev ? Navellzhal firn fe ovnovfkih shgàvfhinj in vafhih pltan-zov tdlfhe; sa kri vafhih junzov, jagnetov, kòsiov ne mabam. Zhe pred - me hódite, kdo vam veléva hoditi le mandrat po moji vèshi? Ne noflte mi vezh prašnih darov, Vafhe kadilo? — nagnufno mi je. Vafhih mläjov, vafhii febót in f-hodov, ne morem
et 2
jih nizh vezli fhpdgati takih pregrefhnih prašnikov. Vafhe mlaje in godove zhertim , fi'tni fo mi; navelizhal firn fe jih. .Stegujte fhe tako proti nebu roke, od vaf obrazhu-jem ozhi, in fhe toljko molite, ne vflifhim vaf: kervi polne fo vafhe roke. Operite, ozhiftite fe! hudobijo fvojih dél pofpràvite fpred mojih ozhi ! nehajte greh delati ! fto-riti dobro fe vuzhite ! pravize vaf bodi fkerb ! satirauzam pomagajte! fiorite firóram pravi-zo, ponefite fe sa vdóvo! To üorivfhi fhe le pridite, in fe prizhjte s’mano, Enaki fhkerlatu naj fo tudi vafhi grehi, kakor fneg bodo beli. Kudézhi kakor karmesin naj fQ, vovni bodo enaki.”
‘Veliko Israelzov je previdilo pregreho fvojiga shivlenja. .Spravit fe s’ Bogam , in sbrifat fvoje .grehe , fo pokoro in dneve pras-novali, pa bili fo ravno tifti nepobolfhani ljudje. Isaija jim pravi :
, Je pazh to pòli po moji vfhézhnofti (pravi Gofpod) de fe zhlovek tare kak dan? de glavo po bizliovo obefha? de fe vala v’ rđfovniku po prahu ? — Poft pravifh temu in dan, ktiri bi hotel vfhézh biti Bogu ? Ni poft, ki ga jes hozhem, raji tak? Vesi rasdèri, ki te greh ima v’njih, jarm raspüfti in jermene, proftóft daj satrénzam, vfe take Lomi med Jazhne fvoj kruh,
Kadar vidifh nasiga, ga obleži, in vbóshizu» fvojimu bratu, fe nikar ne perkrivaj. Po sarino ti bo ljuzh tifti krat safjala, tvoje sdravje bo hitro pergnalo. tvoja pravjza pojde pred
vboshize vodi na fvoj dom
teboj in boshje velizbafivo ( njega prijasnoft ) sa teboj. Takrat bofh klizal, in Gofpod fé ti bo glafil, krizhal, ou pa porezhe : Lej me! —Zhe ferzé fproftréfh lazhnimu , in koperuézho dufho nafitijefh — vedno te bo ravnal Gofpod, in naličil tudi tvojo dufho # ob fufhi, pokrepzhoval bo tudi tvoje kofti. * Enak vertu namâkanimu bofh, enak shivi-mu ftudenzu, ki mu nikolj voda ne pojde.”
Veliko Israelzov je imelo prav majhine mifli od Boga. V’podobah fo fi ga narejali pa miflili, de kaka boshja mozh v’takih ìè podobah prebiva. Poklekovali pred take podobe, v’ potrébah fo k’njim fvoje savupanje jemali, po bosbje fo podobe zhaftili, kakor bi bile Bog take podobe, fsaija jih od take nefpameti savràzha, in vuzhi jih zhiftejfhi in vrédnifhi rnifliti od.Boga. Rekel je Is-raelzam, ki fo Boga s’ fvojim kratkim vu-mam dolezhi, in viti ga in sapopafti hotli dati v’ podobah :
,, Kdo mèri vode na dlan, kdo nebo s’pedjo tehta, kdo vsdigne tésho semlje s’tremi perftm!? kdo deva gore na va'go^, vaguje grizhe na vashine forila ? Kdo obrazha Gol-podoviga duha? ktiri fvétnik ga njega vm-zlu'? — Glej! narodi fo mu kapla na veder-nizi, prahe1* na vige torfiu — glej! kakor fmét ou otóke popihuje! vfa Libanfka gora mu v’ ognj ne sdà , nè shival po nji v' shgavni dar. Oni in pa nizh fo vfi na-ródi vprizho niega, prašno nizh , in pa manj kakor nizh fo njemu permérjeni. Po komu tedaj hozhete sooblizhiti Boga , kaki luno
246
podobo njemu permérjati? —,Se lie svefte? ne fiifhite? Vam ni bilo she nekàdaj povedano? nifte podvuzhèni, kar setnlja ftoji ? Nad semle okrôglejam on fedi, in kakor ko-bilize fo mu njeni prebivavzi. Kakor pere on rafteguje nebo, kakor fhotor, prebivat pod njim, ga rasprofh'ra. Knése dela on v’nizh, in fvetâ sapovdvavze on konzhuje. Komej fo vfajéni, komej vfjâni, komej korenini pod semljo njih deblo, on pa kar pihne v’ nje, in vfâhneni fo — pifh jih po-bére, kakor fternifhe. Pokornu tedaj, pravi fveti Bog, me hozhete opodóbiti ? Komu hozhete, de vidim enak? Vsdignite ozhi, in poglejte, kdo je vftvaril svesde lè titfe vfe? On védi njih trumo po fhtevilu na nebó. Po imenu jih poklizuje. Nobena fe ne samudz po veliki njegovi mozhi in obla-fti. — Zhlovek pa gré in naféka zedrov, podére fmrék in liraftov, napravi fkladanzo hoftinih panjov, jih jemle, in fe gréje per njih, vkuri in pezhe kruh; kar pa jih ofla-ne, jih podela v’boga, fi jih podela v’malika, gré in pred njega poklekuje, teléba na tla, ga mòli in pravi : » Varji me; ti' fi moj Bog !”
Bi fe moglo boshje velizhaftvo in ma-likvanja nefpamet terji popifati?
Ljubi otrozi ! tudi sa naf fhe fo lep na* ?uk ti prerokovi reki. Kdo jih more brati in nè obzhutici shive zhafti do Boga, proti ktirimu fe sgubf vfa velikòta in lepota. Kdo jih more brati, in ne previdi, de Bogu le s’ zKiftitn in fvetitn shivlenjam, in pa
s’ nobeno drugo rezhjó lepflii ne moremo fkasati zhalh' ?
li3.	,She nekoljko lepih Isaijovih prilik.
Isaijovi réki fo s’ lepimi in velikimi ref-nizami bogati. Satéran in reven polk fo bili Israelzi o tem zhafii. Isaija jim dobrim , ko-Ijkor toljkim, takó lepó in v’ shivo pokashe ljubo boshjo prijasnort , in blago njegovo mi-loft. de je zhloveka to fhe tako podertiga moglo poravnati in oshiveti, nebefhki roli enako, ki na roshi venózhi miglâ. Hudobnim pa neisproflivo boshjo ojftróft, ki nefpokór-ne grefhnike tepe s’njo, popifhe s’takimi terdimi befedami, de fo gromu in ftréli enako fhe taziga divjaka prefunile. ,Shkoda bi vam bila , ljubi otrozi ! ko bi ga ne flifhali fhe nekoljko:
„Tako govori Gofpod, on velik in vi-fòk, ktiri ftanuje vezhno, ki fe mu ,Sveti pravi t Nebo je moj fedesh, seinlja moje podnoshje. Na vifózhini in v’.Svetfnjfhu prebivam, pa tudi per ljudeh pobitiga in podertiga duha, de oshfvlam duha podertiia, de oshivlam ferze pobitim.” 57, 15.
„ Rasvefelijózhe je milo boshje okó — kakor jafno fouze podeshju: kakor ob shet-vi rofin oblak. Varh in hramba per vfim je Gofpod, lopi enako fénzhini o saga'tni fopâr-
zi — icotu savétnimu enako o pifüu in na-ljivu. ” iS» 4. 4* 6.
Povsdignite proti nebu ozhi, poglejte semljo pod njim. Kakor dim raskadilo fe nebo , semlja fe bo pollatala kakor oblazhilo , pravi Gofpod , in njé prebivavzi bodo pomerii muham enako; moje svelizhanje pa je vedno, in moja praviza ne prejde. ” 51, 6.
„ Hribi naj fe premikajo, grizhi fe gibajo, ali moja miloft do tebe fe ne premakne, pravi Gofpod, mojih obetov fklep fe ne gane.” 54, i°-
„ Bog vezhen je Gofpod, ftvarnik je semlje pokrâjn — ne opefha, ne vtrudi fe on, nihzher ne vumé vuma njegoviga. On da-ja péfhavzam mozh, on omagovâvzam veliko krepkóft. Mladenzhi pefhajo in omagujejo » junaki fe opodkajo in padajo -— ali ktiri v’ Gofpoda savupajo, jih je mozh, novo perje jim kakor orlu podrafe, tekó , pa ne opéfhajo, gredó, pa fe ne vtrudijo. ” 40, 28
Tako govori Gofpod - Bog, on ki te je vftvaril, on ki te je sooblizhil : Ne bôj fe; refhujem te. Po iménu te klizhem : moj fi. Po vodah naj gâsifh, firn per tebi ; fhe taki valovi te ne satopé, Po ognju hodi, ne bofh fe opali), ne bo te pljéme. Sakaj drag fi mi, vreden li me, ljubim te.” 43, r.
„Tako pravi Gofpod - Bog , odrefhenlk in Israelfki ,Svetez ; Jes Gofpod fim tvoj Bog, kite tvoj prid vuzhiin, ktiri te vodim po potu , ki ga hòdi ! Kaj ko bi fe mojim sapovditn vdal! — Reka to tvoje frezhe bi
bilo, in tvoje blagófti kakor morfkiga va-lóvja. ” 48, 17.
„ Terpeuti'nka bote vi grefhniki, ki fe ji pérje sazverka , vert bote bres mózhe. Vafha mózh bo pesdir, in vafhe delo jifkra, in vkup bota sgorela — ne bo ga gafivza. ”
I» 3-
„ Gorje jim, ktiri huditnu dobro, in dobrimu hudó pravijo, ktiri tmò v’ljuzh, in ljuzh v’ tmo fpreobrazhajo; gorje jim, ktiri fe v’ laftnih ozheh vumétni sdé fami febi ; gorjé terdnim popijavzam per vinu, jund-kam per pijani kvafnini; gorjé jim, ktiri sa dar krivizhnika odvesujejo, in nedolshnimu pravizo jemló. Gniljatuv bo njih korenjina, in njih zvet kakor prah fe raskddil.” 5, zo«
„Hudobni, in pa ferdito morje! Nemo* re per pokoju biti, valove shène, in niézhe blaro in gnufobo. Nobeniga mini, pravi moj Bog, nimajo hudobni.” 57, 20.
„ Pofiufhajte me, vi, ki po pravizi hre-penitè ! ti ljudftvo, ki v’ferzu hranifh moje sakone ! Ne bojte fe zhlovefhke safram* be, ne ftrefujte fe nad njih vkljinanjam ; mol, kakor oblazhilo, jih bo jedel, zhérev, kakor vóvno, povshil, Moja praviza pa je vekomaj, in moja blagóft od rodu do redu.” 51, i o*
„Trava je vef shivot, njegova lepota enaka zvetju po polju. Boshja fapa naj va-nje potegne, in trava vfahne, zvet fe ofpè, Tra« va ref je to ljudftvo. Trava vfahnuje, zvet svéne —■ nafhiga Boga befeda pa vezhna oftane, ” 40, 6.
3.$Q
„ Vefelje obhajaj nebo! vrifkaj semi ja! glaf poshenke goré! — tako namrezh pravi Bog: Posabi le mati CVoje dete, fe ne bo vfmilila fvojiga laftniga finii? — pa posabi naj ga ona — jes tebe ne bom nè posabil. ” 49» li'
Te prerokove befede fo boshji isréki, de vemo. Bog pa po ravno temu Isaiju pra* vi : „ Kakor gre desh in fneg od neba » pa né fpet naša j, ampak semljo poji, in jo rodovni in seleni, de roduje fétino ferne, in kruh, ki ga jemo: tako bodi tudi befeda, ktira is mojih üft gré — ne hódi naj prašna nasaj, opravi naj, kar hozhem; sgodi naj fe, po zhimur jo pofhlem. ” Ljubi otrozi de bi fej tudi per vaf ti boshji reki lep lad obrodili !
114.	Jeremija.
Ljubi otrozi ! lepi Isaijovi reki fo vam vefelje bili, vêm. Gmil do shiviga vaf bo inili Jeremijev glaf- Tako perferzhno, tako terdo naf opominja shivlenje poboljfhati, de bi, po prigovoru, kamen omajal. Poflu-fhajte ga famiga:
„ Oftermite nebéfa!- od ftrahu in groše poginite , pravi Gofpod - Bog ! Moj polk je fiorii dvojo hudobijo — Mene, vir shive vode fo sapuftili, in isfékali fi rupe — Ijukna-flerupe, ki vodene dershé.” 2, 12. Tako nefpametno pozhénja vfaki zhlovek , ktiri
v’bogaflvu, v’ zhafti in v’flaftih Tvojo frezho jifhe, nè pa per Bogu.
„ Moj fhemalli polk ine ne fposnä, otro-zi fo trapalli, nevumni. Na hudobijo fo prekanjeni sadofti ; fioriti pa prav Te ne sve-dó. ” 4, 22. Nobeniga hudobuiga otroka ni tedaj treba isgovarjati, kakor bi ne vedel, kaj je prav.
„Boga sa njegove dobrote nè hvaliti, je nevera in frovóft. „ Nevérniga in neote-faniga Terza, pravi Gofpod, je ta polk. Obrazhajo Te od mene, in vedno mi vltopa-jo. Nè de bi rekli v’Tvojim Terzu: Bójmo fe Gofpoda, fvojiga Boga, ki nam sgodni in posili desìi daja o Tvojimu zhafa, ktiri nam hrani shetuv is leta v’leto. Vafiie hudobije vaf tega ovérajo, vaThi grehi vam vTe take dobre mifli odganjajo.” <j, 23. Kdor sheljl Boga Tposnati, in ga vefel biti, more zhilto Terze od greha ohraniti.
Le v’ zerkuv hoditi The ni prava boga-bojézhnofl. „Svoje shivlenje in Tvoje mifli poboljfhnjte, pravi GoTpod-Bog. Ne vu-pajte v’ Tvoje lashnlve beTede. Ne gonite smiram: GoTpodova vesha! GoTpodova veshal GoTpodova vesha! Le kadar Tvoje shivlenje in mifli ref popravite, zhe eden s’ drugim po pravizi ravnate, zhe ptujza, firote in vdove saterali ne bolle — le tiflikrat vam bom v’ desheli, ki firn vafhe ozhake va-njò vfelil, dal mirno vfelej prebivati. Tako pa fe na lshl sanafhare, ki vam nizh ne pomagajo. Kradete, vbijate, tiezhillvate, po kri- ^ vim perfegate — potlej pa hódite, in pra-
vite ftopivfhi pred moje oblizhje v’ ti ve-sili: „Mf imamo pravizo pozhénjati vie te gnufobe.” Menite, pravi Gofpod, de je ta vesha, ki fe imenuje po mojim imenu, ber-log televajfek?” 7, 3.
„Kdo pade, in ne vftaja? kdosajde, in bi ne hotel fpet rad na pravo pot? Sakaj fe tedaj ta polk vftavla taku terdovratoo na sgréfheni poti, de fe ne da savermci ? Ni ga nikogar, de bi mu bil shal njegov greh , de bi rekel: Kaj firn fiorii? Vfi dirjajo pot pogublenja, kakor v’ boj derézh konj.” 8, 4.
„ Zhapla fpod neba ve, kdaj je zhaf priti ; gerliza, laftavka, flòvez dershé fvoj odhod. Polk moj pa fe dela nevédniga bosh-jih sakonov. Je zhlovek od nevumne shi-vali nefpametnifhi ali kalj?” 8, 7.
„Sakaj, pravi Gofpod, je le moj polk, on ki je ljubik moj bil, toljko hudobije po-zhel? In pa kaj imafh opraviti fhe dalej v’ moji veshi ? Bo ménifh v’ dar pofvezho-vâna mefenfna, ki puhafh na-njo, hudobijo snad tebe sbrifala? Glej! Gofpod-Bo? ti je imé dal: ,,Olika lepa, selena, vfa v’fadu." Ali po Gofpodovim povelju bo med gro-mam in lomâftjo ognj sgrabil njéno perje, in vie njéne mladike konzhal.” Oh, kdo, ljubi otrozi! bi ne bil raji selena, kakor od ognja konzhana oljka? 11, 15.
» Koljkor samórez kósho, ali tiger fvo-je pége fpremeni, ravno toljko bote dobri mogli biti vi, zhe fe hudiga navadite.” 13, 23-,Sofebno ref je to, ljubi otrozi ! od grehov » ktirih fe kdo is mladiga navadi.
.Saftonj fé hudòbuesh sanafha na profhnjo fvetnikov. „Tudi (VIosef in .Samvel, pravi Gofpod-Bog, naj ftojbà pred mano, fakimu polku ne morem biti dober. Prozh s’ njimi fpred mojiga oblizhja, poberó naj le — kar jih gre kugi, v’kugo,’ kar mezhu, podmezh; kar lakoti, v’lakoto; in kar jih gre fushno-fti, v’fushnoft!” 15, 1.
„Gorje mu, kdor od Boga Terze oberile, kdor v’zhloveka savupa, in fe na prej-dejdzho njegovo roko sanafha. On, in pa brin v’ nesnani pufhavi ! Ni kol j ga pridno vrème ne obide' V’famòti je fuhi in divji, v’folnatih in nerodovitnih tleh fahne. Biager mu , kdor v’ Gofpoda savupa » zbigar fvéft je Bog ! Drevefu je enak ob vodi safajèni-mu , ki po vlashni semli korenjine rasgânja. Pridi tudi vrozhina, ne boji fe, njegovo perje shivi seleno. Ni ga fkerb fufhe med letam, le smiraj fadje sadeluje. ” 17, 5.
„ Jerebiza léshe jajza, ktirih ni ona snefla (in nima uizh od tega. Mladlzhi po-pufté ptujo mater, in fe rasleté). Taki je, kdor bogaftvo fpravìa, pa nè po pravizi. Sapuftl ga bogaftvo v’fredi njegovih dni, is njega pa trapa pogleda.” 17, 11.
„ .Skomina mu je, kdor terdo grosdje jé. ” (Vrepalo fe mu bo, kdor hudo dela.)
Kèzhi ref naj fine grefhnik : „Karli me fpreobernil, o Bog! fe fhe le kfam! Kar lì mi fposnanje dal, fhe le od shalofti terkam na perii! »Sramujem fe, ozhi mézhem po Cebi nad gerdobami fvoje mladófti!” ,Smé «aj ref tako grefhnik rezhi, in Bog um po-
254
rezhe: „ Moj dragi fin , moje blago dete tóshi tako! Deliravno fim djal, de ga bom, le smiraj mi je vender na mifli ! Vshâli fe mi do njega ! Vfmiliti , vfmiliti fe ga ho-
zhem.”	-
Ljubi otrozi ! pazh je berhko, de fo be-fede teh fvetih boshjih mósh nafhih zhafov dozhakale, iu de tudi vi fbe lohka berete, kar fo govorili she pred nekaj jesarov let! Bog je tako obernil, in gotovo tudi is lju-besui do vaf! Vaf ne bo vefelilo to? Mu ne bote hvaleshni sa to? — V’ djanju fo-febno fe mu hvalite, de fi vfe te betede k’ ferzu shenète, in pa de shivite po njih 1
ii5.	Ezehjel, in drugi preroki.
Prerofhke pifma fo kakor lepa lóka vfa s’difhézhimi roshami bogata. »Shopek teh rósh, pa nar lepfhih, bi vam vtegnil, ljubi ctrozi ! prijeten dar biti !
De vam vfe bol rasfvetlim , bom fhel femtertje bol po duhu in poménu befedi', kakor po befédah, in bom nektere isréke prezej na vaf obrazhal.
Ezehjel: Lepa je podoba, ki nam pra-vizbniga v’nji kashe: „ Pravizhen je, kdor pravizo in refnizo fpolnuje (kdor fe vfiga, kar prav ni, zhifiiga sdershi) ; kdor nikogar ne shäli, kdor nikomur uizh po fili ne vsame ; kdor fvoj kruh med lazhue lómi » in nage obJa'zhi ; kdor ne pofojuje v’ obréft ali na gerde zhimshe, in nikogar ne dère ;
kdor fvojo roko vmika vfleherni krivizi, kdor moje sakone dersbi, in fe po moiih sa-povdih ravna — taki, pravi Gofpod, jepra-vizhen , raki. naj shivi.” 18, 5*
„Kakor ref sirnim, pravi Gofpod-Bog, nozhem nè grefhnikove lmerti, ampak fpre-oberne naj fe grefknik od fvojiga pota, in sbivi naj.” Pazh velika, tolâshba sa vfaziga ref fpokórniga grefhnika, ki je naj nikoij ne posabi!
Baruh :	Lepota ftvarjenih rezhi naj
naf proti ftvarniku povsdiguje: „ Ljuzh nam on pofhle, in ona perhid : nasaj jo pokli-zhe, in trepezha ga vbóga. Velele fverijo ondi svesde, kamor jim je pokasal. Pokìi-zhe jih , in glafijo fe :	Lej naf ! ,Sija-
jo, in fvojiga ftvarnika fe vefelé — in ta je nafh Bog. ” 3, 33.
Ne ftavite savupauja v’dnar in blago.” Kej fo knési in narodi, ktiri fo slato in Ire-bro nafipali, ki jim ga nikoij ni bilo sado-fli ? Po-njih je, fhli fo pod semlo, in naflo-pili fo drugi namelt njih.” 3, 16.
Osea: „ Vfmilenje, pravi Gofpod, mi je ljubo, né darovi, boshje fposnanje ljubfhi od shgavnih darov*” 6, 6.
„(Otrok nevbogliv ) in pa odpela'ni golob, ki fe nizh vezli ne své! Poguba, kakor orel, ga bo sagrabla.”
Ni prava vfaka molituv. » Veliko , pravi Gofpod-Bog, jih v’méklizhe, pa nè is ferza. V’ mé is fvojih póftel vékajo , paje sa shitó in vino jim je. Kar mene tizhe , fo puntarji".” 7, 14,
256
,1 C Otroka , ktiri dober biti sazhne, in dober odane med hudobnimi otrozi, fe okó boshje prijema kakor figine novine, kakor grosdja po pufhave goljavah.” 9, ic.
„ jSejte pravizo, in sheli bote miloft. Nefpametne kvante,. lash in golfija (in vfe hudo) fhtrafo poganja, tlàm nesdravim enako , is ktirih fpod brasde ftrupéne séli kljé.” io, 12.
„Velizhaftvo hudobnih prèjde enakoju-trajnimu oblaku , ( ki fe fpremma v’ slato in fhkerlât, pa gredózh v’desh Aréne ) ; enako jutrajni rofi, ki po travi lepo migla, od fonza obfjâua pa sgine ; dimu is iftéj enako, ki fe nakvifhko val/,in pa mine.” 13,3.
Kdor v’Boga savupa, in je njemu pokom, mu je Bog mil in prijasen. „Rofa, moje dete, mu pravi Bog, ti bom, in ras-zvetal kakor ljnnbar fe bofh. ” 14, 6.
Jod: Kadar shétva dosorf, fe greš’fer-pamnad njo> — (zhlovek mero fvojih grehov fpolnivfhi je pogube srel).” 4, 13.
Amos: Lepote boshjih dèi fe ne moremo nikolj dodi nazhuditi : „ Premiflite fej: On je, ktiri je godosévze in pâlize na nebu vdvaril, ki nozh v’ jutrajni shdr , in dan v’nozh fpremenuje, ki je vdvaril vetróve, in meglo naréja, ki morfko vodo klizhe nakvifhko , in dréneno v’ desh sl ji va našemijo.’7 5, 8-. .
Rrivizhno blago nima téka. „ Ker vbóshza farete , in mu, kar ima prida, do zhiftiga pobérate, fi bote fzer hifhe is résaniga kamena podavili, nè pa v’njih prebivali ; sa-
radili fi nograde lepe, n*è pa vina od njih pili.” 5, H.
Bogu fe nikamor ne moremo fkriti , njegova roka naf povfot doféshe: „Potakne-jo naj fe verh Karméla C veliziga, sarafheni-ga hriba), fledil, pravi Gofpod-Bog, jih bom, potegnil jih bom; v*dno morja naj fe pofkrijejo, kazham jih bom rekel popi'kati.” 9j 3*	...
Abdija : „ Ofhabnoft ferza, pravi Go-fpod - Bog, tesapeluje, o Israel! Ker prebi-vafh po raspórkih med fiénami, ker fe po vi-fhavah podzhefh , miflifh v’ fvojim ferza : Kdo me bo slekel na tlâ ? Pa fplavaj po orlovo nakvifhko, snòfi med svesciami fi giies-do : tmii od ondod te bom pahnil. r, 3. Tako je ofhabnesh vfelej ponishovau, in na kar fe slobl, mu nizh ne pomaga.
Mihea: „Kaj zhèm, vprafhafh , per-Befii Gofpod- Bogu, de mu bo vfhézh ? Mu ^hèm koljéna perpógovad, njemu vélkimu Bogu? Zhèm pred - nj hoditi s’shgâvfhinjami ]n létuimi teléti ? Menifh kalj de Boga kak lesar ovnov mika, ali pa pitanih koslov fhe toljko jè.t&rov? Povédano ti je, o zhlovek ! kaj de je dobro, in kaj Bog hozhe od tebe: Prav delaj, vfmilenje ljubi, in ponishen bodi fvojimu Bogu!” 6, 6.
, Nahnm : „ Persanâflfn je Bog — pa tudi velike mozhi; krivimu je ne sanèfe, Bo lomdfii jn viharju hodi on, kakor po zé-“1 : Oblaki fo mu prah pod nogami ! Morje sakréga on, in vfufhf fe, vfe réke minejo, ■«•ribi fe ga trefejo, grizhi fekólejo; senili
258
Ija in vefólni fvet, in po njemu vfi prebi* vavzi trepetajo pred njim. — kdo bo prebil njegovo satnéro?” i, 3.
„ Posnd jih Gofpod - Rog , ktiri vupajo va-oj* Mil jim je — in ob fili njih mozh.”
1,	7*
Habakuki „Tvoje ozhl fo vfe prezhi* fte, o Bog! debi mogel gledati hudobo, de bi ti prenefel kri vize pogled.” 1, 13.
„Glej! nevérez nima ravne dufhe, pra-vizhen pa is vére shivi. ” 2, 4.
„ Kakor vino pijanza premóti C vpijani, ôtrâpi, in mu vsame savéd ), tako ofhâbni-ka shéja po zhafti. Nezhaft ga perzhakuje. ”
2,	5*
Bog naj bo nafh tolâshnik , in nafha fvéft ob lili: „Ne oselèni j’é ttdi figa, ne bo naj perdélka na terti, odpové naj oljka fvoj fad, ne daj shivesha polje, odgnana bodi drobniza is ovzhâka , nobeniga govéda she ne bodi per jaflih — jes pa fe bom vender le v’ Gofpod - Bogu vefelil, bom dobre volje v’ Bogu svelizharju fvojim. Bog, on Gofpod, je moja mozh.” 3, 17.
Sojoniid : „Vfi ravnajo trâpafto, ktiri miflijo, de frezho bogaftvo daja, ki po do-brimu ne hrepeni Njih frebro in slato jih ne bo otélo ob fodbi : konez jih bo naglo.n i» iB-	.	4
Age):. „Nebo vam je rofo odpovedalo, semlja fvoj fad. Poklizal firn vam fufho nad polje in nograde, nad shito, vino in olje , nad vfe, kar semlja roduje, nad ljudi in sfavino. S* fnetjàvo in rjò lira vaf tepel, vfe
«k
delo Vafhih rók fini vafii s’tozho pokléftit «*■ pa ni fe mi vaf nihzher fpreobernih”
J, 10. Tudi ponatórini slégi * ljubi otrozi! kakor Vfe druge ftvari* Ib zhloveku V’po-boljfhanje* Zhe tedaj poftavim tozha bije, vprafhaj fe : „Kaj naj poboljfham nad fabo ?” •— Pa ref poboljfhaj. Nikolj ne bo ta napžh* na* ,Shè Je boshjo mifel bofh fponil tak<5*
Zaharijà ; „ K’ meni fe fpreobernite * pravi Gofpod - Bog * in obernil tudi jes fe bom k’ vam*” 1, 3*
Kako rad jih vender ima Bog, ktiri v’ njegovim ftrahu shivé ! Kaj je zhloveku ljubfhi od ozhéfa ? NobeUiga vuda ne varije fkerbnéj. Bog pa pravi : „ Kdot fe vaf per-takOe, mi feshe v’serklo ozhéfa.” 2, 8.
„Nè s’vojfko* né po zhlovefhki terđ-noftij ampak po moji mu duhu, pravi Gofpod - Bog * je ob zhafti lile mogozha pomózh.” 4, 6.
Tâsheiije tfefplénzov iti shäKmVzov : ,}Le refnizo ljubite in mir, in vafhi pòftiùi in shalovlti dlievi bddo dbevi Véfelja in pofkdkve. ” 8, 19.
Malahijai „ Nimamo vfi eniga ozbeta ? Naf ni en Bog vftvaril vfìh ? Sakaj tedaj eden drujiga sanizhujemo in pa golfìuno, ili lomimo saveso fprédnikov fvojih. ” 2, 10*
„ Povernitefe k’ meni, pravi Gofpod-Bog, ih povertìil jes fé bom k’ vam, in raslózhik bote vidili med pfctvizhnim in hudobnim, ihed tifiim r ktiri Bogu flushi , itt tiftim* kti-tï mn ne fluâhi-” 3* t8,
Ljubi otrozi 1 preroki fo fvöje lepe pri-
K 2
. like od narave ali natore jemali, ki jo imamo vedno pred ozhmi. Vfa natora je td-ki navuk sa naf. VTe, kar vidimo, nafogovarja, ^ vfe lohka dobre mifli in fvéte ob-zhutleje v’ naf obuduje. Le farni febe vpra* fhajte : „ Ljuzh in svesde, jutrajni shar in nozh, vetrovi, megla in desìi, hribi in gri* zhi na koga naf opomnijo? Kaki lep navuk nam nifo sjutraj oblaki, in rofa po travi ? golob in orel, ki fe nad nami vosi? Ladja novina in grosdje na terti ? obfétuv in shé-tuv? tozha in dim is iftéj? ftrupéna trava in rosha, od ktire rofa kaplâ?” Odgovorna vfe te vprafhanja, ktiriga fi dajajte, vaf bo gotovo vefelil in jVuzhil !
il6.	Israelfkî polk v’fushnofi: pelân*
Vfi fhe toljki prerofhki zhudeshi, vfi. njih lepi opomini nifo vezh per Israelzih sddli. Veliko hajdov fe je fpreobernilo. .Sarepfhka vdòva, Na'man ,Sirez, Ninivlâ-ne radi in veleli fo boshjo befedo na * fe vseli , in fo va-nj verovali, Israelzi pa fo le huji, in Bogu vedno nepokórnifhi perhajali. Bog jim tedaj rezhesadno, pa fhibo nar hu-jo napovedati.
Po Isaiju , poftavim, fe je to sgodilo v*mili priliki — v’ lepi péfmi od nograda :
„Naj pojem, je djal* péfetn fvojimu ljubkti, péfem prijetno fvojimu ferzhku od njegoviga nograda. Moj ljubik je imel no-
grad v’ tolfti gonzi. Salóshilga je, potré-bil kamnje is njega, nafadil ga s’terto pre-shlahtno, poftavil ya- nj turn, in islekal tla-zhlvnizo. Vupal je, dal bo grosdja, pa rodil je lifjak. ”
„ Sdaj tedaj Jerusalemzhane, in vi' Ju-dejzi! fodite fami med mano in nogradatn mojim. Kaj fe je fhe fioriti dalo per mojim nogradu, de bi fiorii ne bil? Sakaj je, ki firn fx bil grosdja fveft , lifjak obródil?” „Pale tiho, povem vam, kaj me jemi-fel s’ nogradatn fioriti ! Pobral mu bom plót, de fepopafe, poderel mu sid, de ga sman-drâjo. V’ pufho naj ho ; nè obrésovan ne bo, nè ogréban; ternje in robidje bo raflo po üjemu ; oblâkam pa bom prepovedal nè kaniti desìi ja na-n j, ”
„ Ta Gofpodov nograd pa je Israelova hifha — Judejzi fo ta, ga toljko vefeh'vfhj, njegov fadesh. Pozhakoval je lepiga djan-ja — pa bilo Je trinofhtvo (fila in kriviza) ; pozhakoval je pravize — pa krik je bil ( ftifkanzov ). ” 5, 1.
Jeremija je prihoduo fhibo po vlili vu-fiih Jndejzam napovedal :
„Tri in d vaj fet želih let je, tako pravi vfimu polku , kar pred dnevam vftajam , in vam vedno Gofpodovo befedo in svefió osna-nujem , in vfe li persadévam —- pa ne ma-rate. ”
„ Tóljkajnj prerokov, fvojih flushabni-kov, vam je she Gofpod • Bog poflal; po* fililaI vam jih je , pa nifte jih poflufhali » nè jih marali poflufhati. ”
afe
„ On fatn vara je fporozlioval : Verrate fe od fvojiga hudiga pota, od Ovojih hudob* uih naklepov nehajte, in oftânik bote imeli vedno v’desheli, ktiro je Gofpod - Bog dal Vam in vafhim ozhakam. Pa tudi meni , pravi Gofpod-Bog, nifte pokorni.”
„Torej, tako pravi Gofpod * Bog , ker vara ni mar sa mojo befedo, le molzhite, vfe toljke narode od féverja, in mojiga flushabnika Nabuhodónosarja , Babilonfkiga kralja, grem in vam pofhlem, perpelal jih bom pad to deshelo in nad nje prebivavze, in nad vfe mejézhe narode. Pogubil jih , opona-? fhati in saframovati jih bom dal, rasoral in do zhiftiga jih bom rasnefel. Vfaki vefel glafik bom pobral smed njih, potihnilo bo petje shénina^ in nevéfte , vfi mljfni bodo vmóknili, vfa ljuzh bo pogdfnila, pufha bo deshela, prebivalfhe bo groše in ftrahü. ,Ser demdefet let bodo Babilonfkiga kralja fushni vfi ti rasródi,” 25, 3.
,, Enake fhibe fo bile prebivavzam Israel fkiga kraljeftva osndnene. Pa vfe sa-? ftonj,
Boshja fodba je tedaj ropfla, .Salmanar far, Afirfki kralj, torej je ppifhel s’ftrafh» no vojfko, in vshugavfhi .Samarijo, njih velko mefto, je is Israelfkiga vfe prebi-* vavze v’ fushnoft gnal na Afirfko. Nabuho* donosar, Babilonfki kralj, je prifhel s’yfo fvojo vojfko, je vshugal Jerusalem, vei^0 mefto na Judovfkim, Judovfkiga kraljeftva kralja ôn prebivavze shéne vjéte v’ Babilon, rekel je ffleftaç» Qgidje podreti» in vfe mefto
a$3
poshgati. Kraljev dvor, hifhe po vfun me-ftu, zlo boslija vesha je pogorela.
Tako ftrafhno tepe Bog tudi žele narode, nè le pofamesnih ljudi, zhe mu nifo pokorni !
ASIRSKA SUSHNOST.
(	I	€	«
li7.	Dobrodélnoft ftariga > Tobija.
Med Israelzi, ki fo bili na Afirfko gnani, je pa le mosh bil, vef bogabojézh ia pravizhen. Tobija mu je bilo ime. S’ sheno in finam, ki ga je ediniga imel, fo ga v’ Ninive pergnali, v’ vélko Afirfko tnefto. Pa tudi v’ ptuji desheli je bil Tobija Bogu sveli, in je dershal vfe njegove sapovdi. Ker fe je Boga le tako dershal, mu je Bog per ,Salmanafa_rju, Afirfkim kralju, miloft dal. Kralj mu je dopuftil hoditi proftimu po vii desheli. 'Pobija je hodil, in daja sdrave na-vuke vjémzam. Vfaki dan obhodi fvojo rodovino , tâshi jih, iu jim podeluje, koljkor premore-
Obdaroval ga je enkrat kralj s’ defeti mi talenti frebra. Tobija gre v’ Ragefhko mello s’njimi, Itoric dobro vjémzam tudi ondi. Nafhel je med vjémzi fvoie rodovine nekoga, Gabaela po iménu, bogabojézhiga, pa vbosiga mosha. Bres obréfli mu je pofodil vef ta dnar, le pifruo li dati rezhe.
s64
Veliko zhafa potlej je kralj ,Sa]manafar vmerel. »Senaherib , njegov lin , je nafto-pil kralovat. Veliko terfhi od 1'vojiga ozhe-ta je bil Israelzam, Z h erti 1 po kazhje jih je vfe, Sdaj l‘hç le fe njih réva perzhnè, Vezhi del fe jih nima s’ grishlejam kruha ogrefhiti , nè pofhteniga oblazhila djati na-fe. Zlo pomoriti jih je rekel veliko, in njih trupla is meda, zhes sid pometati , de fo jih ropne tize Inedie in divja svér. Pa Tobija fe ne da s’ tem ovréti v’ dobrih delih. ,She le perganja ga dobro delati ta gerda nevmilnoft. »Shivel lazhne, oblazhil nage, in pokopaval je mertve ih pobite.
Kralj to svédfhi mu je vfe premoshenje pobral, in ga rezhe vmoriti. Tobija je pobegnil, vbog in vfiga isbófen, in s’shenoin finain le per ^dobrih ljudeh perkriva; sakaj veliko ljudi ga je ljubilo, in vefelilo jih je mu, ljubimu in dohrimu moshu, fkasovati nafprotno ljubesen in dobroto.
Vezbi del je taka: Kakorfhini fmo mi do ljudi, taki fo oni do naf.
Pet in fhtirdefet dni potlej — ftrafhna pergodba! — fo kralja njegovi laftni linovi vmorili. Tobija je f^et domu prifhel, in vfe fvoje premoshenje prejel.
Kmalo potlej je bil prašnik Bagxi. Ga ebhajat. napravijo bólj kofilo per Tobiju. Kekel je finu; „Idi, idi, in povabi nektira nafhih bratov, vjétih Israelzov , pa brumne in bogabojézhe, de s’ nami sajmejo. ” ,Sin gre, kadar pa pride, pove, de vbit Israeliz na ülzah lesM*. Ko bi mignil, plane Tobi'
s65 *
ja is ftola, puftf kofilo, tefh gre po truplo, ga pernefe io fkrije , de ga bo pokopal po fonzhnim sahódu. Shaloften in trepézh fede potlej h’ kofilu. .Sofédje pa fo ga kregali rekózti : „ ,Shè le uni dan te je kralj sa to ho|el vmoriti- Komej fi finerti odfhel, in fpet pokopujefh merlizhe ! ” Ali Tobija fe je Boga bol kakor kralja bal. Vun in vun je fkrivaj po trupla Chinai pobitih, jih •nolil donni, fkrival, po nozhi pa sagrébal, Ljubi otrozi ! kaki lep isgled dobrótli-vofti nam je Tobija! Do vbofih ima vfe, kar le premóre. Vfe obhódi ob fili, de pomaga povfot. Vfaki ljubi dan tàshi, daja, pomaga , in zhe mu je dan prekratek, fhenozh pervsame. Kar fe more dobriga na dufhi in teléfu ismifliti, vfe fiori. Lazhne je shivel , nage oblazhil, shaloftne tashil, hoshje po-sablivze fvaril. Kadar ne more vfim dobriga fioriti, jim dobro dela fej tiftim, ktiri ga blishej sadévajo — s’ktirimi fi je v’rodu, in tiftim, ki fo vredni mémo drujili — bo-gabojezhim in pravizhnim ljudem. Tudi zlo merlizhe obféga njegova dobrotlivoft — fka-suje jim fhe pofledno zhaft. Nizh ga ne ovré dobro delati, né prijatlov fvarjénje , nè fovrashnikov shuganje, nè fmertina ne* varnoft fhe taka. Kdo ne bo ljubil taziga mosha? kdo fi né vofhil biti mu enak?
' 266
118- Tobijova poterpeshlïvoft v’ nadlógi.
Eti dan Tobija merlizhe pokopvâvfhi pride vef truden domù. Pod fièno je legel, in safpi. Gòrek laftovjek is laftoviga gnésda ffiu je v’ozhi perletel, kar oflepf.
Bog mu je to nadlogo dal, de imamo perhodni saródi isgled poterpeshlivofli nad njim. Sakaj is mladiga refnizhno Boga zhafti'v-fhi in njegove sapovdi dershavfhi fe Tobija tudi sdaj ne tóshi nad Bogam, de mu je flepoto dopuflil. »Stanoviten je bil v’boshjim ftrahu, in pa fhe hvalil Bogu sa to terplen-je fe je vfe fvoje dni.
Shlalita in prijatli fo fe njegovi boga-bojézhnofti pofmehovali, in djali sdaj : „ Kaj jmafh sdaj od tega, de fi toljko vbógajme sdajal , in toljko merlfzhov pokopal V ” Tobija jih je fvaril, in pravi jim: „Nikar ta-kó! fvetnifhki otrozi — otrozi Abrahama, Isaka in Jakoba fmo — shivlenje drugo naf fbezhaka, ktiriga Bog tiftitn daja, ki mu svefli oftanejo, ”
Ana, Tobijova shena, ga je o preji sbivela, in pridno delala vef dan. Enkrat je savolo pofebniga prida po verhu prédfhine fhe koslizhka dobila, pernefe ga. »Slepi Tobija ga flifhi meketâti. Vedel je, de per-préfti toljko ni mogla. Rezhe tedaj: ,,Pa né, ko bi bil vkraden? Nasaj mu ga dajte? žhigar je. S$kaj tatvine ne fmemo jefti» z^°
26/
dotakniti fe je né.” Tebefede foAnogrosuo sbòdle, smirjala ga, in veliko mu jih je ozhitala.
Tobija je poterpel inolzhé to reglanje, »Solse Ib fe nm vderle, sdihoval je, in molil; „Gofpod-Bog! pravizhen fi, je dja}, in pravizhne fo vfe tvoje fodbe. Vfe tvoje pota Ib miloft , svefioba in praviza. Bodi mi miloftiv, Gofpod 1 ne tèpi me po mojih grehih, ne pomni mi mojih sanikernoft. Nè dershavfhe tvojih sapóved fi naf fovrashni-kam isdal, de naf ropajo, jézhijo in moré, Oponâfhani in safmehvâni fino od vfih narodov , ki fi naf med-nje rasvèl. Take firafhne fo tvoje fodbe , o Gofpod ! ker nifino po tvojih sapovdih ravnali, nè delali prav prizho tebe. Oh, Gofpod' vfinili fe me vender, in zhe je tvoja volja, lózhi v’miru mojo dufho. Pazh boljfhi je sa* me vmreti, kakorfhe shiveti,”
V’frezhi je Tobija dobrótlivofti isgled, v’ terplenju isgled poterpeshlivofti. K’ Bogu fe obrazha med terplenjam ; tudi terplenje mu je boshja dobrota, voljn in hvaleshen ga prevsame is boshje roke. V’boljfhi pri* hodno shivlenje je obrazhal ozhi, in s’ ne-befmi fe tashil, ki naf Bog s’ terplenjam pa - nje perpravla.. V’ Ialino Terze pogledoval, fprafhoval je fam febe, in fe ftuditi vuzhil fhe bol greh , s’ ktirim tako re-kózh filimo Boga, de naj naf s’ terplenjam. Okolj, v? terplénzih je imel ozhi, in ker terplenje is Ialine fkufhnje posnd, je fhe le toljkaj vfmilenfhi do njih, Boga profi,
đe bi pretóshil to teljko nadlogo. Molzhézh sadnizh je terpel ; òpondfhan ni oponafhal ; Bogu toshi Tvoje terplenje drugimu nikomur, in po boshji volji le Te ga snelliti sheljf.
Ljubi otrozi ! »Shè vaT ni drujiga ko ve-felje — malo The posnate terplenje in brit-kóft. Pa tudi vaf Te ne bodo zhafi terplen-ja ognili. Oh ! sdaj otrozi she zhaftke refnizhno Boga, in fiorite po Tobijovo njegovo (Veto voljo , in krotki po Tobijovo bote enkrat na ftarofi, in ravno tako voljni in vdani ob terplenju.
Bog je Tobijovo moliruv vflifhal, de Tam ni nè tniflil, né shèlel takó. Pomagat mu je angela Rafaela poflal.
119, Tobijovi navuki sa finii.
Tobija fi je bil vef fvett, de je njegova molitva vflifhana, inde bo vmerel, »Svoji-ga finii tedaj poklizal, in rekel mu je:
„»Sin! pofiufhaj befede is ufi fvojiga ozheta, in v’dno fvojiga ferza jih s’ korenino pofàdi.”
„ Pokopaj moje truplo, kadar lózhi Bog mojo dufho.”
„Dokler shiviTh, fpofhtuj Tvojo mater, in pómni, kaj vfe fo savolo tebe preftali* Kadar ti pa vmerjejo, jih sraven mene po-kopli. ”
„Boga imej v’ferzi vfe Tvoje shivlenje, vari fe pervoljiti v’kak greh, ali kaj fioriti, kar bi bilo zhes boshje sapovdi. ”
269
„ Vbogajme dajaj od premoshenja ! in ne obrazhaj od vbósih oz hi, tudi Bog ne bo ozhi od tebe obernil.”
„ Pomósi vfakimu, koljkor vterpiTh. Zhe imafh veliko, daj veliko; zhe imafh malo, daj tudi koljkor malo is dobriga ferza. Tako Ü veliko salosMfh na zhafe ob lili.”
„Kdor je fvojimu blishnimu miloftiv, fe fine s’ veliko fvéfljo na Boga, njega Nar-vifhiga, sanafhati, in vupati, de bo miloftiv tudi on njemu.”
„Vari fe vfe vfe nezhiftofti, moj fin ! in fkerbi, de fi ne bofh imel nikolj nizh napzhniga ozhitati v* ti rézhi.”
„ Ne daj prodora napuhu nè v’ fvojimu ferzu, nè v’fvojih befedah ; sazhétik je on vfiga pogublenja. ”
„ Prezej mu plazhaj , kdor ti kaj dela ; nikolj ne perdershuj saflushka najémniku.” „Kar nozhefh, de bi fe tebi ftorfto, tudi ti nikomur ne fióri.”
„ Svoj kruh délji s’lazhnimi in potrebnimi, in oblâzhi ta'gze s’fvojimi oblazhilrai.” „ Pametniga mosha vprafhaj vedno sa fvet. ”
„Hvali vfaki zhaf Boga, in pròfi ga, de naj vède tvoje delo in nedelo, vfe fvoje fklepe na-nj operaj.”
„Nizh nemaraj, moj fin! vboshno fzer ?hivimò, pa veliko dobriga bomo vender le imeli, zhe fe Boga bojimò, greha varjemo, pa prav ftorimò.”
Mladi Tobija je vef gfnen rekel ozile* : ,, Ozhe ! vfe bom fiorii , kar fie
lyo
mi rekli.In svelto je đershal, kar je obljubi]»
Ljubi otrozi! fklenite tudi vi 1et<5 — pómnite te lepe navuke, in kakor mladi Tobija,. v* djanju jih fpolnite.
i2o» Mladi Tobija gré is doma.
»Stari Tobija je fhe fvojiffiu finu tljal: jS Moj fin ! tudi povedati ti morem j de fini éabaeïu v’ Ragesu na Madjanfkim , ko fi bil fhe majhiu otrok, defet talentov (rebra bil pofodil. Dolshno pifmo imam. Ko mu ga pokashefh, ti bo dal gredózh dnarje* Idi tedaj, pa pojifhi fi sveftiga mosha, ktiri sa plazhilo s’ teboj gré, de dnarje perne-fefh , dokler fhe shivim. ”
Mladi Tobija je fhel jifkat taziga mosha , kar sagleda vfiga lepiga mladenzha pre-pafaniga fiati, kakor bi fe fpravlal kam da-lej na pot. Angel Rafael je bil. Pa Tobija ni vedel tega; prijasno ga posdravi id mu rezhe : „ Ljubi moj mladenizh ! snafh pot na Madjanfko?” Odgovorit „Dobro. V’Ragesu per Gabaelu nafhim bratu firn she dofti' krat nozbfl. ” Tobija rezhe :	„ Prolim t
pofiój enmalo , de fvojimu ozheru to povem.” Gre j in je ozhetu povedal* Zbudijo fe ozhe in pravijo: „ Pròfi ga, de fej v’hifho fiopi* Mladenizh pride , posdravi ftarzhika, in mjj rezhe : „ Veliko vefelja vam daj Bog ! Ozlie pravijo : „ Hej ! kako vefelje zhem le
27 *
imeti? V’tèmi fedfm lè, tn fhe beliga dneva ne vidim.” Mladenizh rezhe: ,, Le ve-feli bodite. Pomagal fkorej vam bode Bogi” .Starzhik pravi: „ Bi ne hotel rnojiga fina pelati h’Gabaelu v’Rages? Pofhtèno ti bom plazhal, kadar dojdefh nasaj.” Mladenizh odgovori :	Pelâm ga* in perpela'm.” Tobi*
ja rezhe : » »Srezhno hodita. Bog bodi s’ vama po poti, in njegov angel vaji fpremi. ”
Mladi Tobija je sdaj zulo napravil, vsarne od ozheta in matere flovo, in je s’mladenzham odrinil. 5’njim tezhe kushek njegov.
Vite pa le, otfozi ! kaki dober je ljubi Bog. Ravno tnifli Tobija, de na senili ni Sa-nj nobeniga vefelja vezli, Bog pa mu zlo! angela na pomozh pofhle, defiravno fam fhe nizh tega ne zhuti. Tako nam šofiraj Bog, kadar fmo shaloftni, she vefelje perpravla. Kadar fmo fi nar manj fvefti, nam je velikrat nar blishej bosjija pomozh. Oh! kdo bi veroval v’njega dobriga Boga, in pa fhe ^sbaloften bil ?
esi, Vélka riba,
)*
Pervi dan pride Tobija do reke Tigri-da. Noge vmivat fi je fhel na vodo.
Na pa ! velika grosna riba fe posbéne is vode, in fine po njemu. Vftrafhi fe To-bija, in savpije, kar more: „ Jomenej# Go* fpod ! lotùje fe me ! ” Angel rezhe : ,» Sa plaviite jo sgrabi, in potégni is vode.” To-
272
bija jo strabi in pervlézhe. Pred nogami mu v tri pa. Angel rezhe: „Istrebi jo. Pa, ferze » sholzh in jetra fpravi. Sakaj sdravilo fo.” Tobija ftorf. Nekaj kofov je fpekel, druge nafólil, de jo imata po poti.
Tako nam je marfikak nakljuzhlej, ktiri is perviga fmert in konez obeta > lohka sadnizh sdrav in koriften , zhe nam pogüma in ferzh-nofti ne smanjka.
Grefta dalej, in prideta h5nekimu me* ftu. Tobija pravi angelu: „Kej zbeva no-zhfti ? ” Angel rezhe : „ Mosh je doma tukaj , Ragvel po imenu. V’ ròdi ti je. Hzher ima, ,Sara ji je imé. Edini otrok je, in nafledniza vfiga ozhetoviga premoshenja. ,Snubi jo per ozhetu, dal sa sheno ti jo bo ” Tobija rezhe: „,Sim flifhlal, deje bila po-rozhèna she s’fèdmimi moshtm, pa pomerii fo vii. Pa fhe pravijo: „Hudi duh jih je vmoril. Bojim fe, tudi meni bi fe taka sgo-dila. Sa fvoje ftarifhe mi je. Njih edini fin lim. Na njih ftaroft bi jih s’ shaloftjo fpravil pod semlo.”
Ta ljubesniva fkerb otrozhja sa ftarifhe — kako je lepa ? De bi jo fej vfi otro-zi imeli ! Koljko nevarnoft , pregréfhkov in nefpremfriikov bi jih lohka obvarvala!
Angel rezhe : „ Poflufhaj, povedal ti bom, do ktirih ima oblaft budi duh. Do takih jo ima , ktiri Boga is fvojiga ferza sapi-rajo, in po fvojih sheljah ravnajo, kakor shivina, konji in mesgi. Do takih ima hudi duh oblaft.5’
Is tega fpec vidimo., de fe nam » prav
m
rèzhi, drtijiga ni bati, kakor greha. Veliko huj je od hudfzhov. Sakaj le greh jih je is lepih angelov v’ take gerde pofhafli fpremé-nil. Ino Je greha fe varimo in Boga dershfmo, tudi peklénfki duhovi nam ne bodo, nizh mogli.
122. Tobijova oshemtuv*
Tobija in angel tedaj h’Ragvelu savije-ta. Velel ju je Ragvel fprejel. Premifhlo-val Tobijata, in rekel je Ani, fvoji sheni : 5,Le poglej, kako je ta mladenizh nafhimu ltrizu podoben !” Po tetn jima reehe: „Od kod prideta, ljuba moja mladenzha in bra* ta?” Odgovorita: „Od vjémzov v’Ninivah ! ” Rezhe : „ Moreta't posnata moji ga llriza Tobija ? ” Odgovorita: „ Posnava ga dobro.” Ko je Ragvel le toljko lepiga od njega perpovedval, rezhe angel : ,,Ta mlade« llizh lè je Tobijov fin, ki od njega govorite.” Ragvel fe je Tobija okljenil, jokal od vefelja, ga kgfhnil, in rezhe vef fólsen: „ Preljubi moj fin ! bodi mi posdravlen ! jSin fi dobriga , in pa dobriga dobriga ozhe-ta ! ” Tudi Ana njegova shena , in ,Sara njegova hzhi fle od vefelja jokale.
" Ljubi otrozi ! Kdo ne vidi tukej, kak-fhino vefelje imajo eden nad drugim dobri ljudje ! Kdo fi ne vófhi tudi biti smed njih !
,She veliko fo fe pogovarjali. Ragvel rezhe ovna saklati, in goffi napraviti. Potlej ju profx sa misa iti. Tobija pa rezhe:
S
274
„ Dànfine jèm in ne pijem, dokler mi profhnje ne dovoljite, in pa »Sare fvoje hzheri v’ sa-kon ne obljubite. ” Ragvel fe vftrafhi ; sa-kaj vedel je, kakfhina fe je fedmirim moshém sgodila, in bal le je, de bi tudi s’rem taka ne bila. Angel pa rezhe: „ Ne bójte fe mu je dati. On fe Boga boji. Njemu je odiò* zhena od Boga. Torej je tudi nihzher drugi ni mogel imeti.” Ragvel rezhe: „Jes ne fumim, de je vflifhai Bog moje fklézhe fol~ se in mojo molituv. Pa fhe ravno sa to mènde vaji je Bog k’ meni pernefel. Ne uiifli nizh vezh, dam ti jo.” Prijel je hzhé-rino defnizo in jo dene v’Tobijovo defnizo, rekózh: „Bog Abrahamov, Isakov in Jakobov bodi nad vama! On vaji saròzhi in fpol-ni fvoj shegen nad vama.”
Pesno po nozhi pa, kadar fo petelini she peti sazhenali, gre vender le Ragvel, in je hlapze isklizal, in fhel s’njimi jamo kopat. Miflil je, vfe lohka, de fe mu je ravno taka permerila, kakor fe je bila unim poprejfhnim. Kadar je grob iskopân, je rekel fvoji sheni : „Rezi dekli iti gledat, zhe ni mertev, de ga pred dnevam sagrénemo (in fe njegova fmert ne rasglafi ” j. Dekla fe pervefeli : „ ,Sdrava in vefela Ra oba.” Ragvel je blapzam rekel grob prezej safuti — on pa in njegova shena sashe-nèta Bogu hvalo, rekózh: „Gofpod! Israeliti Bog! hvaliva te, de fe sgodilo ni, kar fva fe bala. Miloft li nam fkasal, in pregnal ß naf salesovâvfhiga fovrashnika. Vfmilil ß fe teh dveh edinih orrók. Sdaj tedaj, Gofpod ! vedno te bol zhaftiti jima daj , iu
*75
uikolj ne hvale prejénjatî. Vfi naredi naj po tem fposnajo, de ti ü Gofpod po vefól-nimu fvetu.”
Ljubi otrozi ! koljko je le moglo vefelje biti teh dobrih ljudi po takih britkóftih! Gotova refniza je tedaj — Bogii naf ni terpin-zhiti ljubo. Po hudim vremenu nam on fpet s’milim fóuzhikam perfija. Pa joku in jih-tenju naf fpet s’ vefeljam ofpè. Pofkufha, kdor v’boshjim ftrahu shivi, ga on le, potlej pa vénzha.
Bila je pa , koljkorfhino vefelje, ravno toljka tih ljudi tudi hvaleshnoft proti Bogu. Hudi ljudje v’ frezhi Boga posabijo , in ve-ielje jih dela fhe huji. Dobrim ljudem je vfako vefelje nov porok boshje ljubesnivo-fti, in nov pergânjik ga s’ dobrim djaujatn povifhovati.
123.	Tobija gre donni.
Ragvel je fvoji sheni rekel shenitnino napraviti. Dve debeli kravi je rekel saklati in fhtiri ovne. Vfe fvoje folede in prijatle je na shenitnino povabil. V’ Tobija pa tifhi fej fhtirnajft dni oliati fhe per njemu. Tobija tedaj, ker ni hotel s’ predolgo pomudo shalofti fvojim ftarifham delati, profi angela, de bi mu on fhel do Gabaela po dnarje, in de naj Gabaela na shenitnino povabi, Angel mu flori- Tobija je ravno per jedi, kar prideta Gabael in angel. Tobija puhne is sa-mise, in posdravita in kuflmeta fe, in
27Ö
jokal je Gabael, in Boga hvalil, rekózh : „ Is-raelfki Bog te oblagodari ! ,Sin fi dobri ga dobri« gaozheta, pravizhniga, bogabojézhiga mosha , ktiri fiori veliko dobriga vbogim. Oblago-darjena bodi tudi tvoja sheiia' — in doshiveti vama daj Bog otroke in nuke. Oblagoddr-jeiii naj bodo vajini ftarifhi in mlajfhi po Israelfkimu Bogu, ktiri gofpodâri in kraluje na vekomaj. ” Vfi prizhijózhi fo rekli : „ Amen, sgòdi fe ! ” Potlej imaio shenitm-no, in veleli v’ boshjimu ftrahu fo.
Boshji firah tedaj ni, kakor nektiri miflijo , kifla merda in sbaioft. S’ prelepim in shivim vefeljam navdaja. Vfake druge vefelja oshivla. polépfha, in jih povsdigne. Zhifte in nedolshne nam ohrani nafhe vefelja, in obvarije» de v’nesméro in rasbóto ne sdivjâjo. Per vlaki rézhi ima firah boshji fvoj prid. Bogabojézhi ljudje fo pod fonzam nar frézhnifhi Ijudjé. Kdo ne vidi tega per danafhnim omisju tih bogabojézhih ljudi, ki fo tako uno pofhtèni. dobri * perferzbni, pri jasni, eden do drujiga tako ljubesm'vi — tako blagi v’Bógu!.
Ko je fhtirnajft dni prefhlo , rezhe Ragvel Tobiju: 5, Ofiani fhe per naf kak zhaf. Pofla bom dal do tvojiga ozhera, in jim fporozbil, de fe ti dobro godi.” Tobija rezhe: „ Jes vém, moj ozhe in moja mati she sdaj dnéve in ure fhtejeta, in slo jih fkerbim. ” Ragvel ga je fhe veliko moledoval. Pa Tobijova ljubesen je bila toljka do ftarifhov , de fene da pregovoriti. Ragvel mu isrozhi tedaj ,Saro, in po verhu mu da
277
polovizo fvojiga premoshenja, to je, hlapzov dekel, velbljmlov, krav in druge shivine, pa tudi dnarjov veliko, in ga je odpravil sdraviga in vefeliga, rekózh:	Sveti boshji
angel te péli in perpèli sdraviga in vefeliga domu, in Bog ti daj najti sdrave ftarifhe in vefele, meni pa, preden vmerjem, fhe vidi-ti vajine otroke.” Ozhe in mati fhe sdaj fvojo hzher objameta, kufhneta , in opominjata jo, de naj défhzhika in babizo fpofhtuje, ljubi fvojiga niosha, de naj der-sln'no in vfe prav gofpodinji, in pa bres ma-desha bo per vfim. «Sara — deliravno od joka morebit ni mogla povedati — je vfe to fioriti terdno fklenila. In tako fo odrinili.
Vite, ljubi otrozi ! Dobri llarifhi opominjajo fvoje otroke le k’ dobrimu. LepQ lioshje obrazhilo je tudi to, Otrozi fe fhe ne morejo shiveti farni. .Starifhe tedaj jitn je dal Bog. Oh, ljubi otrozi! Pregrefhno bi bilo, zhe bi fe vam fimo sdelo ftarifhov opominvanje. ,Shè le Boga raji hvalite, de vam je take dobre dal, in po Tobijovo in »Sarino fpolnite s’ vefeljam njih lepe navtike. Le tako bote po Tobijovo in .Sarino tudi vi enkrat dobri in frezhni ljudje.
124.	Tobija pride domu.
Ker fe je bil vender le nekoljko dalej s’ shenitujo lin samudii, je flariga Tobija sazhelo fkerberi doma. Rekel je Ani: „Sa-kaj, miflifh , ni najiniga finii tako dolgo ?
Kai bi ga kolj mudilo ? Morebit je Gabael vmerel, in nihzher mu nozhe dati dnarjov?” Slo shaloftna bila, in oba ozhe in mati fta jokala, ker ga o pravim zhafu ni. Mati she zlo neprenéhama joka, in fe ne da potolashiti. Le smiraj je gnala: «Oh, moj fin! oh, moj fin! Pokaj fva te pofhilala is doma v’ptujo deshelo? Oh, tebe jigrâzho najinih ozhi, tebe najine ftarofti podpiirno, tebe vefelje najiniga shivlenja , najine rodovine vfe vu* ponje ! Joj, bogata sadofii bi bila, de bi le tebe po fvetu poflala ne bila ! ” Tobija jo tolashi, in ji rezhe: «Bodi fej tiho, in ne shaluj tako ! Gotovo fe mu dobro godu Mosh je dofti sveft in pofhten, ki fva mvi ga dala. ” Pa ni je bilo vtolashiti. Vfaki ljubi dan, léra in gléda okolj, po vfih potih jo je. koder bi bil vtegnil priti, de bi ga vgledala od delezh. Ob potu fèda na rob hriba dan na dan, ki fe je vidilo delezh okrog , in perzhakuje ga. Enkrat ga vgle-da od delezh. Per ti prizhi ga fposna. Ko bi trenil je domu ftekla, in k’ moshu pervpi-je: „ ,Sfn gré !
Pred biti do ftarifhov, fia bila angel in Tobija fprédej fhla. Tobijova shena fe je s’dershi'no in zhedami kafnéjfhi pomikala sa njima.
Angel sdaj rezhe Tobiju : ,, V’ hifho fiop/vfhi mòli narprej Gofpoda, fvojiga Boga, in ga sahvali. Potlej idi k’ozhetu, kufhni jih, in s’ribinim sholzham, ki ga per febi nofifh , jim ozhf pomashi : tifto uro bodo ozhe pregledali, in te vidita imeli veliko vefelje.”
m
P5zliik pa , ki rta ga bila feboj pelala » mej tim pertèzhe naprej, kakor bi hotel njuni prihod napovedati, s’repam je migal, in le toliko fe perkupoval.
.Slepi ozhe je vrtal, in hozhe naproti tezhi fvojitnu fmu. Pa povfot sadeva s’nogami. Hlapzu je tedaj podal roko, de naj ga pela, in je linu hitel naproti, in ga objame in kufhne. Tako fo tudi mati fiorili, jok sasheneta oba od vefelja. Boga hvalijo vrt sdaj in ga molijo. Potlej ledejo. Mladi Tobija je sdaj po ribini sholzh legel, in ozhetu pomashe ozhi. Mrena, kukor bela jajzhina mréniza, fe je odljupiìa od ozhi. ,Sin jo prime, in is ozhi pofname. Per ti prizhi fo ozhe pregledali. Vfe Boga hvali. .Stari Tobija pa je vefelje sagnal : „Oh, Gofpod , Jsraelfki Bog! zhaft tebi in hvala! Tepel rt me, pa fpet me osdravil! Le poglejte, fpet vidim Tobija, fvojiga fina!”
Tako je bila hvala Bogii njegova perva befeda. VTako vefelje mu je dar is boshje roke. Srni raj polno Boga je njegovo ferze ! Vfe v’vfem mu je bil Bog.
»Sedem dni' potlej dojde frezhno tudi .Sara, mladiga Tobija shena, s’hlapzmi, deklami, velbljudami in shivino. Pernefla tudi fvojo dnarino doto je, in pa duarje, ki fo • jih od Gabaela dobili.
Vfe dobrote, ki mu jih je Bog po mla-denzhu ga fpretmvfhimu fkasal, sdaj Tobija ftarifham pove. Tudi prijatli Tobijovi hodijo, in fo mu frezho vofhili. Goftf fo bile, in vfe je vefelo.
In tukej, ljubi otrozi! premiflimo jo nekoliko vfo to pergodbo.
Boshje previdnofti lep isgled nam da pred ožin ta pergodba. Tudi tukej je Bog mnoge rezhi', velike in male, vefele in sha-loftne ftrènil, de flori Tobijata, in njegóvze dobre in frezhne. Odgòn toljziga naroda in pa fushnofl — laftovo gnesdo na fviflih , mo-gozhen kralj s’ toljkim daram — in pa kosil-zhek ~ glejte, vaditi fe v’ krepofli in zhed-Dofli je moglo perlosbnofl biti Tobiju vfe to, vfe fe je moglo vjéti , de je nanèflo Tobi-jovo frezho. Kako zhudno, modro in do-brotlivo vé Bog obrazhati zhlovefhke rezhi! In ravno tako jih tudi nafhe obrazila fhe siniraj. Vfe naklanja fvòjzam na dobro* Bodi majhino ali veliko, nizh fe ne sgodi po kaki vani. Vfe obrazha on. Nobena frezhna namera nozhe le povefelki. Nobeno terplenje liaf ne pride le bolet. Vfe, vfe zika kam drugam — pobolfhati naf hozhe , in pa sveli-zhati. - Oh, naj bi fvoje laftno shivlenje pre* mifhlovali , koljko fledov tudi nad feboj bi dobili boshje previdnofti ! Kako lepo in zhi-fto bi nam boshja previdnoft in ljubesnivoft safjala is laflniga nafhiga shivlenja!
Pa» de bomo dobri in frezlini, naf tudi boshje naklómbe prav obrazhati Tobijove sgodbe lepo podvuzhé. Per vlih okoljfhi-nah fvojiga shivlenja je Tobija dobriga delal, koijkor je mogel. Vfmileno je oberili! kral-jov dar. Toljko fe je ponafhal sa vjete Is-raelze, in tako neVtrudeno je merlizhe po-kopoval, de ga na pol omedlévzhniga sa-
fpâniz pod fieno pofili. Per gòli mifli, kôsle bi vkrâdeno biti vtegnilo, je she find nad tatvino pokasal. Vef v’ bosbjo voljo vdan je bil ob fvoji flepoti in shalofti , vef poln savupanja je lozhen biti molil, in vef shiv vére je fmerti sasheléne zhakal. Le ne-koljko tega naj bi bil opufiil, ne bilobi is njega taziga krepóftniga mosha» in ne bilo bi fe mu isfhlo vfe tako velelo. Tako pa fo mu njegova, dobrodélnoft, poterpeshiivoft, njegovo vdanje v’boshjo voljo, in savupan-je v’ Boga toljko dobriga dale. Ravno tako moremo tudi mi prilike, ki nam jih vaditi naf v’dobrim Bog vfaki dan ponuja, zhe ho-zbemo de nam jih bo prid, prav vfe obra-zhati. ,Seme bo, ki ob fvojim zhafu prelepi fad rodi, tudi sa naf po tem takim vfaka dobrota, ki jo vbogimu fkashemo; bo vfako terplenje, ki ga poterpeshlivo prenefemo , in vfaka mifel v’Boga. Tiftim, ki Boga ljubijo, in torej njegovo voljo fioré, fe vìe na prid iside. Boljfha in svelizhuje jih.
Ljubi otrozi ! Doleti' naj nam, kar kolj hozhe, vfelej imejmo terdno véro: „Bog obrazha tako.” Terplenje nam bo lajfhala , vefelje pa dvakrat toljko delala. Per vfaki perloshnofti fioriti kaj dobriga, fi mif’imo: », Bog hozhe , de sdaj to fiorimò ! ” ,Serze nam bo to h’ dobrimu dajalo. Vfaki zhaf shivlenja prav delajmo, in sanefti fe potlej fmerno, de jo bo tudi Bog s’nam prav ober-niL
125,	Angel fé da fposnati*.
,Stari Tobija poklizhe finii k’ febi, in mu rezhe : „ Kaj hozhetno dati teinu fvecitnu moshu, ki te je vòdil?” »Sin odgovori: „ Pazh ref, ozhe! kako ga zhemo po vréd-nofti plazhati ? Kaj ma dati po meri njegovih dobrot? Sdraviga pelai in perpelal me je» Po dnarje je on fhel h’ Gabaelu. Sheno mi je naklonil. Od njé hudiga duha je odgnal, in fiorii njenim ftarifham neismérno yefeije. Ko me je riba hotla poshreti, mi je shivlenje otel. Vam je k’ pogledu pomo-gel. Obfui naf je s’ vfimi mnogimi dobrotami , in neisrezheno veliko dobriga nam fiorii. Kakó mu vie to po saflushenju verniti? Profim , ozhe ! napraviti ga fkrilite, de naj fe vredniga fiori polovizo vseti vfi-ga, kar fva pernefla ! ” Ozhe in fin rta ga na ftran poklizala, in premoshenje fpolovf-niti mu ponujata, ter profita nè sanizhovati te bitve daru.
Oh, kaki lepi isgled pohlevne , shive, ferzhne hvaleshnofti ! —
Aogel jima rezhe: „ Boga v’ nebefih hvalite, in dajajte mu hvalo pred vfimi ljudmi! On je to teljko miloft fkasal nad vami. ,Skrivnofti kaziga kralja ti naj fe molzhé — boshje delo pa bodi rasglafovâno, in Bogu hvala sa-nj dajana. Boljfhi je moliti, polliti Fe in vbogajme dajati , kakor fhe toliko slaca na kup fpravlati. Boshji darovi» ki fe vbógim podelujejo, od pogublenjs ot-
'283
mejo# sbrifujejo greh, in dofezhi dajo miloft in vezhno shivlenje. * Kdor pa greh in kri-vizo dela, je fam fvoje dufhe fovrashnik. Torej rasodel fkrivnofl vama bom, in je né vezh perkrival. Kadar fi s’ folsnimi ozh-mf molil, kofilo popufhàl, na domu podnevi tnerlizhe fkrival, in pokopoval po no-zhi — nofil Rm jes tifiikrat pred Golpod-Boga tvojo molituv. In ker fi Bogu bil prijeten, je mogla fkufhnjava nad-te priti, de fi fe pokasal. Sdaj pa me je Bog poflal osdravie te , in finahi tvoji hudiga duha odpravit. Rafael namrezh firn jes — angelov tiftih, ki pred Rogam Rojimo!”
Vftrafhila, to flifhat, flafe, trepetala, in na obras od ftraha Ra. pred-nj popadala.
Angel jima rezhe : „ Mir vama ! ne bojta fe! Bog je hotel, de firn tako dolgo bil per vaf. Njega hvalite! Njemu pójte hvalo! Sd{ fzer fe vam , de s’ vami jém in pijem. Pa moja jed in pijazha je nevidna, ne more je noben zlilovek viditi. — Pa zhaf mi je, de fe k’Njemu poveinetn; ki me je poflal. Vi pa Boga hvalite, in rasglafujte vfe te njegove zhuda. ”
To isrekfhi je sginil fpred nujnih ozhi, in vezh ga ne vidita. Ona pa na obras padeta, in Boga hvalijózh molita tri ure de fe ne ganeta. Potlej pa Ra povfot toljke zhu-deshe boshje rasgiafila.
Tako ginila jih je angelova perkasen. Vferze tudi mi R jo vtifnimo.
Ta fveti angel boshji v’ pollavi lepiga
tnladenzha , prijasna podoba vafhiga angela varhaje, moji ljubi otrozi ! Kakor mladiga Tobija ozhitno ta angel, tako tudi vafhi angeli varili po nevidama vaf fpremlujejo, varjejo, in v’fkerbi fie ji in. Ne sgubé vaf nigdar is ozhi, fpofhtujte jih, ljubi otrozi 1 in nikolj uizh hudiga ne fiorite njim pred ozhtni.
Pa tudi angel je vam isgled. ,Sama pri-jasnofl, dobrota, in fvetofl ga je. Tashiri, pomagati, rasvefelovati — Roga po veli* zhovati — to je on delal. Ljudem k’ pridu vel' boshjji flushabnik je on bil. Tudi vi, ljubi otrozi! fte enaki lohka fvetim angelam'. Tudi vi nanirezh bodite po augelfko pri-jasni, ljnbesnivi in nedolshni. Kadar vam fioriti dobro teshko perhaja, miflitefi: „Kako bi le angel v’takimu ravnal? Kako sa-maknen, poflavim, bi pred Boga pokleknil? kako ljubesnivo ptujzu pot kasal ? kako bolniku jed prijasno podajal? ” VTe fhe tako vam bo loshej po tern. Zhe vaf mifel kaj hudiga pozheti obide, miflite fi; „Bi to tudi kak angel fiorii? Bi bil tudi on takó togoten , samerliv in nevofhliv? Bi bil tudi on takih nefpodobnih befedi? Bi imel tudi on velelje nad neframnimi rezhmi?” Kmalo vam bo vefelje prefhlo do hudiga. Sakaj lepfhiga in vefelfhiga faj ni, kakor fvetim angelam enak biti —- voljo boshjo fpolnovati na semli, kakor jo angelzi v’nebeiìh !
126.	jSmert ftariga in mladiga Tobija.
P o? a rkasavfhiga in« toljko dobrotnih in miloftvih zhudov je Tobija s’lepo pelem-jo hvalil, rekózh :
„ Velik, Gofpod! fi, vekomaj velik,
Od veka do veka veliko je tvoje kral-jeftvo !
Tepefh in sdravifh»
Pelafh ga v’ jamo, ino perpelâfh ga is nje,
Nihzher ne odide tvoji roki.
'Hvalite Gofpoda Israelfiki otrozi,
,Slavite ga vprizho naródov !
Raflrofil med narode ga ne posnajozhe vaf je ,
De zhuda osnanujte njegove,
De jim boga povejte, vfigamogozhniga
De svunaj njega m d run ga nobeniga. Tepel sa nafhe pregrehe uaf je,
Pa refbil po fvoji milofti naf bo.
Torej, fposnajte, kaj vfe fiorii nam jel Hvalite ga v’ ftrahu in trepétu !
Zhaftite ga s’ djanjam , vezbniga kralja ! Jes lej,1 flâvit ga hozhem v’fvrji lè jet-nifhki desiteli,
Njega, nad ljudftvam pregrefhnim ki fetolj-ziga kashe nad nami !
Oh, grefbniki ! 1'fpreobernfte fe k’njemu, bravizo ravnajte pred njim,
Verjemite y nfiîoil fkasal vam bo!
Jésfej, in moja dufha vefeliti fe hozhe-va v’ Bógu.
Vi, njegovi isvóljenzi vii — dajajte mu hvalo!
Prasnujte vefelje mu zelo «hivlenje!
Vedno hvalo mu pójte ! ”
„ Tudi vaf , ljubi otrozi ! opominja bo-gabojézhi zhaftitlivi fivzhik, hvaliti Boga, nad njim vefelje obhajati, in ga s’ fvetim shivlenjam zhattiti ! Kdo bi taziga fvetiga mosha ne poflufhal, ktiri govori is Ialine fkufhnje, ki nam tako dobro hozhe!
,She dve in fhtiridefet let je shivel ftari Tobija. Vefelo vfe to njegovo shivlen-je je bilo, on pa smiraj vezhiga boshjiga ftraha. Pred fmertjo poklizhe finii Tobija in ledern fvojih nukov k’ fvoji cotteli, in jim je rekel : „Ninivfhko metto fe h’ konzu nagiba. Sakaj boshja befeda ne sajde. Nafhi is Israelfkiga odgnani bratje pa fe bodo fpet na Israelfko povernili. Spet polna ljudi bo nafha deshela, ki je pufha sdaj.	Boshja
hifha » ki je poshgana, bo fpet sidana. Kar fe jih Boga boji, pridejo va-njo nasaj. Torej, otrbzi ! poflufhajte me, fvojiga ozheta! Svetto flnshke Gofpod • Bogu, in kar mu je vfhezh, Boriti vfe fi persadenite.	,Svoje
otroke vuzhiteprav ravnati, vbogajme dajati , Boga na mifli imeti, in ref in vedno ga is- ferza zhaftiti. Tudi to lè me vbogaj-te, moji ljubi otrozi ! in ne oftajajte tukej » ampak mater k’ meni v’ grob fpravfhi [ rezej
fe vsdignite, in pòjte Uran is tega kraja, sa-kaj previdim : „ Hudobija tega inetta bo metto konzhala. ” Po tem je rnirn vgafnil v’ fvojimu fto in drugimu letu.
Mladi Tobija je na ta n j ko ozhetovo voljo fpolnii. Kmalo po materni fmerti je Ninive sapuftil, in fe h’ Kagvelu in Ani, k’ taftu in rafhi s’ vfimi i'vòjzini prefetti, Sdrava in vefela per vfi ttarofti ju najde» Vef fkerben jima je na ftaroft ftregel, in tudi jima satifnil ozili.
On fam je fhe devet in devedefet lét doshivel, in pohlevno in blago , kakor njegov rajnki ozhe , je vmerel. Njegovi inlajfhi fo vfi lepo in fveto shivtli, in Bo» gii in ljudem bili prijetni po vii desheli.
BABILONSKA SUSHNOST.
* « <
127.	Mladenizh Daniel.
Israelzi, ktiri fo bili v’ fushnoft v’ Babilon gnani, fo bili Judoviga rodu. Torej fe jim je Judje reklo. Vméf vjétih. Judov pa fo bili tudi mladenzhi kraljeve in knéshje kem, Nar umetnifhi, perljudnifhi in lepflii smed njih je Babilonfki kralj Nabuhodónosar k’fvoji pbftréshbi od brati rekel, invfe urnét-iiofti in vuzhenófti jih navuzhiti. Jed jitn je od fvoje mise fposual, in vina, kakorfh-niga je on pil.
Lohka, ljubi otrozi ! fi vefelje miflice, ki fo ga imeli fantje nad tim. Marfiktiri otrok tudi bi bil miHil na njih meflu: „ Sdaj lè bom prave grishleje vshival! sdaj fi bom enkrat prav lè pervófhil ! ” Pa eden tih fantov , Daniel po imenu, je bil vef drujih mifel. Dobro jefìi in piti fe mu ni sdela zlo taka frezha. Tako mlad ki je bil, imel vender nar vezhi vefelje nad Bogam je. Bogu biti pokoril gaje le gnalo. Miflil je: „Na kraljovo miso pride mnoga jed, ki je pre-povédana po nafhim sakónu. Kaji vode in kruha, kakor de bi fe per kraljevi jedi v’ne-varnoB fpufhal boshji sakón prelomiti fhe s’ tèljzhkino rezhjè. *’ .Sklenil je tedaj nè jefti kraljovih jedi, in vina njegoviga nè piti.
Oh, perferzhni otrozi! naj vaf gine ta lepi isgled, ravno tako biti pokorni Bog >, ravno tako na tanjko fpolniti fvoje male dolshnofli, in is ljub sni boshje vfe sanizho-vati, kar h* grehu napeluje — bila naj bi tudi kraljeva pojćdna !
Ali Daniel je bil vélkimu kraljevimu bifhniku v’ Bralni. Kar fe je njemu prav sdelo, ni prezej fmel Boriti. Pokorn je mogel biti, kar je tudi rad bil per pravizhnih rezlieh. Pa kaj je bilo Boriti, kadar fe mu rezhi vkasujejo, ktire fe mu prav ne sdé? Daniel je k’temu imenitnimu Gofpodu fhel i na ravnofl mu vfe pové, kar ima na vé-fti, pa proli ga lepo, de bi mu perpuftil nè jéfli takih jedi. Drugi trije mladenzhi, Ananija, Azarija in Misael po imeieu.
“bili ravno takih tnifel, po njegovim isgleJu fe ravnajo, in ravno v’ to profhnjo perilo-'-pij°-
Tudi vi, ljubi otrozi! fiorite tako, ako bi vam kdo kaj sapovedoval, kar vefle,de Bog prepovduje — na ravnoft povejte, de fe vam ne sdf prav , in prijasno profite vaf nè tega filiti. Po nobeni zéni ne fiorite kaj taziga.
Kraljov hifhnik jim ni zlo nizh te profh-nje sameril. Vefelje je fhe le imel, defi-ravno je bil ajd, nad takimi veftnimi in dobrimi otrózi. Tudi. vfiifhati jim profhnjo je vóljn. „Le kralja, je djal, fe bojim, ki vam je to jed in to pijazho fposnal. Vidi naj, de fo blédfhi vafhe liza in vdertfhi kakor drujih fantov, sa glavo fe mi ma'ja.” Daniel bi fi bil sdaj lohka miflil : „ Jes lira fvoje fiorii. Drugi nifo fhe tega fiorili. Je-fti sdaj finem s’dobro vefijó, kar mi pride na miso. Zlo v’ nefrezho pokopati moja pre-ténjka vefi bi vtegnila tega lè pofhteniga moshâ.” Pa vfe raji je imel Boga, kakor de bi fe bil tako lohka dal potantâti. Boshja ljubesen mu je fhe le vfo novo in prebnfa-no mifel pernefla. Djal je : „ Kraljev hifhnik nima nizh nad jedmi. Boji fe le, de bi ne obledeli in ne f- hujfhali. ” Rekel tedaj je ftréshetu, ki jim je nofil na miso: ,, Pro-fim te ! pofkufi naf le defet dni , in gole oprefm'ne in vode nam dajaj. Na taniko naf oglej potlej , zhe ne bomo bledfhih in Hz bol f-hujfhanih kakor mladenzhi, ktiri is kraljo-ve niše jedó. Potlej flori s’ nami, kakor prev Jifb.”
T
29°
Toljko fi Daniel da opraviti, de bi sèi in vode nameft kraljeviga obéda dobival ! Veroval terdno je, de ne more fhkódovati, kar Bog sapové! Tako po otrokovo in s’toliko fvéftjo je vupal, de jim bo tekniti Bog dal tudi fhe takó revne jedi !
Oh, koljka boshja ljubesen ! koljka po-korfhina , koljko savupanje !
jStreshe je tako fiorii, in Danielove shél-je fe sgodé. Pokasal nad feboj je, de fe boshjo voljo fpolniti vfenapótje lohka premaga, zhe je le refniza zhloveku.
Kadar fo tedaj drugi fantje per natakneni misi fedé vliga zhes némozh imeli, in jedli kraljeve grishleje in drage vina pili — Daniel in trije mladi njegovi prijatli pofèdejo okolj selfhov v’ fkledi takrat, pa vefeli in dobre volje fo per gèli zhifti vodi.
Tiftih defet dni je minilo — pa lepfhi, shivejfhi in bol polne fo njih liza, kakor vfih unih kraljeve jedi jédfhih mladenzhov- Tako jim je bil Bog njih flabo hrano oblagodaril. In od fih mal, vefelilo jih je grosno, fo natneft fposnânih jedi le sélfhnate perkuhe in pa vode dobivali !
Vite tudi is tega, ljubi otrozi ! kako kaj lepiga je sdershnoft! Otroka, ktiri fe preobjéda, ktiri jé ob nezhafu, ki vfe va-nj leti srelo in frovo — pazh shaloftno ga je viditi. Bled in boléhin je vezhi del, in h’ dobri mu vef.fh'évaft in toshliv. Otrok pa, ktiri lì vé mèro per jedi, je otrok Iju-besniv. Bog in ljudjé fo ga vefeli. Tudi per malim je dobrovćljn in vefel. ,SlS sdaj
2gi
daja sdershnoft lepe rudezhe Ifza in dufho vefelo.
Ali Bog je fhe lepfhi dobrim fantara povernil. Pokasati prav ozhitno je hotel, de on fhe toljko rezhfzo, ki fi jo is ljubesni kdo do njega perkrdti, s’bóljmi darovi fiorirò povrazhiije. Vum jim je dal navuzhiti fe vfiga , in vfe prav vuméti. Kadar je tedaj kralj vfim fantam pred-fe rekel , jih fprafhoval in fkufhal, fe jih s’temi fhtiri-mi nobeden ni mogel meriti. Pa kaj fhe? Defetkrat pametnifhih befedf fo bili, kakor vfi vuzhèni domazhe deshele. Vedno okolj kralja torej fo mogli od fih mil biti, in oni fo mu ftregli.
228* Malikvânje Babilónzhanov.
Babilónzhane, vmefktirih fo Judje sdaj bili, fo podobe molili. Prerok Jeremija je tedaj lift Judam pifal, de fe jim tega malik* vanja varovati veleva. Tega lifta kaka be-feda bi tukej ne vtegnila odvezh biti:
„ Vidili v’ Babilonu , jim Jeremija pi* flie * bote siate in freberne , kamnite in le-féne bogove na ramah okolj nofiti, de bi iméli zhaft ajdje do njih.”
„ Torej varite fe jih pofndmati, in ne bodite ajdam enaki.”
„Kadar Ijudftvo, ktiro pred njimi gre in sa njimi, re podobe moliti vidite, v’fer-zu jezite : Gofpod ! ti le bodi mólen !
‘ „Kakor nezhemerna dekle, ktiri fo vfe
T z
mifli v’ lifhpanju , fo s’ slatam in frebram podobe naprâshene, in siate krone imajo na glavi —« pa jemló jim pòpi slato in Crebro, in med - fe ga delé. ”
„ V’ fhkerlât jih oblazhijo, pa briTati jim morejo prah préd is obrasov, ki je tolj-krat na njih.”
„ Koshél v’ roki jima podoba, kakor bi bila zhlovek, ali zlo deshélini fodnik — pa fhtrafati, kdor jo rasshali, ga ne more.” „ Ljuzhi jim pershigajo, in pa veliko — ali nobene ne vidijo : panjóvi fo per 'hi-fhi (bres mifel, bres obzhutnoft. ” )
„VTe okajéne fo njihliza: fove , la-flovke pa drugi tizhi, kaj? mazhke jim na glavo pozhénajo. ”
„Ozhitno vidite is tega, de nifo bogovi — torej nikar le jih ne bojte.”
„ Zhe fe prebernejo, ne vftanejo, zhe jih pollavijo , itojé, in kar ne ganejo fe.”
„ Njim v’ dar nofiti, in pa mertvim v’ fkledo devati, je vfe eno. Pòpi prodajo ali fuedó te darove, pa fhe bolnikam in vbogim jih ne pervofhijo kake bitve. ”
„ ».Scóri jim dobro ali hudo, uobeniga ne morejo vrazhovarj. Nikogar ne morejo obogatiti, nikomur njegoviga nameftiti , in zhe fe jim kaj obljubi, pa ne fpolni, tudi tirjati nè. ”
„Slepdrßvo je vfe, kar s’ njimi vgan-jajo: le Igati perloshnoß, in mlajfbam po-hujfhanje fo. ”
„ Zhe perlomâfti vojfka ali kakfbina drug« nefrezha, kinalo fvete fklepaja, po-
ni , kam fe varno fkriti s’ tvojimi bogovi. ”
'	„ Zhe je hifha v’ognju, jo popi po-
tegnejo , bogóvi pa sgoré kakor drugi Mòdo ”
„ Ne morejo fe braniti nè tatém nè to-levâjam : mozhneji to d. Slato , frebro , in oblazhtlo jim poberèjo, in pa odidejo. ,Sami febi ne morejo pomagati. Kako tedaj bi fe le verjélo, de fo bogovi, ker fe vbraniti ne morejo nè vojfki nè nefrézhi ? ”
,, Ker tedaj vede, de nifo bogovi, ne bojte fe jih.”
„ Koljkajuj bolfhi je zhlovekova, ktiri je pravizhen, in nima malikov. On ne bo na framoti.”
Ljubi otrozi ! pàzh je bilo shaloftno ob zhatih flepiga malikvâvftva ! Le frezhni fmo, de v’takih zhatih shivimò, ki fe nevumno malikvauje vfakimu otroku gnufi, zhe jeko-Ijkaj podvuzhèn ! Pxef je, tudi po nafhih zerkvah fe podobe vidijo fvetih ljudi , in v’zhafti fe imajo. Pa uè kakor bi miflilr, de imaio kaj boshjiga ali kako mozh te podobe v’febi, de bi fe jim zhaft mogla dajati. Tudi nè, kakor bi jih pretiti Imeli ali va • nje fvoje savupanje ftaviti, "kar fo ajdje delali, ftavfhi ga v’malike. Ampak tiftim je zhaft namenjena, ktiri fo po-njih opo-dóbeni. jSvetnifhke podobe nam le zhuda boshje in njih lepe isglede iskasujejo, de Ffrtga sa njegovo miloft hvalimo, de po fveti-ikov isglèdu fvoje shivlenje in djanje obrar dajmo, in de persadevajmo fi po njih
ìsgledu Boga moliti in ljubiti, pa smiraj bogabojézheji in boljfhi perhajati.
129. Trije mladenzhi v* pèzhi v’ plémenu.
Nabuhodónosar je delati rekel veliko slato podobo, in porta viti jo na fredi seleni-ga meftiiiga terga. K’ flavi te podobe fe je fniditi vkasal vfim pervdkam fvojiga kraljert-va. Klizâr je oklizal na glaf : „ Trobentini glaf saflifhavfhi popadajte na obras , in jo molite podobo.” Kdor ne poklekne in ne mòli, prezej bo vershen v’pleme v’pézh.” Trobenta je sabuzhâla , in vfe popada , in jo mòli — le Ananija, Misael, in Azaria nè, Daniel, ki bi ondi bil ravno takrat, bi je tudi ne bil. Te tri mladenzhe fo tedaj per kralju satoshili.
Jesa slómi kralja, per te prizhi jim je pred-fe rekel, in pravi jim: „Je ref, de nozhete siate podobe moliti ? Le berfh, kadar salifhite trobento, padite in jo molite. Zhe nè , kar v’ pèzh vaf rezhem v’ pleme vrézhi. Bomo vidili, kdo je taki Bog, de bi vaf meni refhil is roke. ” Mladenzhi re-kó : „ Ni treba pomiTlika. Komej je dari odgovor na to. Sakaj vedi ! nafh Bog, ki ga molimo, is pleména is pezhi, in is tvojih rôk, o kralj! on lohka otmè. Pa ne flori naj tudi né — vender le védi, tvojih fiali-
29$
kov ne bomo zhaftili, nè tvoje siate podobe molili. ”
Raji shive Iè fo fe dati hodi shgati, kakor prelomiti boshjo sapoved. Ravno tako mi' is volji mo raji fmert fhe tako terpeti , kakor v’greh pervoljfti.
Vef bled od togote je bil kralj. .Sedemkrat huj, kakor fzer rezhe pezh sapaliti, rnoshém pa nar terdnejifhim smed vojfke vfe tri mladenzhe povešati in vrézhi jih v’ pezh. Sgodilo fe je. Grosen ognj je bil. Per vfih krajih fhviga is pezhf. Zlo ti vojaki, ki fo jih va-njo metali, fo od fpezhe-nuie pomerli. V’ fredo plemena fo svésani mladenzhi perletéli. Je she po-njih, fl pazh vfaki mifli. Pa angel boshji je dòlj prifhel v’pezh, in pleme rasplàl. Kakor vezherna fapa, kakor jutrajna rofa je bil hlad, ki ga je v’fredi pezhf napravil. Nezh ognja fe jih ne dotakne, ne bol ji jih, fhe ne zhutijo ga. Vesi le, s’ ktirimi fo bili povésani, ie ognj odshgal. V’en glaf snpeli vfi trije fo, in is frede ognjene pezhi Boga hvalili in flavili.
Tako pride boshja pomózh vfelej o pravim zliafu —ne prevréd,nè prepòsno. Takó pofebno pokorfhino Bog tudi s’ pofebno mi-lofijo povrazhuje. Tudi lepa podoba boga-bojézhiga v’nadlogi fo nam fhe ti trije mladenzhi. Le kar mu duhâ véshe, kar ga v’ dobrimu opovéra, poshgè nadloga nad njim. On vef v’ bolezhfnah vender le neofkriinen oftane — nobeno terplenje mu ne f\kodije — v’ fredi britkofti ue mara
2tjö
de velele pefmi pòje , in na glaf Boga hvali.
Kralj vidivfhi, de mladenzhi ne sgoré , je oftermel, po konzu fkózhi, in dvórni-kam rezhe : ,, Nifmo treh v’ pézh rekli vré-zhi ? pa le glejte — fhtiri vidim hoditi med pleménam, rasvésane- in nepofhkódvane , in un zheterti — lep je in zhalh'tliv, kakor angel is nebćf. ” Perbh'shavfhi fe h’ pezh-liim vrätim saklizhe va-njo: „Vi, Bogd nar vifhiga flushabniki, vun pojte, in pa Tem k’ meni ! F Pridejo. Ofmójeniga ni bilo nè lafza na njih. Nobene fhkode njih oblazhi-lu. ,She po fmédu ni difhalo. Na glaf je kralj savpil : „Bodi zhefhen njih Bog, ki je fvojiga angela poflal, in jih va-nj savu* pavfhe otel. Kdor kolj mojih podloshnih kolne tega Boga, fmerti bodi otrok, in hi-fha le mu podéri. Sakaj ni ga Boga, kuri bi tako réfhoval , kakor ta. ” V’ perve flushbe fvojiga kraljeftva je te mladenzhe kralj povsdignil.
Pa le fpet vidimo, sakaj je bil Bog dat nad-nje to Iritkoft. Vfem ljudem fo zhift isgled sdaj bili neomajlive ftanovltnofti ti trije mladenzhi. Vfe fe zbudi nad njih v’ ognju pofkufheno krepóftjo ali zhédnoftjo, vfe jih ima v’ zhafti. Sdaj fhe le fo prav veliko dobriga lohka delali. Kralj in njegovi podlóshni, ktiri fo do lih mh! pred mettve podobe poklekovali, fo fe navuzhili fpos-mvati in moliti praviga shiviga Boga. Tudi temu kraljeftvu tedaj fe je Bog febe vfiga-mogozhniga rasodel. ktiri vé tudi lilo cJ£nja,
flvarf nar hujfhi, vkrotiti — febe vfigave-dózhiga , ktiri vidi is nebéf vfe zhlovefhko djanje, in ki fe zha”a, kdaj de je treba po-mózhi, nikolj ne pregleda — 1'ebe ljnbiga pri-jatla in refhnika vfib, kar jih ga refnizhno zhafti. — VTaki nadlogi je tako lè boshja zhaft in zhlovefhki prid v’mifiil
130. Malik Bel,
V’vélkim Babilonfkim tempelnu je bila podoba, ktiri fo Bèl djali* Slo fo jo zha-ftili, in véro fo imeli, de shivi in pa jé. Torej v’dar vfaki dan fo ji opravlali nekaj ftarjov bele fredizhne moke, fhtirdefet ovâz, in fheft verzhov vina. Kralj fam je temu maliku flushil, in v’ teropel ga molit hodil vfaki dan. Daniel pa je molil sgol praviga Boga. Kralj tedaj — nekdo Nabuhodono-sarjovih naflédnikov — murezhe: „ Sakaj ne mólifh Béla?” Daniel odgovori: „Ker ne molim po zhlovefhkih rokah narejènih malikov. Boga famiga shiviga le molim, ki je vftvaril nebo in semlo, njega, ki je go-fpodâr vfiga , kar shivi. ” Kralj rezhe : ,, Miflifh , de Bèl ni shivBog? Ne vidifh, koljko fué in fpije vfaki dan?” Daniel fe namiisa in pravi : „ Ljubi kraij ! ne dajaj fe vender golfari. Drujiga ga ni rega Bela kakor suotraj gljiu, svunaj pa bron, ,Sbe nikolj fe ni s’nizhemiir ogrefhil.” Kralj fe je rasj.jsil, in poklizhe vfe Belove pòpe. ,Se« dem'iefet jih je bilo bres shén in otrók. Re-
zhe jim: „Ako mi ne povefte, kdo vfakt dan darove fnéda in fpiva, kar vm oriti vaf rezhetn. Ako mi pa fkashete, de jih Bèl savshije, more Daniel vmreti. Sakaj kljél je Bêla. " Daniel rezhe : „ ,She prav takó. Sgòdi fe, kakor fi govoril.” Ljudi od ne-vumniga malikvanja k’ fposnanju pravigaBoga fpreverniti fe je rad tvégal shivlenja.
S’ Danielam v’ Belov tempel je shel sdaj kralj. Pòpi rezhejo: „Kralj! glej, v fi gremo is njega! ,Sam pollavi pred Bela vino in jedi, dòri saklèni, in fam jih sapezhâti sMaft-niin perftanam. Kadar sajtro pridefh, radi bomo vnierli, zhe vliga Bèl ne poje. Ako pa vfe najdefh pojedeno, naj Daniel vmer-je, ki te je oblagal. ” ,Stili fo. Kralj, on sdaj jedi dene na miso. Daniel pa je tvojim flnshabnikam po pepela rekel. Natrófi fkost fno ga vprizho kralja po vfiin tempelnu. Potim creila, ila dori sakleüi'la in sapezhatila s’kfaljovim perftanam.
Sgodaj drugo jutro gre s’ Danielam kralj fpjsft v’tempel. Kralj rezhe: „ Daniel! fo žele pezhdti ? ” Daniel pravi : „ Žele, moj kralj !” Berfh ki fo vrata od perte, poglé-da na miso kralj, in na glaf je savpil : „ Oh, Bèl! velik lil Ni je golfije per tebi!” Ref vfe fnédeno namrezh je bilo, vfe fpito. Daniel fe pomósa, je podershal kralja, de dalej ne gre , in rezhe: „ Tlà vender poglej, in pa zhigave fo te (lopinje lè? ” Kralj pravi: „ Moshke, shenfke in otrozhje ilopinje vidim, ” ,Stopinje pòpov fò bile, njih shén in otrók. Njih golfija, defiravno fhe takó
prefnéta , je sdaj bila czhitna. Ifkali Co , in pod miso nafhli fkrivne dôrza. Vfakonozh fo fkos-nje perlésli, in kar je na misi bilo, pojedli. Pomoriti jih je rekel po saflu-shenju kralj sa tako gerdo golfijo. Bela pa da Danielu v’ oblaft. Njega in njegov tem-j el je rasderel.
Tudi ta povéd ni saftónj v’ Cvetim piCmu.
Nad Danielam imamo lep isgled bogabo-jézhe fkerbnofli napelati tudi druge k’pravi» ga Boga fposnanju«
Nad pòpmi vidimo, de le na dan pride Che tako fkrivna golfiia, in de póflednizh lamo pol'htenje in refniza obvelâ.
Nad kofmatim kraljovim in polkovim malikvanjam fe vuzhimo varovati Ce prepré-denfhiga malikvanja. Kdor ima v’ kar kolj na Cvetu vézhi savupanje kakor v’ Boga —« taki malikuje.
131» Daniel v’ levnâku.
«
Bres pridama navuka od Boga ljudje sa» gasijo v’ ftraChno neCpamet. V’Babilonu Co veliziga drakona , to je kazlijo poChaft imeli. Tudi to gerdo svér Co Babilònzhane molili. Kralj tedaj Danielu rezhe:.„,Sej od tega ne porezheCh, de je bronaft Bog! Glej, ta ti shivi'. Torej mòli ga!” Daniel rezhe: „Go-Cpoda, Cvojiga Boga, njega Camiga, jes molim. On je fam pravi Bog. ,Samo finem naj, p kralj! in bres mezha ti vmorim tega drakt'ua. ,She palize ne potrebujem»” Kralj
rezhe: „,Smej.” Daniel vsame finole, fala in laf, napravi fvalkov, in mu jih mézhe. Dra-kon jih poshira, in raspózhil na dvoje fe je. Daniel rezhe: „ Sdaj vidite, koga de mölke. ”
Ljubi otrozi ! ravno taki' bebzi bi tudi mi •bili morebiti, naj bi fe nain ne bil tako milo in prijasno Bog rasodel ! Oh, hvalite ga lej, Djega ljubiga , dobriga Boga , de velie tudi vi she marlikaj od njega. "Vefetje vam bodi radi kaj od njega poflufhati, in fposnavati vedno bol ga.
Babilonzhanam vfe to svedfhim fe je grosno kadila. Piint zlies kralja pozhnó, fe ftrinajo in pravijo: „ Kralj fe je pojddil. Bèia sdróbil, drakona vmoril, pope je poklal.” ,Sfili fo nad kralja, iu pravijo: ,, V’ roke Daniela nam daj, ali pa pomorimo tebe in tvòjze. ” Kralj vidi, de hozhejo filo delati in ga pennórati — in dal s’ britkim fer-zam Daniela jim je. Sgrabili in v’ levnâk fo ga vergli. V’ levnâku je bilo federn levov. Dva zhlovefhka trupla vfaki dan lia fe jim fzer dajala in dve ovzi. Pa sdaj jim zlo nizh ne dajo fheft dni, de bi fe raji Daniela lotili.
Le poglejte plazhilo, de je Daniel te ljudi v’ Roga preveriti in frezhne Boriti hotel ! Previdil lohka je tako. Pa, kakor pred ref dobri ljiidjé, ou tudi »j shelel p!a-zhiìa. Savolo Boga fhe le rad je preganjanje terpel. Kakor pred ref dobrim Incèrti mu je boshja zhaft in ljudi frezha Ijûbfhi kakor Ialino shivlenje.
Pa tudi v’ levnâku ga Bog ni sapuflil. Nizh shaliga mu ne flore levi- Skosi tolj-ko dni' mu je sazitela lakota perhajati. Ravno ob tem zhafu fe je Habakuk, prerok, na polje fvojim shm'zam nefti kube in podroblé-niga kruha napravil Angel pa boshji mu rezhe : „Danielu nefi jüshino, ki jo neiefh, v’Babilonu je v’ levndku.” Habakuk odgovori : , Gofpod ! fvoje shive dni nifim v’ Babilonu bil, in rudi , kej je levnak , jes ne vem,” Angel pa ga prime, snèfe po vihar-jovo po nebu, in v’ Babilonu per levnâku na tlà ga je fpuftil. Habakuk je sdaj Daniela saklizal in rezhe : „ Daniel! boshji flu-shabnik ! na jushino, ki ti jo Bog pofhle ! ” Daniel rezhe : „ O Bog ! vender me le nifi pošalil. Ne sapuftifb jih nè, kciri tebe ljubijo 1” Je vflal in jedel — in fpet nefe Habakuka angel v’njegov kraj.
,Sedmi dan je prifhel kralj h’levnakupo Danielu jókat. Vef rad ga je namrezh imel, in deje mertev, je miflil. Kadar v’ievnàk pogleda, de bi fhe kako njegovo • kofhfzo niorebit vidil, kar je Daniel bres vfe fhko-de med levimi fedpl, sdrav in vefel, enako pafh'rzhiku med jagoeti. Kralj glaf cashene in pravi : ,,Oh , gofpod ! ti Danielov Boe ! velik fi ti' — in pa ti fi Bog in pa nihzher drugi” Per ti prizhi je Daniela rekel is levnaka vseti, in namefl njega vfe njemu po shivlenju flregfhe va-nj pometati. Ko bi trenil , fo jih vprizho kralja, preden do tal perlé,-jé, sgrabili levi in pohrûftali. Is no-viga preftrafhil fe in oflermel je kralj nad
to ozhitno fhtrafo pravizhniga Boga. Rekel je:	„ Kar jih po desheli prebiva, v’ ftrahu
Danielovimu Bogu vfi morejo biti. Sakaj on je odrefhenik. Zhudeshe in snamenja on dela na semli. On je Daniela is levnâka orel.”
Otrozi ! Pa le molimo boshjo previd-noft. Gotovo, boshja modroft nad nami ljudmi gofpodâri. Prefnéto in ozhitno je fka-sai prašno nizh Babilonfkih malikov Daniel, ne morejo odrèzhi. Pa fkosi to je le huji. Ljudfivo sazhne hrupéti — kralj je v’fmertni uevarnofli. Pa, kar Daniel ni mogel opraviti né s’fvojo inodroftjo, nè s’fvojim lepim hvale vrednim poganianjam — Bog je opravil s’pomózhki, ktiri fo fe vfi nevumni sdé-li. Dopuftî ga djati v’ levnâk. Per kraju s’ Danielam je bilo po zhlovefhkih miflih. Kralj prijatel ga objokuje she mertviga. Nef-pamet in hudobija sbe flóves shène. Pa ko fe nobene pomóz.hi vezli ni sanafhati, sdaj fhe le fe boshja pomózh prav lepó lohka pokashe, Neokvârjen pride Daniel is levnâka , fhuntarji punta fo * pokonzhâni, ljudi divjâzhnoft fe vléshe, vkasi kraljove najdejo vfhéfa , zelo kraljeftvo je fposnalo praviga Boga. Terplenje eniga famiga je bilo fre-zba veliko milijonam ljudi. Tako lé obrazha Bog zhlovefhke rezM. Tako, ktiri fo dobri, Bog zhuje nad njimi, in nad vfim, kar je dobriga. Takfhin fad lé pod Rogam ima terplenje sa dobriga kaj. Nikar tedaj n;e sgu; bimo savupanja v’njega, saftonj fe nam tudi vel' trud do dobriga sdi,
132. Vaflja in Eftera.
Afver, posnéjfhih kraljov edeH, je na vertu enkrat fvojiga dvóra napravil v’,Su-saofkiimi meftu velike gofll. Po ftebrih is mramora nad vertaci, de lonza varjejo, fo bele, karmesinalle in vifhuéle pognnke ras-péli. Mise in ftòli fo bili vfi v’ slatu. Is slatih pofód fe pije. Pa kar je od slatih kup lépfhi bilo, zhes némozh piti nikogar ne fi lijo. H’ tem goftém je vljudni kralj vef fvoj polk povabil. Vaflja kraljiza je shenam gòftje v’ dvoru napravila. ,Sedem dni' fo to vefe-Ijizo obhajali. ,Sedmi dan je bij kralj po-febno vefel. Vkasal tudi krajjizi je priti med njegov frezhni polk po kraljizhino napravle-ni h’goftém. Pa vflavila fe je, preofhabna je bila priti. Kralja je jesa prijela. ,Spodi jo Valijo kraljlzo, in od iijé kaki bólji je kraljlfhtvo naménil.
Tako je ofhabnoft koga famiga fhe do-llikrat veliko ljudém fhe täko vefelje fka« sila.
Tiftikrat je v’ .Susani prebivalo vbogo dekle, Eftra po imèni. Imela she ni nè ozheta nè matere. Njeni ftriz Mardohdj jo je rejénzhil. Vfa lepa in blaga je bila in — kar jo je fhe górfhi delalo — gola ne-dolshnoft in pamet jo je. Mnoga nezhémer* na dekle fe je lifhpala, in bi bila rada kra-ljizn. Eftri ni kaj taziga na mifel prifhlo, in ji ni mar fe lifhpati in prashiti- Tn vender je memo vfih drujih per kralju mi loft
3ö4
dofegla. Nedolshnoft in pamet ji je to naklonila. Isvóljil nameft Vaflje kraljfzo jo je, in pofadil ji krono kraljevo na glavo.
Tako je bila pa le ofhabnoft ponishana, in ponishnoft po-vifhana.
Eftri na zhaft je kralj fhe vfim fvojim knésam velike gofti napravil. ,Svojim de-shelam je v firn dâvik eniga leta odnehal. Darove po kraljevo je delil. Pa, kar ji je nar vezhi zhaft bilo, je to let Vfa ta zhaft je ni poofhabila. Defiravno kraljiza, per vfih rezheh vbóga Mardoheja fhe ravno tako rada, kakor ga je nekadaj deklize majhino.
Pàzh dela framoto otrokam ta isgled, ktiri, zhe koljkaj odrafejo , fe she branijo ftarifhov, défzhika in babize.ali prijatlov vbogati — ali zhe jih ke frezha najde, ki fe jih framujejo, in jih sanizhujejo zlo!
133. Mardohej in Aman*
Mardohej je pogofto pred vrata kralje-viga dvora hodil, de je svedoval, kako je kàj Eftri, kar flifhi enkrat, de fe dva kraljova ftrésheta kralja vmoriti pogovarjata. Mardohej, on svefti podloshen, je to fklenil kralju na dan dati. Pove jo kraljtzi, kraljiza pa kralju. Gredó po flédu ti rezhi, kar je bila ref. ,Strésheta — she s’naklepam fta to saflushila — fo oba obéfli. Zela sgodba pa fe je v’kraljeve sgodovfne sapifala.
Nar vézhi imenitnik kraljeviga dvora je bil Aman. Zhes vfe fenése fvojiga kral-
jeftva ga je bil kralj povsdigniî. Vft kt‘aî» jovi flushabniki fo mu koljéna mogli vklân* jati. Le JVlardohej mu jih nè. Ta je Amana grosno lomila» »Satnó nad Mardohejam tna« fhovati fe mu je bilo vfe premalo. »Slifhal jfe* de je Jud Mardohej. Vfe Jude tedaj po kraljeftvu fkljéüe konzhati. Satoshil kralju jih je. De fo puntarji in narod hevarn» mu jih pozherni. Pregovoril je kralja» de je pokonzhati vfe Jude povelje podpifal» Vef fvoje gerdòbe vefel da Aman prezej to povelje rasosnanit*
4 Pa le imamo išgled » kakfhinô ttevfmî** lenje napuh in mafhvavftvo napravita!
Vftrafhil fe je tega povelja Mardohej» in Vshivo fe mu je vshâlilo, Molil je k’ Bogu in sdihoval: „Gofpod! Gofpod! vfigamo» gozhni kralj! v’tvoji oblafti je vfe. Nih-zher fe ne more tvoji volji (laviti » zhe ho-zhefh lsraelze oteti» Nebo in semlo fi vftva-ril, in vfe, kar je pod nebam. Vlìh rezhf fi gofpodar, in hihzher fe ne more tvoji mòzhi braniti. Vfe vidifh» in vfe véfh. Ti véfh, de ni bila ofhabnoft» zhe nifìm Đapuhnenimu Amanu vkljanjal koléu. Israel-2am na prid bi mu bil ftopfnje rad kufho-val. Bal le firn fe » zhafti, ki gré famimii tebi» o Bog! dajati komu drujimu. Gofpod! Abrahamov Bog! vfmili fe vender fvojiga polka sdaj! vfhlifhi mojo profhnjo! ,Špre* Verni nam ahaloft v’t vefelje * de oftaiiemo pet shivlenju, in tvoje ime povelizhujemo. Oh»1 Gofpod ! ktiri ti hvalo prepévajo» ne satifkaj jim vuftP’
V
3o6
Tako Mardohej flavi v’ Boga nar pervo savupanje. Pa vfe pofkufi sraven, de bi fvoj narod otel , kar mu je v’mòzhi. Kraljiči pofhle fpifik kraljeviga povelja, in jo re-zhe opominjati , de naj gre h’ kralju, in pròli sa fvoje rojake. Eftra mu je fporo-zhila : „ Vfim kraljovim flushabnikam, in vfim njegovim deshelam je snano: Kdor kolj ne-poklizan h’kralju pride, bo naj kdor hozhe mòfhek ali shénfka, na meftu je vmorjèn. Kako tedaj zhem h’kralju, ki me klizal ni she tridefet dni. ” Mardohej ji da vediti : „Le nikar ne inifli, de bofh , ker fi vfiga Judovfkiga naroda ti v’kraljovi hifhi, lama shivlenje odnèfla. Zhe sdaj molzhifh, kàko drugâzh bodo Judje oteci. Ti pa in rodovina tvojiga ozheta bote poginili. In pa kdo ve, zhe nifi ravno sa to kraljiza po-flavlena, de te imamo sdaj nam pomagati na ftrani.”
Mardohejova véra v'boshjo previdnoft je Eflro v’shivo ginila. »Sporozhila mu je: Idi, in fklizhi po »Susani vfe Jude. Molite sa-me, in tri dni in nozhi fe poftite. Tako fiorini s’ fvojimi hifhnami tudi jes — potlej pojdem nepoklizana h’ kralju in zhes sapoved , in shivlenja vânati sa fvoje rojake fe zhém I ”
Kakfhin junafhki fklep, in pa od shenf-ke ! kakfhino savupanje v5Bogi! do ro<s-kov kaka ljubesen!
134* Eftra pred kraljam.
Vfako vélko rezh s’ molltujo sazhn(&o. Efira je tudi tako fiorila. Molila je: „ Go-fpod! fam tl ii nafh kralj! Sapufhèna firn —> ftój mi na pómozh. Svunaj tebe ni nikogar pomozhmka ! Bodi nam miloftiv fvojimu polku, o Bog! in pokashi fe nam v’fili. Po-güm mi daj in perlóshnih befedi na jesik, kadar sdaj ftopim pred kralja. Druje pomó-zhi nimam svunaj tebe, o Gofpod! — d vefh » ki vfe vefh, de tudi kraljizbja krona, ona snamenje moje velikofii, mi je soperna, in de kar lim lèf perpeläna nimam do danafhniga dne nigdar vefelja svunaj nad teboj, o Gofpod ! d Abrahamov Bog ! vfigamogozhnt Bog! Vflifhi jo nafho profhnjo, ki nimamo svunaj tebe nobeniga savupanja. Otmi naf nesdüfhnikam is rók, in is moje nadloge ref hi me.”
Kaka lepa molituv ! Nobenih prašnih befedi ni v’nji! Is vfake befede gleda bosbje fposnanje, ftrah boshji, savupanje v’Boga, vefela dobra veft, nedolshnoft in zhiftoft ferzà, ponishnoft, pamet, ljubesen do ljudi in do rojftine deshele. Tako dobro samorejo le dobri ljudjé moliti.
Po ti molitvi je Efira vfa po kraljizhje napravlena fhla b’ kralju. S* njó grefte dve hifhni. Na eno fe opéra, ena ji rèp nòli ob’azhlla. H’kralju pride sadnizh fkosi veliko vrât. Kralj je na fédeslm fedel. Od slata inigla in od drasih kamenov vfe njego«
âoà
vo oblazhilo. Oserei fe je, in Eftro poglé-da — pa jesa mu fhviga is ozhf. Eftro je bléda obfhla, in Omedlévfhi fe _ med rokami hifßpama f* fède. Pa kraljovo jeso je Bog fprevernil v* krotkôft. Vef preftrafhen je is fedesha planil» in dokler fe ni prevedla* p pod pâfiho dershî, pa ogovori jo pri-jasno : ,, Eftra! ne bot'h né vmerla. Ta sa-poved je sa vfe fzer — le sa - te né 1 ” Kadar fi je oddahnila nekoljko, ji kralj rezhe: Eftra! kraljiza! kaj bi rada? Shèli tudi po-lovizo kraljeftva, dal ti ga bom. ” Eftra farno rezhe» de bi kralj in Aman dani' per nji jedla. Potlej mu bo fvojo profhnjo povedala* Kralj prezej Vkâshe : „ Vurno mi
poklizhite Amana * de fe fpolni voljg kralji-I; )>
Tako lè je bik kraîjizhina volja ravno takrat fpolneDa , kadar fe je vfe samujèno sdelo. Tudi tukej fpet je Bog o pravim zhafu pomagal. Tako" vflifhva, pomaga , otéva vùn in vòn on. Tako fe bogabojézhi vùn in vùn njega defshé, in pa klizhejo in vupajo va - lij 1
135. Mardohej povelMian.
Kralj tedaj in Aman per kraljizi kóilta. Profila je kralja fhe sajtro kóliti s’Amanara per nji, in fi fhe le tiftikrat isgovorf profh-njo povedati. Prav shidane volje je po jedi fhel Aman dormi, in vef vefel take zh^ftu Pa vefelje nesdiifhneshov kmalo mine. Mar-
dohej je per vratih fedel kraljeviga dvora« Aman vidi, de mu ne vftane, in pa is méfia fhe fe ne gâne. Per ti prizhi mu prèjde vefelje, Vef ferdit in nafàjen gré na ravnoft domù. Perpovedoval je sheni in prijatlatn bres konza in kraja, kako de je bogat, kolj* ko de vela per kralju , kako ga je kralj povelizhal zhes vfe fvoje flushabnike, in zhes vfe knese zio zeliga kraljeftva, de kraljiza ni nikogar h’ kofilu povabila svunaj njega in kralja, in de bo sajtro fpet s’ kra-ìjam per nji jedel. „ VTe to imam, je fhè sadnizh peritavi!, pa taki firn, kakor bi uizh ne imel, dokler fhe uniga Juda Mardoheja «er vratih kraljeviga dvora vidim pofé-
5>
Pa le vidimo ozhitno, de ne da frezhe nè zhalt né bogaltvo, de napuh grosne ré-veshe ljudi dela, in de miru in prave sado-vólnofti svunaj pametniga in dobriga ferza ni nekir najti.
Shena in prijatli mu pravijo: „Lejga! viflize ali galge vkashi poftaviti , vifoke pedefet komolzov, sajtro pa kralju rezhefh, de Mardoheja na - nje da obéfti. Tako poj-defh velel s'kraljam h’gollém.’* Ta hudi fvfet je bil Amanu vfhézh. Prezej vkashe viflize ftaviti.
Tako lè je bil dober Mardohej, fam ni vedel, bliso per finerti. Pa Bog, ktirimu ni nizh fkritiga, je zbul nad njim, ,Spati ni mogel tifto nozh kralj. Po ti róljzhkini ré* zhizi — kdo bi bil miflil ! — je Bog Mar-doheju shivleuje oteb Od dolsiga zhafa fi
3 io
je kralj sgodovi'n kaj brati rekel. Pa, o Bog! kdo ne bo molil tvoje 1‘vete previdnofti ! — sadelo je naklep, ki fta ga do kraljoviga shivlenja una dva ttrésheta imela, in ki je bil po Mardoheju prifhel na dan. Kralj re-zhe vef ginen; „ Kaj je Mardohej prejel sa to fvojo sveltoli ?” jSlnshabniki odgovore: „Zlo nizh. ” Na fra mòti je bil kralj per tim odgovoru. ,Sklenil je Mardoheja po kraljevo obravndti.
Tako je Bog lepo Mardohejovo delo o nar godnéjifhimu zhafu fpet slekel na dan. Kakor je nekadaj Mardohej kralju, tako bo sdaj ravno to lepo delo Mardoheju shivlenje otélo. Tako modro in dobrotno Bog obrazha vfe rezhi !
Kralj tedaj rezhe : „ Poglejte, kdo je v’vèshi?” »Slushabniki rezhejo : „Aman je svunaj. ” Kralj rezhe: „ Poklizhite ga. ” Aman pride. Pa pred dnevam je bil le vital, ker je naklép imel kralju fvétovati, de naj rezhe Mardoheja obéfti. Kralj ga vprafha : „ Kaj bi bilo treba komu fioriti, kogar bi kralj hotel veliko pozhaltiti?” Nezhémerni, napühneni Aman je fam per Tebi miflil : „Komii drujimu, de nè meni, bo kralj delal to zhaft ? ” Odgovoril je tedaj : „ V’kraljev fhkerlât naj ga oblézhejo, kogar kralj hozhe zhafliti, kraljevo króuo Daj mu na glavo denejo, in pofadé ga na kraljoviga kónja. Pervak dvornih knésov naj mn konja dershi', po vfio mednih \ilzah naj ga vodi, in klizhe naj; Tako je zhefhen, kogar kralj hcfclie zhaftiti.” Kralj rezhe Hiti, in kar fi re-
311
kel, fióri Judu Mardoheju, ki fedì ondi dòlj per vélkih vratih. Pa vari fe, zhe opuftifh kaj govorjèniga. ” Amau je fhel, oblézhepo kraljevo Mardoheja, ga pofadl na kraljoviga konja, vódi ga po viih iilzah in je klizal: „ Tako je zhefhen, kogar kralj hozhe zha-fliti!” Mardoliej gre fpet pred dvora velke vrata, in kakor fzer je ondi ledei. Toljko mu je bilo mar sa vfo to zhaft. Aman pa je tekel na vie preterganje doniti, in de bi ga uihzher ne fposnal, ü je obliçhje sager» nil. Tako je bil hud in nakâzhen, in tako ga je bilo fram 1
Pa, ravno njegovo prevsétnoft vgnat je bil dal Bog nad-nj vfe to. Tako Bog fhtrafuje fhe smiraj vfako pregreho. Take pofebne, sraven pa vender sgol pouatorine boshje obrâzhbe vidimo vfefkosi v’ zhlo-vefhkimu shivlenju. Kaj ? she natóre fploh hójo je tako Bog narédil, du hudodéliz v’ré-zhi, uni nafproti, ki jo jifhe, fvoje plazhl-lo naleti. Napühnesh jifhe zhaft, pa on najde sanizhovanje ; lakomnik shivi v’fredi bogaftva po vbôshno, kakor nalafh; nezhlft-nik jifhe fladnoft , pa bolezhino najde in belesen ; uevofhliviz sheljl đrujih frezho fpod-néfti, pa ravno ob tem on fam febi vefelo shivlenje kall ; nesmérnesh gre po vshitku , pa sdravje fi snemati, in premoshenje rastro-fi, in fe ob vef vshitik perpravi; togòtnik hoté fe nad rasshaleujam mafhova'ti, fi ga nashéne fhe ftokrat toljko; lenè s’fvojo ne-niâüioftjo fi dvakrat toljko dela napravi, in sadnizh ga terda fila k’ fhe takim hudim de»
gU
]am pernierà, Tako ürup ftrup preganja, de jo v’priliki povémo. Tako je Bog po ljudeh vfo natoro obiuovàl, de bi njé jâke in dobre napravil,
I g6,	Aman pogine.
Ravno tóshi Aman sheni in prijatlam , kakfhina fe mu je sgodila, kar pridejo kra-liovi ftrésheti, in ga k’ obédu perganjajo h’ kraljizi. „Sbel je s’ kraljam v’ dnifhini, Kralj, vdobrovóljen od vina, rezhe per misi: „Efira! povej mi she, no! fvojo profh-njo, de ti jo dopolnim. Kaj naj ti itorim?” ,Spet ji obeta : ,, 3he tudi profifh polovfzo kraljeftva, ti ga dam.” Elira odgovori: ,, Zhe firn per tebi milolt dofiegla» moj kralj! in zhe ti je vfhézh tako, pufti mi shivle-nje, profim t§, in sanèfi mojim» narodu, sa ktiriga te profim, Sakaj po naf je, po meni in po mojimu narodu, Pozeprati, po-daviti, pokonzhati^ naf hozhejo, Bog hotel, rasproddni naj bi bili v’ fushnoft , prenefti bi fe dalo. Sdihovala, pa tiho bi bila. Ali fo-vrashnika imamo le, zhigar nevfmilenje tudi kralja lohka ob zhaft in shivlenje perpravi.” Kralj rezlie: „ Kdo je ta? Kdo fe predersne kaj tega? ” Efira rezhe: „Aman, On je nafh nar huji fovrashnik in sópernik, ” Po-kashe fe sdaj, de je Judovfkiga naroda tudi ona kraljiza , ki ga je bil satréti fklenil Aman. Yftrafhi fe Aman, de ne more vëzh v? kralja in kralj/zo pogledati. Kralj puhne
sn
is jese od mise, in fhel je na vert. Aman biki pred kraljizo '"na koljéna, in profi io shivlenje» V’fvihkah fe vie dolshne zhaftf fposabi , in fe ji koljéna okìjéne. Ravno pride kralj is verta nasaj, in je vidil« ,She nuji jesa ga sgrabi, Kar mignil je — in ozh{ mu Amanu saveshejo po hudodélnikovo, ki mu gre ob glavo, in pelali fo ga. Hifhni-kov jeden je djal : „Na Atnanovim vertu ftojé viflize pedefet komolzov vifoke, ki jih je sa Mardoheja Aman, kralju shivlenje o-tévfhiga , perpravil.” Kralj rtzhe ; „ Amana dai obefti na-nje. v Is pravizhne boshje fodbe torej je bil ravno na tifte viflize, ktire je Aman sa Mardoheja perpravil, on na-nje obéfhen — in poverneno na tanjko po njegovih delih mu je bilo.
,5daj je Mardohej na Amanovo méfié naftopil. Kralj mu je kraljev pezhâtnik is-rozhil, ktiriga je bil Amanu odvsel; nevfmi-leno povelje pa, ki gaje zhesjude bil dal, je preklizal, Judje fo velik hvâlin in ve-fel g/id prasnovéli.
Vfi ti pergódki Babilonfke fushnofli fo pa le bosbjiga velizhaftva prelep rasglèd. ,Spet vidimo : Njegova vfigavédnoft vfe vfe preféshe. Njegova modroft obrazba po eni mifli vfe fhe tako rasne pergodbe. Njegova dobrota vfe lepo in dobrotno namenuje. On, ki je fvet prefvet, ima vfe fvoje vefelje nad dobrim, Audi pa vfe hudo, Na pofkufhnjo, k tiri ga ljubijo, jih déva, s’nadlogami jih k’ iiolitvi perganja, nagiba jih s’dobrotami k’ Jjubesui, s’ terplenjam jih savupauja vadi *
daja jun k’dobrimu perloshnoft, s’viim pa jih boi io bol na-fe perteguje. Véf pravizhen je gîî — hudobne flitrafuje iu tepe, oteva in rasvefeluje pa dobre. Vie v’ vfimu je on! Savupajmo tedaj va-nj, prav delajmo, in ve-felirao fe ga — vekomaj !
SELILO IS SUSHNOSTI.
4 € €
137. Tempia vnòvzhina flava.
Pred vékini je Bog she napovedoval po prerokih, de bo fpet Israelze refhil is fush-nodi. Nar bol fpomina vredno prerokovanje mej drugimi je to lè: », Tako govori Gofpod- Bog iVojimu masüenzu Žiru: Priiel tebe per defnizi firn, de fi narode podversi, in inezli kraljam odpâfhi. Hodil pred tabo bom, rasbijal ti bronzhéne vrata , pâhe lomil shelesne, in setnle velkine ti pokladal, àè bofh vedel, de jes firn Golpod, klizâvfhi te po imenupreden fi me posnal, fhe preden fi bil — jes Israelfki Bog. Savolo Israels , fvojiga isvóljeniga polka ftorim to. Njega, njega Žira bom sa pravizo obudil ! on mi bo moje mefto posidal, in ispuftil moje vjémze, in ne jemal nè odkupfhine nè plazhila, pravi Gofpod, on Bog vlih ftvan.”
To prerokvanje fe je sdaj ne tanjko fpolnilo. Na enkrat pride Persânfek kralj
315
na dan, in vshuga Babilonfko in. Afirfko kraljeflvo, po ktirih fo bili Israelzi rasvjeti. Zir ref mu je bilo irne. Pazh je oftermel, ko je svedel, de je po imenu imenovan bil she v’ Israelfkih nekdajnih fvetih bukvah. Sdajzi pervo leto fvojiga Babilonfkiga kra-jovauja je po vfim kraljeflvu rekel oklizati : „Tako rezlie Zir, Persanfki kralj: Gofpod, nebefhki Bog, vfe kraljeftvadjavfhi pod mojo oblaft, mi je v’Jerusalemu mu tempel Paviti vkasal. Koljkor tedaj vaf je njegoviga polka, flavit v’Jerusalem pòjte Gofpodov tempel, in Gofpod bodi s’Vami! Vfim pa, kar je fhe yjémzov, in hozhejo na pot iti, povfot fe jim s’slatenino, freberm'no, in s’ shivino perpomósi, mémo tiftiga, kar h’flavi tempelna kdo radovóljno da v’dar.”
Poglavarji, duhovni in ljudi velika mnó-shiza fe jih lé fpravla na zéfto. Zorobabel je bil njih nar imenflneji vojvoda. Dobili svunaj radovoljnih daróv feboi fo slata, fre-bra, in kar je bilo treba. Vfo slato in fre-berno pofódo, ktiro je bil Nabuhodonosar is tempelna porépal, jim je vkasal Zir nasaj dati. Prifhli tedaj fo fpet na Kananfko v’ fvoje sapufhène tnefls. V’Jerusalem fo sbérajo, kakor bi bili vfi le en mosh. Tetp-pel jeozhertan. Duhovni trobijo v’trobente, rekózh: „Hvalite Gofpoda, sakaj prijasen je on, in bres konza njegova dobrota.” Od ve-felja je vef polk vri Tkal, in vefelje fe raslega po fhirokim in dolgim.
Pa le bosbje lepo rasodenje, preljubi otrozi! ,Spet vidimo: Vfe vé Bog — tudi
316
kar fe bo po vekih godilo. Temnita prihód-noft je bol njemu fvetla in zhifta, kakor nam kraj, kdriga opoldânfhino lonze obfëjva. On jo narodam obrazha, vfaziga zhloveka on klizhe po imenu, preden de je, in mu pot shivlenja odkashe. Vekomaj zhifta dobrota in prijasnoft je on. Is ljubesni le jih tepe on fvòjze, fprebermvfhim fe pa, jim folse v’vefelje fpremina.
»Samarijani, in tiftiga kraja prebivavzi, bili fo sgol ajdovfki narodi, in v’ tela pregnanih Israelzov prifhli, fo Israelfkiga Boga fai koljkor toljko fposnali in zhaftili. »Slifhali fo, de fe zhè tempel ftaviti. Gredó tedaj k’Israelfkim poglavarjam, in jim re-zhejo : ,, V’ drfifhini sidajmo , sakaj tudi rni s'vam vred jifhemo vafhiga Boga.” Israelzi pa rekó : „Ne fpodóbi fe, de bi fe nam per-drushovâli. ,Sami hozhemo boshjo vesho mi sidati.” »Samarijane je to grosno raska'zhilo. Vfe fi persadevajo sidanie vftàvit, Pa safto-nj vfe savére fo bile. .Samarijane fo fi bili Judam na kljub posnéj na hribu per »Sihemf-kimu meftu fvoj tempel poftavili. Judje fo ga poderli, »Sovrashtvo, ki je med tema na-rodama is tega vftalo, je veliko vekov ali veliko fto let fhe terpelo.
Ljubi otrozi ! vés bi mogla biti véra, fklepajózha vfih ljudi ferza v’ljubesen. Pa kako shaloftno je, de ljudjé zlo véro — to ljubesni lépo vés — v’fovrashtva in raspertja podshiglej obrazhajo !
3*7
138» Vndvzhina flava Jerusalem-
fkiga metta,
•
Tempel je ftal sdaj — pa mefto je fhe grobla. Sidovje je poderto bilo. Mêftine vrata fo bile sgoréle. Judje — tako fe je po fili mal reklo vfim Israelzam — fo bili v’ veliki revi, in sanizhovali fo jih vfi okólj-fhini narodi.
Nehemija, Persanfkiga kralja tozhaj» ki je bil fhe v’,Sušami, vef pofhten Israe* liz, je to lè svedel, Kar jók je sagtial, in shaluje, in pólli fe, in mòli. Djal je: „ Oh, Gofpod, nebefhki Bog! velik vfigamogozhni Bog ! svellobo fkasujefh in miloft nad vfimi, ktiri te ljubijo, in ki ohranijo tvoje sapovdi. Profim te, vflifhi mojo fvojiga flushabnika molitev, ki sdihujem sa tvoje flushabnike Israelze nozh in dan k’ tebi. ,Sej fposndm, de fino fe v* té pregrefhili. S’nezhémernoftjo preflepéni nifmo dershali tvojih sapoved» Pa befede pomni, ki fi jih Mosefu rekel î „ Zlie moje sapovdj prelómlujete, rasplal med narode vaf bom. Ako fe pa fpreobernete, in tni dershite sapovdi, fpet vaf bom sdrUshil, raftrófeni bodite tudi do kraja fvetd. Oh * torej profim te, Gofpod ! vflifhi mojo fvojiga flushabnika , in vfih fvojih flushabnikov molituv, ki imajo fhe v’ zhàfti tvoje ime, in védi me, in miloft mi daj najti danf per kralju!”
Per obédu je Nehemija kralju vino po navadi podal, pa shaloften in vef pobit ob-
Hoji pred njim» Kralj rezhe: „Kaj fi tako oparjen ? Kaj ti dé ? Saj nifi bolan ? Kaj imafh na ferzu ?” Nehemijaodgovori : „Oh, kralj! kako bi ne bil shalofteo, mefio, ki fo v’ njemu moji fprédniki pokopdni, je ras-derto, in njegove vrata fo prah in pepél !” Kralj rezhe: „Kaj bi pa rad? ” Nehemija k5 Bogu v’ ferzu sdihne, in rezhe kralju : „Zhe ti je vfhézh, o kralj, in zhe fim, tvoj llusnabnik, miloft sadobil per tebi — pôfhli^me v’Jerusalem, de mefio posidam.” Kralj in kraljiza, ki je sraven njega fedéla, mu pravita„ Doklej bofh hodil, in kdaj pridefh nasaj ?” Nehemija je zhaf povedal , in vef milofiiv mu rezhe kralj iti , in dal mu je fpifano oblaft pa konjkov varhov, in fiótnikov.
Tako je Bog kraljovo ferze nagnil, in vflifhanaje bila Nehemijova molitev. Nobena prava molitev torej ne sâjde, zhe is Ijubesni, is savupanja , in is pouishnofii pol-ciga ferza perkipi.
Nehemija pride v’ Jerusalem. Mefio je ogledal. Koroej je bilo toljziga nafipja pre* gasiti. Pa sazhel je s’ondótnimi Judi ferzh-iio in pogütnno sidari. ,Samarffhki poglavarji fo fe jim pofmehovali. Kmalo jim pravi kdo: „Kaj vfe fe slobé Judje, ti ré-veshi ? Bodo kamene, ki jih je drobjsh, kolj fzelfli morebit?” —- Kak drug je djal: „Le sidajo naj! Pa lefiza naj pride, in prefkozhila jim bo njih sidóve. ” Ali Judje, vfelej je.tako treba fioriti, fe ne sménijo na to oponafhanje, ampak Che le ferzhnéji f#
319 ^
aidait. Kmalo je bil zbes polovizo sid , kar fo mejafhki narodi naglo fklenili topiti nad Jude, in podréti jim sidanje. Pa nektire bogabojezhe mej temi narodi prebivajózhe Jude, de bi huji fovrashtvo in napake over-li , je véft gnala to JerusalemCkim Judam povédat. Vpadala je sdaj mnogim. Nehe* mija pa rezhe: „ Ne bojte fe jih. Boga, fvojiga ftrafhniga in toljziga odrefhenfka , imejte na miflih ! Sa Tvoje brate, shene, fl-iiove, hzhere in hifhe fe vojfkujte. Molili fo k’ Bógu, in po nozhi in po dnevi ftavili zhuvaje na sid. Polovizo jih je na preter-ganje delalo. Polovizo pa jih je v’ oroshju, perpravlenih na boj s’ fulzami , fhkitmi, lókmi in oklepmi. Zlo délavzi fo bili s’me* zhi prepafani. Podajâzhi fo v’eni roki ime* limezh, s’eno fo podajfhino nofili. Tako je fhlo od sjutrajne sarije do terdiga ve-zhera dan na dan. Judov fovrashniki to flifhavfhi fi nifo nad - nje vupali.
Tako lè jim je njih naklep Bog pre-kófil, in sidóvi fo bili dosidani.
Vefeli fo bili slo Judje, in flovfto s’ trobentami, harpami in svonzlikiilami obhajajo meda dodelanje , in odpévajo fi pefme sahvalene, in Bogu sa toljko vefelje , fto-rivfhimu jim ga, foshivino v’dar klali. Tudi shene in otrozi fo vefelje gnali. Na veliko daljo is Jerusalems fe je vefelje fhe raslegalo.
Ljubi otrozi! koljko vefelje je, kadar fo ljudje pokorni tak'ó fvoji gofpofki, in k’op-zhjimu ali gmejn pridu fklénejovfo fvojo
^ 320
mozh! Kaj vfe ne Samore sdrdshena pokor* fhjna in mozh ! Inkakfhino Vefelja jih frezha ila sadne i Zhe tedaj tudi sdaj fhe gofpofka veléva, kar prid opzhji sadéne, poftavim zerkuv» fholo ftaviti, ali zefto nadelati, radi in s* vefeljam pomósimo.
139.	Eleazar.
Judje fo fpet Boga refnizhno zhaftili, in v’fvoji desheli mirni in frezhni shiveli. »Szhafama pa fpet v’ grehe in hudobije sag£-sijo. Bog jih je dal fpet 1’ovrashuikam v’ro* ke. Nar huji je bil Antioh, ,Sirfki kralj. Ropil nad Jerusalem je, in ga poflli, po* bral is tempelna je vfo fveto pofodo, pomo* ril moshdke# shénftvo in otroke pa v’fush-noft rasprodal. Ljudi vfe fploh je malike fi lil zhaftiti, in h’prizhi* de fo fe pollavi ^fvojih fprédnikov odpovedali, in de malike zhalté, jih mòra fviiifko mefo jéfti, ki ga je pollava prepovedovala, in ki je bilo po-verhu fhe malikam darovano.
Eleazar je bil smed pervih pifmovukov, ali na fveto pifmo vnzhénih. ,Star je she bil, vef beloglav, pa obrasa fhe shiviga in lepiga. Po lili fo mu vufta rafklepali, in ga morali fvinfko mefo jefti* Pa raji fmert, kakor tako shivlenje fi je sBïal, in fhel ra-dovoljno je terpet. Glédavzam, ker fo ga she toljko zhafa posnali » fe je Eleazar is Ilare prijasrtofti slo fmilil. Na ftran ga po* klizhejo t iü mefa pernefti, kakorfhniga imé
pt
jefti, mu ponujajo. K’ videsu naj ga jéj, mil rekó, kralj pa bo menil, de maliThko d ari* no jét'h, de shivlenje odnéfefh. ” Eleazar ii ni dolgo pomifhloval, na ravnoft jim re~ zhe : „ Kar v’ grob s’ niano pod semlo ! Ne fpodobi fe sa moje leta bina vzho vati tako. Mifliti mladénfhtvo bi fi moglo:	jSivi de»
vedefet lét Ilari Eleazar fe je poajdel. Taka hinavfliina, savolo te bitve zhafa, ki ga fhe shiveti imam, bi mladénzhe pohujfhâla , in mojo ftaroft ognufila* In pa kaj bi mi neki pomagalo j ognem naj fe tudi zhlovefh-kih marter ali miik, boshji vfigamogozhni ròki vender ne odidem, bom naj mertev ali shivV Torej moshko zhém iti po fmert» in po fvoji ftarofii fe obtielli, mladénzham pa terd isgled dati, kako naj sa boshje, siate, fvete sapovdi po moje voljni in ferzhni vrni-rajo.’*
Kar sgrabili fo to isgovorivfhiga , in fhli ga muzhit ali martrat* Tudi tille, H fo préd vfmilenje s’ njim imeli , in ki ga k’fmerti sdaj pelajo, je togota slomila , mil'li* li fo, de je le is ofhabnofti in prevsétnofiî takih befedl. Pobivan do fmerti sdihuje in pravi: „ »Sveti, vfigamogozhni Bog ! tl véfh# koljke bolezhine terpim po shivotu ; lohka bi fe jih bil ognil, pa is zhafti do tebe jih rad v’ Cebi preftojim Î ”
Tako je $al dufho — in prave ferzh-nofii in ftanovitnofti v’ dobrim lepa opomba je njegova fmert vlim Ijudém, nè le mladénzham. Pazh lepfhi in bóljfhi je ta mo* ahata refniza, s’ktiro je Ijubesnivi flvzhilc
X
3ia
tudi le golo svundjnjfhino boshje flushbe ter-dil, kakor otrozhji nefpremiflik mariikaziga mladénzha , ktiri boshje svunajne flushbe opravila doftikrat safmehuje, de fatn ne vé, sakaj! Ljubi otrozi ! pomnite dobriga blasiga Eleazara, in varite fe tàke objóka vredne nefpâmeti !
140.	,Sedem bratov Makabejov, pa mati njih.
Kralj A n ti oh je tudi neko mater in njenih fedem finov perpelati rekel, in perfilic jih, de bi fvinfko mefo jedli , jih vkashe s’ bizhi in shilami vdnhati.
Pa nar ftariji mu kralju rezhe: „ Kaj fi toljko persadevafh , in naf isprafhujefh ? Vmerjemo raji, kakor bi boshji sakon fvojih ozhâkov lomili. ” Kralj fe je rastogotil, in mu fe pervizh oglafivfhimu jesik rezhe isru-vâti, ga is koshe djati, in mu roke in noge odfékati. Potlej rezhe râshen rasbeliti, in pezhi ga shiviga na njemu. Drugi bratje in mati fo mogli gledati. Kadar njega tako slé-gama muzhijo in more, fo ii ti ferze delali eden drugimu po njegovo ravno tako ftano-vitno in ferzhno vmreti.
Sdaj fo ga drujiga terpet perpelali. Ko-shos’lafmi vred mu is glave potegnejo, in ga vprafhajo, zhe mifli jefti, dokler ga mu-zbiti ali martrati vud sa vudam po vfim shi-votu ne sazhnejo. Pvezhe: „Ne bom.” Kaj?
323
pojémleje je rekel fhe kralju : „ Nevfmileni kralj ! vsamefli nam fzer zbafno shivlenje ; pa kralj nebéf in semle naf bo fpec obudil, sa njegov sakon vmerfhe, k’ vezhnimu shivlenju.”
Tretji je roke radovoljno pomólilj in rezhe s’ veliko fvéftjo : „ Nebéfhek dar To fzer ti vudje« Pa is zhafti do boshje sapovdi fe jih rad isneb/m. .Sveft lim fi namrezh, de mi jih bo povernil na vekomaj. ” Sa vfe muke ali martre ni maral, in s’tako ferzhnofijo je vmerel,, de fo kralj in vfi njegovi flushab-niki fterméli.
Zheteïti, ki fo ga unim enako miizhiji ali martrali, kralju fhe rezhe, ravno ko je vmiral: „ V’fredi fmertniga terplenja fmo frézhnifhi mi od tebe. ,Sej vupanje mi imamo, de Bog naf bo obudil k’boljfhimu shivlenju. Vftajènje pa sa-te ti ne bode k’shivlenju. ”
Peteri je terpijózh kralja bifiro pogledal, in djal : „ Defiravno fi tako sdaj oblâften, in delafh , kar hozhefh , vender fi le zhlovek, in bofh mogel vmreti. Ne bo dolgo, in svedel bofh, de je od tebe Bog fhe mo-gózhnejfhi ,	in vdaril bo tebe in tvoj
rod. ”
.Shefteri je med fmertjo rekel: „ Ne mòti fe nè, o kralj! Le nikar fvoji vifokófti ne perpifuj mozhf naf moriti. ,Sami fino krivi , de terpimo vfe to. Bogii fmo fe pre-grefhili, sa to nam pofhila take nadloge. Pa tudi tebi ne bo odfhla, de fe tako soper Boga rasfâjati predersuefh.”
X *
'	S24
,Šatn nar mlajfhi je fhe bil. Kralj g* je k’ febi poklizal na ftran, vef pri jasen govori s’njim, in sarotuje fe mu , de ga bo sa-puftivfhiga ozhakov portavo obogatel in ofre« zhil, in ga ftoril veliziga gofpoda, in po-prijatlil fe s’njim, in de mu nezhefar ne bo manjkalo. AH mladénzhik fe De da po nobeni ženi pregovoriti. Kralj je mater poklizal , in pregovoriti ji ga fvétije , de ji ii-nov fej jèden oliane. Mati fe fklónejo k’finu, in rezhejo mu: „Preljubi moj otroki ki firn te pod perfmi nofila, te toljko zhala shive-la t in s’ toljko fkerbjó do teh let perredila — fej vfmili fe me vender! Te profim, otrok! nebo in semlo poglej, in vfe, kar je po njih. Glej, vfe to, in vef zhlovefhki rod je is nizh Bog vftvaril. Torej ne boj fe ga râ-belna, ampak vreden bodi bratov, in voljno vmrl* In miloftivi Bog mi te bo s’ bratmi vred fpet nasaj dal.”
Preden fo mati isgovorili, mladenizh she rabelnam rezhe : „ Koga zhakate ? le nikar ne miflite, de bom sapovdi kraljovi pokorn, Bosbjo sapoved le poflufbam, ktiro nam je po Mosefu dal. Ti pa, o kralj ! ismifhlova« viz Judam vfaziga mnogiga sléga, ne bofh nè odfhej boshji roki* Le nikar fe ne slo-btij s’ fvojo mozhjó,a saka j nifi fe fhe ognil boshje fodbej, ktiri je vfigamogozhen, in ki vfe vé. Moji bratje preterpévfhi to kratko terplenje fo obljüb sdaj vezhniga shivlenja she deléshni. Ti' pa bofh fhtrafan savolo fvoje prevsetnofti po boshjimu pravizhnimu fklepu. Po fvojih bratov isgledu dam $hi-
325
vot in shivlen|e rad sa ozhakov boshji sa-kon. ,Skorej fe bo Bòg, ino is Terza to molim, naf, fvojiga polka, vfmilil. Ti bofh pa The med tepéfhnizo in terplenjam fposua-val, de on fam je pravi Bog. ”
Kralj to flifhati je vef obdivjàl. ,Shè huj ga rezhe muzhiti , kakor je une — in Sadnizh cudi mater.
Oh, otrozi ! kaka pergodba ! — kakfhine velike mifli, ki jih, ktiri fe Roga terdó dershé , on s’ njimi navda ! ,, Nefkònzhno boljflii je vmreti, kakor prelomiti boshjo voljo ! Nefkònzhno boljfhi odpovedati shivlen-ju fe, kakor pa dolshnofti fvoji! Nefkòn/.h-no boljfhi sgubiti vef fvet, kakor boshjo prijashoft !”
In ravno tih mladenzhov mifel, ljubi otrozi ! fte lohka, in bodite jih tudi vf she! Nizh —- nizh — tudi vef fvet vaf ne bo mogel od dobriga od verniti, zhe fe po tih mladih korenskih terdo Boga dershité ! Ko-ljka ferzhnoft, koljki pogum, ki nam ga pogled da v’uno boljfhi shivlenje per Bógu! Nebefa, nam shi've na miflih, odvsamejo vef ftrah fmerti fhe tako ftrafhni ! vfe sapelfve vabe tega fvetâ one pobijejo! -—Oh, otrozi! na mifli, oh na mifli naj vara bodo fej velikrat nebefa, in pa tifto toljko velizhaftvo, ki vaf v’njih zhaka — in nobeno posemlifko vefelje, nobena groša fhe take fmerti vaf ue bo od praviga pota odveruila.
32.6
141.	Matatija, in njegovi fin o vi.
Velki duhoven Matatija fe je ob tem preganjanju v’ neko meftize s’ fvojimi finovi na hrib Modin vmàknil. Kralj Antioh je moshé poflal do njega. Rekó mu : „ Imeniten fi , in nar vezh velâfh v’ timu medu. Veliko imafh finov in shlahte, ktiri fo ti velika zhaft. Torej tudi pervi bodi, de li pokoro kralja povelju, kar fo dorili vii narodi she, in vfi Judejfki in Jerusalemfki prebivavzi. Prijatle tebe , tvoje finove in tvojo shlahro vaf bo imel kralj , in oblóshil vaf s’slatam, frebram in drugimi darovi.” Matatija je predersno in na vef glaf odgovoril: „ Kralju Antiohu pokorni naj bodo vfi narodi, in vfi naj ydopijo sakonu ali pollavi fvojih ozhâkov: jes, moji finovi, in moja shlahta ji ne vftopimo. Bog naf vari tega, to bi ne bilo prav, de bi boshjim sakouam in obrazlnlam vftopali!”
Ljubi otrozi ! De bi tàk nè, ljudi fhe le prevezhkrat bote vidili boshjo voljo sa-nizhovati, in prelomlovati jo! Oh, ne dajte fe sapelati njih gerdim isglédim. Mifel ravno takih lepih in boshjih , kakorfhnih * je Matatija bil, bodite takrat : ,, Zhe bi tudi vef fvet Bogu nesveft bil — pa jes mu ne bom.”
Po tem je Matatija po meftu na glaf klizal: „ Kdor ima fhe kaj ognja sa boshjo poftavo, in de fe mifii dershati nafhih ozha*
327
kov savése, gré naj sa mano. ” Beshali fo v’goro, on in njegovi finovi, in vfe popufti-li, kar fo imeli fvojiga v’ medu. Veliko bogabojezhih in pravizhnih, ktirim je podava flie mar bila, fe jih je s’njimi fpuftilo, in s’ shenami, otrozi in fvojo shivfno fo po famotah v’gori prebivali, in shivé ob koreninah in sélih. Korenâki po vfirn Israelfkim nar krepkéji, ki fo bili perpravleni shivot in kri dati sa boshjo pollavo, fo fe f-hajali k’ Matatiju. Kmalo tedaj je vojfko nabral , s’ ktiro fe je kralju in njegovi prevsétnofti vperel, pollavo ffinim fovrashnikam branil , in ki je hudirje s’ njo vganjal.
Téljko premore edin zhlovek, zhe mu je do Boga refniza , in zhe nozhe in drujiga ne jifhe kakor dobro doriti, in zhe is lju-bésni do dobriga sa dobizhik in sa vef fvet ne mara.
Kadar fe je Mutatijov, njega zbaftitli-yiga beloglàvzhika, zhaf vmreti perblishoval, je finove k’ fyoji fmertni podeli poklizal, in ' rekel jim : „ Zbali fo , ob ktirih imajo prevsétniki oblall — zhafi reve, podertije, in zhmérne preganje. Torej, sa poftavò fe ponafhajte, moji finovi! in dela fvojih fprédnikov pomiflite, ki fo jih ob fvojih zhafih delali, in pa shivlenja fe tvegajte sa ozhakov savéso. To vam bo dalo pravo zhad, in vekomaj bo flovélo vafhe ime. Ni bil fkufhan tudi Abraham ? Pa terdne vere-je bil, in v’pravizo mu je to bilo perfhté-to. Joshef je o britkodih boshje sapovdi der-shal, in dorilo ga je po vfitn Egiptu gofpo-
333
da. Josve je fpolnil boshje povelje, in vßh Israelzov fiorilo ga je vélziga vojvoda. Kaleh je ljudfkimu sbòru refnizo prizhal, in dobil je bil pofeben délesh. David je bil kro-tak in vfmilen, in na vekomaj je kraljev fe-desh prejel. Elija je bil od poftave vshgân, in vsét v’ nebéfa je bil. Ananija. Azarija in Mi sa el Ib v5 Roga savupali, in oteci is plemena fo bili, Daniel je bil savolo fvoje ne-dolsbnofti is levnâka réfhen. Vfo sgodovi-no prejifkujte od rodu do rodu — najdli v’nji bote povfot : Kdor v’Boga savupa , ni pikolj na frantoti. Torej ne bojte fe nesddfh-Oikov shuganja. Nesdufhniga zbafi je zhe-rev in prah, Danf fe koplzhi, pa dì ga vezh sajtro, V’parfi fe poverne, is ktire je' vsét, in minili fo njegovi vii uaklépi. Torej koreniki bodite, moji finovi ! in moshko sa pollavo fe ponafhajte. Le ta zhaft je prava. Nate .Simona, brata; moder je. Njemu vfe fploh bodite pokorni. On vam bo ozhe, Juda, ou Makabej, je is mladiga vojfhik: vafh vojvoda, na vojfkah naj bo. Vfe Ara-vite na-fe , kar fe jih sakona dershi ; v’bran, ktiri fe hozhejo nad nafhim naro-dam mafhovati, fe jim pofiavite, in na tanj-ko per vfih rezhéh fe po sapavdi sakona ravnajte. ”
Oh, otrozi ! kdo mòre tako govoriti tega vmirajózhiga ozheta poflufhati* pa ne bo fatn per Tebi fklenil; Nàk’a, nikolj — nikolj nozhem hudoben zblovek biti! Per-sadjiti is ferza 11 hozhem tudi med fhte-vilo iti ciftih dobrih , oedolshnih io isvó-
3*9
ljenih đufh, ktire fo od Abrahama shivele od Matatija.
Po tein je Matatija Tvoje finove blago-flòvil in shegnal, in mirno vmerel« ,Sinc>vi To ga pokopali in fpolnili vfesvetto, kar jim je bil rekel, Israelzi pa To vfi po njemu shalovali in milo jokali.
Tako pohlevno in blagóttno vmerje pra-vizhni zhlovek, in vfe blagruje njegov fpo-tmu.
142* Antiohova fmert.
Kralj Antioh fe jo na Persanfko fpuftil* Persèpol, deshele vélko metto jemat, in is-ropat ga. Pa na Judovfkim je bil velike vojfke saftavil. Otepèn na Persanfkim Te je mogel s’ framoto poverniti. Tudi na Ju-dejfkim je Juda Makabej vshugal njegove vojfke v’nekoljko pobojih, je dobil Jerusalem, rasdrobil malike, ki jih je bil Antioh v’ tempel poftavil, in tempel pofvetil fpet pravimu Bogu. .
,Scrafhna jesa je Antioha savolo tega kuhala. «Sramoto bega is Persanfkiga je fkìe-nil nad Judmi ohladiti. N oz h in dan fe pela le pred v’Jerusalem priti, in na Jude lettiti vfe métto. Na preterganje veléva poditi konje, in v’fkòk dirjati, kar je mogó-zhe. Ali svernil med nefpametniin dirjânjam fe je is vosa, in perlêtel tàk terdo,. de ga po vfih vudih sabolt. Od titte ure je bilo s’njegovim sdravjam per kraju, in pregledal
je, de mu ni ovréti vezh sginajôzhe fvoje veìikófti.
Tako lê je bil zblovek, katiri fi je is ofhabnofti -préd domifhloval, de morju vka-sovaci in hribe prekladati samore — ob enim padeshu ponishan do tal ! Tako malo fe kdo fine ofhdbiti.
Antioha fo mogli v’nofi'lnizi sdaj netil. Od shalofti je sbòlel, de fo mu tako naklèpi fpodjetéli. Vléshe. Boi in bol je oparjen. Le huj je fla bil, in lohka vidil, de mu je vm-reti. Vfim fvojim prijatlam torej k’Cebi re-zhe, injimje djal: „ Nizh vezh ne satiïnem ozili. Vfe mi je vpadlo. ,Serze od britkófti póka po meni. ,Sam fi morem rezhi : Prevernilo vie fe mi je. Oh, kako un vefel lim bil nekadaj, in ob zhafu vfe moje oblafti kako Ijublen ! Sdaj pa me britkoft in shaloft enako morfkim vaiovam savesujete. Smiraj mi hodi na mifel hudobija , ki firn jo v* Je-rusalemu pozhénjal, is tempelna porópavfhi slatem'no in frebermno, *in prelivfhi toljko nedolshne kervl. Is tega isvira — oh dobro previdim — moja vfa ta nefrezha. In pa glejte ! od tega morem v’ ptujfhini konez shalofti vseti. ”
Ljubi otrozi ! pa le vidite, kaka je s’hudo veftjó ,Spomin ftorjènih pregreh zhlo-vefhko ferze po gadje pika. Preljubi otrozi! Varite fe fej, de vam ta ftrafhni gad ne vlése v’ferze!
Njegova boićsen pa je vedno huj per-hajala. ,Strafhne bolezhine je terpel. Gniti shiv je sazhel. Sadelavali zhervi fo fe po
331
njemu. .Smrad grosen je bil. Nihzher ni mogel per njemu biti savolo fmradü, per njemu, ki fe je malo pred toljziga in taziga ofhabil , in miflil svesde ftrahovati. Od finradu ga mine she fam febi preteshkiga vef ofhabni uapuh, v’fé je fhel, in kdo de je fposnal fe, in rekel je: „Prav je, in po pra» vizi, de fe zhlovek pod Boga ponisha, de fe vmerjózha ftvar nikolj ne predersne Bogu fe delati enake.” Molil je, delal mnoge fklepe per febi. Tempel , ki ga je préd bilobropal, bogato ofnâshiti, fveto pofodo pomnósbiti, vfe daritve is fvojiga terpeti je obetal, in pa fhe Jùd biti, in boshje veli-zhaftvo povelizhvati, in rasosuaniti ga po vlih deshelah. Pa saftonj je bilo vfe» Kakor je on drugim delal, ravno taka fe njemu godi. Ljudi is njih rojftne deshele preganja v f hi, v’ pufhavo plafhivfhi in nevftmleno monvfhi je tudi fam v’ ptuji desheli , v* divji fa-moti, med ftrafhnimi bolezhinami vef révesh vmerel.
Otrozi ! tako ftrafhno greh tepe Bog ! Taka ftrafhna je fmert nepoboljfhaniga grefh-nika ! Vmi'ra naj fhe med takimi mukami ali martrami pravizhen, fej tolashiti fe ima s’ zhem. Vefel lohka pogleduje v’ Bogrf. Dobra ved mu je prijetno hladilo, ki ga is febe zhuti po^ bolezhinah. Njegova dufha she na senili nebefa pokufha. Nesdufhni zhlovek pogréfha vfe to. Ojdriga fodm'ka vidi le ntfd Bogam. Veftni nepokoj ga huj pekli, kakor vfe fhe toljke shivòtne bole« zhine. Kakor, gora mu lesi» vezknoft na
ferzu. Peklénfke muke ali martre terpi she na sernlji. Oh, otrozi ! bodite faj bogabojé-zhi sdaj in dobri, de ne bote enkrat ravno tako vmirali !
Tu4i fe vidi is tega, kako je nevarno in fhkodh'vo do fmertne portele poboljfhanje odlafhati. De ga nevümnesha ! kdor mifii , kadar bo vmiral, fhe le tiftikrat sazhénjati prav shiveti. Prepòsno bo tiftikrat ! Tudi obéti in fklepi , ki jih fmertine teshave is-tlâzhijo, kakor fe nad Autioham vidi, fo prasni in bofi. Kdor namrezh dobriga fam ne isvólji, in is laftne volje ne ljubi, grefh-nik nepobóljfhan on vmerje. Pa take fmerti naf Bog obvâri !
143. Isréki ,Sirahoviga finii.
Ob teh poflednih shaloftnih zhafih Ju-dovfkiga kralieftva je mosh shivel yeliziga fpomina. Po imenu : „ .Sirahov fin ” je filno flòvel s’modrimi navuki. in bil je velik dobrotnik fvojiga naroda. Kar vemo njegoviga shivlenja, ljubi otrozi ! naj vam ga fam nar lepfhiga pove. Predgovora nekoljko ob eni-mu k’njegovim isrékim bo to;
„ Shé mladenizh , pravi, firn s’ravnim in savupnjm ferzam modroft profil od Boga. Is Terza firn fe trudil po nji, in fioriti tako vfe fi persadeval, Moje ferze je po nji hrepenelo, in veliko bogartvo firn ctöfegel nad njó. Nekoljko zhâfiza fe mi je vperalo, in filiti firn fe mogel. Pa mir in pokoj firn naj-
333
del per-nji. Prejmite te navuke kakor Crebra velik saklad, kakor kùp slatâ jih hranite.”
Kaj vela, ljubi otrozi ! de vaf mika njegovih nar lepfhili isrekov saflifhati nekoljko?
„Boga ljubiti je nar lepfhi modroft.” i, 14.
„ Boga fé bati je korenina modrofti — njeni odgânjki seiend vekomaj.” 1, 25.
„Voda puhtézhi ognj gaCi, boshji dar vbóshzu podan pa greh isbrifuje.* 3, 33.
„Vfmilen bodi firotam, kakor bi jim ozhe bil, in njih materi, kakor bi ji tnosh bil — Cin boCh taki veliziga Boga, in raji kakor laftna mati te bo imel.” 4, lo.
„ Nikar ne rézi: GreChil Cim, pa kaj fe mi je hudiga sgodilo ? Bog je pozhdCen, pa gotóv povrazhnik. ” 5, 4.
„,Sveli prijatel je velika obramba —« kdor ga naide, najde velik saklàd. Slato in Crebro ni nizh proti njemu.” 6, 14*
„ Ne fióri nizh hudiga, in ne bo ti nizh hudiga.” 7 j I.
„Ne oponaChaj nikogar, ktiri je v’brit* koßi. Bog, ktiri vie vidi, on je, de po-nishuje in poviChuje.” 7, 12.
„Defiravno ti je na rokah delati, ali kmetovati terdo, ne prijéma naj Ce ti — Bog je obernil tako.” 7, 16.
„ Bolnikov objiCkovati ne bodi tosliliv.” 7, 39‘
„S* jesfzhnim Ce nikar ne prepiraj: derv^ na ognj nofiti je to. ”8,4.
„ PobôlChavChiga Ce n kar ne sanizhuj, in ne ozhitaj mu grehov. ”8,6.
„ Isid imej na midi per vfim * kar po-zlmefh, in vekomaj ne bol'h grefhil.” 7, 40.
„Nov prijatel in pa novo vino — po-ftàra naj fé, inorebit de tibovfhézh. 9, 15.
„ Sazhétje napuha je vttòp od Boga. ”
10,	14.
,, Ne hvali nikogar po lepòti, ne sa-nizhiij nikogar po svunajni malófti: zhebéla je majhin tizhik , pa prefladik njé fad. ”
11,	2.
„Ne odgovarjaj, preden fi flifhal, in ne govòri vméf , dokler uni ne isgovorf. ”
ii, 8*
„ Ifkra doftikrat velik ognj sashgè — gola befediza je nesdufbniku kri prelivat ve-likrat she dòtti. ” 11, 34.
„ ,Stóri dobro bogabojézhimu ! poverne-uo ti bo obilno, zhe nè od 'njega, fej od Boga.” 12, 2.
„ Kdor Pinolo prijema, fe pomashe. Kdor fe s’ofhâbnikam pajda'shi, fe fam poofhâbi; Kdor fe s’ hudobnimi pezha, fe fam popa-zhi; gotovo fe ga kaj prime.” 13, 1.
„ S’rnogozhnejim od tebe in bogatfhitn fe nikar ne sndni. Kaj ima neki lònez per kotlu opraviti? Zhe terzhita, vbil fe bo lo-nez.” 13, 2.
„Kakorbi fe vovk s’jagnetam prijâsuil, rayno taka je, kadar fe nesdüfhnesh boga-bojezhimu perdrushute. ( Vari fe njegoviga tovarfhcva ). ” 13, 21.
„ Kakor fe drevje of/ple, in v’novizh poganja, tako odmirajo rodovi, in nattopajo drugi. (Prejdlive rezhi prejdejo vfe).” 14,12.
„ S’ laftnim perftanam sapezhâtene vfe eno Bog ohrani boshje darove vbogajme dane , in vfmilene déla, kakor serklo laftniga ozhefa.” 17, is.
„ Kar je kapliza vode v’ morju, kar pefka sernize med pefkam ob morju, to fo (in pa fhe tega nè!) na semi ji zhlovefhke leta proti vezhnofti. ” 18, 8.
„ Kakor rofa vrozhino hladi, takó dé do* bro lepa befeda; kaj ? od veliziga darà bolj-fhi je lepa befeda; pravi zhlovek da pa oboje.” 18, 16.
„ Drévi vtégne marfikaj drugâzb biti , kakor je davi bilo. (Ako li tedaj bogat, po-ftavim , mifli de lohka obóshafh). Prevsetnoft pa prefhérnoft ti bo to odvrazhalo. ” 18 > 26.
„ Kdor fe na fpridene shenfke tvési, hu-dòbnesh bo taki. Gnjilâtev in zhervi ga bodo plazhvâli, in vfahnil ljudém na Urah bo.” 19, 2.
„ Z he kaj flifhifh zhes fvojiga blishni-ga , v’ tebi naj vmerje befeda. Ne bo te rasgnala nè ( zhe jo v’ febi sadershifh ). ”
19,	10.
„ Gerd madesh je lashnlvoft, lohka fpri-deni, hudobni ljudjé fe fposnavajo po nji.”
20,	26.
„ Greh je v’ dve plati ojfter mezh. Ne sazéli fe rana njegova. (Ne igraj tedaj s’ njim.” 21» 4-
„Kdor s’ ptujim blagam sida, fi nabéra kamnje sa grob.” 21 , 9.
,,Pred ognjam fe dim in foparza perka-df: po oponafhanju pride pretèp.” 22, 30.
„Bodi The tako drasiga kaj — mémo zhifte dufhe ni nizh.” 26, 20.
„Kamen, kdor ga nakvifhko luzha, mu na glavo perlen , in kdor drugim jamo kople, Tam va - njo pade.” 27, 28.
„Slato Tvoje téhtafh na vago, raji tehtaj na* njo Tvoje befede.” 2S, 29*
„ Vboshiz nima drujiga shiveti, kakor Tvoj kofhzhik kruha. Kdor ga ob-nj per-pravi« je vbijaviz. ” 34, 25.
„ ßoshje sapovdi dershati je nar obilni* Thi daritev ; greha Te varovati nar blâjThi daritev ; railoft Tkasovati prava sahvâlina daritev; greh sapuftiti lepa fpràvna daritev.” 35, 2.	,
„Ne prepahnuj fi shelódza s’mnogimi oflaAnimi jedmi, in ne jéj preposhréfhno v’fé. Veliko jih je savolo Tvoje neismernofti vmerlo — kdor pa shivi po meri, fi shivlen* je podalfhuje. ” 37, 34.
„Velki Bog daja sdravila rafti is sem-ije — pametni jih torej ne sanizbuje. ” 38, 4-
„ Kdor dela greh vprizho fvojiga ftvar-nika — na famfhi in fkrivaj, ki ga sgol Tam Bog vidi, in vganja hude in geroe rezhi — sdravlivzu on v’ roke pride.” 38» 15.
„ Kdor na delu shivi, in ki mu je ob manjfhim sadofti, ima pohlevno in mirno shivlenje — bogaftvo zhes vfe bogaftvo. ” 40, 18.
v Per boshjim ftrahu ni nizh pomanj* kanja — kdor ga ima * ima raj obiagodârjen v’Tebi od Bnga. ” 4©, 28.
ss?
f Lepfhi ne moremo fkleniti, kakor s’teh isrékov sloshivza befedami : „ Blager mu , fcdor po tih lepih navukih ravna. Moder bo, kdor fi jih v’ ferze vsarae. Kdor po njih shivi, k’vfimujeon gòden. Sakaj 1 j uzh boshja mu ftesó rasfvetluje. ” 50, 30.
Makabejovi bratje, in njih mlajfhi fofhe nekoljko zhafa va'jvodvali po Israelfkim. Poflednizh fo fe Rimlane, polk na sfemli tiftikrat nar vézhi in mogózhnifhi, na Ju-dovfkim obhifti pofvojili. Gofpodarja ali oblâftnika fo pofiavili. Svunajniz, po imenu Herodesh, je s’ njih pervoljèujam le ime kralja fhe imel,
144. Perzhakovanje Mefija, ali Odrefhenika.
Ljubi otrozi ! Lep kof fvetopifmifke sgodovfne fte flifhali dosdaj. Poverniino fe va-njo fhe nekoljko!
Preljuba boshja ozbetova fkerb sa vfe liudi , ki fe pofebej vidi is vfake pergodbe, lija is zeliga njih ftika fhe lepfhi.
Bog je bil na serali Israelfki narod i?,-voljil smed vfih narodov, de bi fi Bogu flushijdzhi, fveti in frezhni narod is njega podredil. Torej Abrahama, mosha je poklical nar fvetéjiga, ki ga je serala tiftikrat imela, in poftavil temu narodu ga je ozheta. Rekel mu je: „Ozheta te portavi m veliziga naroda. ” Pa tudi narodu je rekel na ,Sinaju tam na gori: „ Zhe bote moj glaf poflufhali,
s moja lattina, ljudftvo mi bolle meni pofve-zhèflo smed vfih narodov. ”
Pa isvóljil fi je Bog ta narod, né kakor bi bil imel ravno kako pofebno ljube-sen do njega — ne kakor bi bil drugim uaro-dam na semli manj ljubesniv ali mànj ozhe: ampak bosbje fposnanje, fvetoft, blagófi in svelizhanje je hotel na semli po tem narodu med vfe druge narode rasfjfiriti. Is ljubesui torej do vfih narodov je bil isvoljil ta narod» », Po tebi, je djal Abrahamu > bodo odobróteni, oblagodârjeni vfi narodi na sem-li.,? Kar ljudem febi isrozhènim duhóven , ki mu Zhlovek fvet in Bogu pofvezhèn pravimo, ravno to je fsraelfki narod bil vfim narodam na semli. Kakor komu duhovnimu, fo nar drâjjfhi zhlovefhke rezhj, rejnica, hepòfl ali /veta ^hednoft y in sveli^hanie temu narodu v’ boshjih rasodévfhinah, sa-konih in obljubah mu tako rekózh varovati bile dane, bepa, vfa duhovfka namémba tega naroda je bila, fposnanje in zhafi: boshjo ' rasfhirati po semli, in pa ljubesen do kre-polli ali Pvete zhednofti$ in blagófi: perna* fhati ljudem; „Duhovno kraljeftvo mi bote, je Bog djal temu narodu.”
Kakor terdovrfiten je ta narod bil 9 kolp korkrat tudi je v’malîfhtvo » greh in révo sabrédi!, Bog je le vender po njemu fvojo mifel dofégel. Ne le Kainanfke deshele Ilari prebivavzi in njeni mejäzhi, poltavim, Ma» djanzhanç in Manbzhane , Filiftejgi in »Sirzi, Tirsi in jSidonzhane ampak nekdajniga fvetd prav nar vézhi in terdnejfhi kraljelb
va fo Te Boga naVuzhile po tsfaelzih fposrm* ti* Shé léga Kananfke desitele v’fredi fveta, bliso Tira iti .Sidona, tershnih vélkih#tnéft nekdajnigä fvetâ , je bila vfa taka, de fe je po vfi semlji lohka boshje rasodéuje is tijé rasfhiralo. Ino de je na fhiroko in dolgo ref do sakràjnih narodov perflovélo, fe prav ozhitno vidi, poftavim» nad »Sabfhko kra-ljizo, ki je bila savolo boshjiga itnéiia v’Jerusalem prifhla* Kako je Bog poveril tega Israelfki narod ob^ zhafu ptfijzhovanja fhe s5 Egipzhani, s’ Afirzi in s’ Babilónzhanmi f-snanil, kako ga je oü po Joshefu in Mo-sefn v* Egiptu» po Jonu io Tobijn v4 Ninivah » po Danielu in njegovih tovarfhih v’ Babilonu v'zhaft djali kako je 2ir, Persaufki kralj, ozhe noviga, fkorej vef fvét veliziga kfaljeftva, praviga Boga svédel — vfih teh rezhf, ljubi otrozi ! fe bote fhe dobro fportini» li. Staro bosbje rasodénje, ki fo ga Israelzt bili prejeli » fe tudi is pifem fhe kashe drujih vfih nekdajnih narodov. Tudi v4 narbol flo-vézhih narodov drushbo, v' drushbo Gerkov in Rimlanov» fo Israelzi bili sadeli, in kaf fe je potlej fhe bol godilo, she sdaj fo jih Bogii perdobivali.
Tako uno berhko fpolnovale fo fe boshje obljube. Tako lepo she sdaj fe je kasalo, de Bog po terdnimu, vfitn modrimu in do-brotnimu fklépu vef fveć gofpoddri, de vfe sgodbe obrâzha, de vfih narodov ßan odlozhuje» de je Bog on vfih narodov, nè le tsraelzov, in de_, kakor fhiroko vifhnélo nebo semljo, s4 Tvojo ljubesenjo vfe ljudi on
34©
oklépa. Povfot kasbe vója Israelfkiga polka, de je boshji ofndtik bila, vfe narode na semlji rasfvétlit, pobolfhat in pa svell-2 hat.
Pa premiflik pergódeb, ki fmo jih dosdaj flifhali, nam tudi prihodne pergodbe odpira. Kaj? vfe dosdajfhne pergodbe fo le perprava k’ prihodnim fhe toljkaj zhudnéjfhim pergod-bam. Israelfki polk je fhe lepfhi obljube imel f fhe vézhi rezhf perzhakoval. Nat bolj-fhi in lepfhi je fhe le perhajalo. ,Se pazh pldzha, de obljube, ki fie jih dosdaj le po Ìamesu flifhali, tukej popn'memo.
Bog je kazhi rekel, ktira je bila nafhe perve ftarifhe v’greh sapelala: ,, Shéninih mlajfhov nekdo ti bi glavo ftaril, ti pa ga bofh pizhila v’peto.” Tem befedam je is-làge potreba. De ta kazha, ki je s’nafhimi pervimi ftarifhi govorila, in ki je Bog s’njò govoril, ni bila nobena prava kazha, fami, ljubi otrozi ! fi lohka to miflite. ,Satan je bil, hudi duh, ktiriga je greh is boshjiga angela v’ hudizha fpreménil. Zhe je is prave kazhe govoril, zhe je kazhjo podobo na-fa vsel, ali zhe fe je v’kaki drugi, morebic zlo prijasni podobi, pervim ftarifham per-kasal, in de fo ga pervi ftarifhi le kazho imenovali, ker jih je prav po kazhje prefle-pil — te rezbi nifo dognäne. ,She dan da-nafhen imenujemo kazho svitiga in hudiga zhloveka, ktiri fenam svunaj perlisuje, sno-trai pa nam fhkodovati shelji. Pomén tedaj unih lé befedf je ta : „ Zhlovefhek fin bo enkrat prifhel in mozh rasdjal tega hudobniga,
34*
fovrashniga onega — sraven pa bo imel veliko on fam preterpeti. ”
Bog je Abrahamu rekel : „ Mnoshil ka-kot svesde na nebu bom tvoje otroke — in po nekomu tvojih tnlajfhov bodo odobróteni vfi narodi na semlji.”
To obljubo je Bog Jakobu fhe bol ras-dani'1, in po iménu mu je tiftiga njegovih dvanajftirih finov imenoval, is ktiriga fe bo obljiibleniç rodil, in ravno tako zhaf mu povedal, ob ktirim bo na fvet prifhel. „Rral-jévniza ne bo prefhla od Juda, je Jakob vmirajózh prerokval, nè vajvodfka paliza od njegovih tnlajfhov, dokler ga ne bo Ti-lliga, ki ima pof Inn priti, in ki bodo va-nj narodi vupali.”
Ravno to obljubo je Bog po Mosefu vfimu Israelfkimu polku bil ponovil: „ Preroka , kakor mene, je pred fmertjo djal Mo-sef, vam boGofpod, vafh Bog, smed va-fhih bratov obudil. Poflufhajte ga vfe, kar vam porezhe. Kdor pa ga ne bo poflufhal, naj bo smed Ijudftva potréblen. ”
,She lepfhi je to obljubo Bog bil kralju Davidu raskasal. David fi je bil nekoga smed fvojih tnlajfhov fveft, ktiri bo Davidov fin, pa vender vezhen kralj. Vefsamsknen, in s’toljko zhaftjó govori od njega, de ga fvoji-ga gofpoda imenuje.
Od tega Ediniga sadnizh gôvoré tudi vfi drugi preroki. Shé veliko vékov préd ga popifujejo, imenujejo ga : „ Zhudodélza ; Boga mozhniga ; Bog-s’- nami ; fimi véJkiga Boga j boshjiga isvóljenza, ki ima Bog fveje
dopadajenje nad njim ; Gofpoda nam danîga v’ pravizo; Cvetnika Cvetnikov; masilenza boshjiga; oblagrovâvza in odrefhenika zhlo* vefhkiga rodé; knésa mini, ki bo ljudém vezhni mir pernefel; vélziga kralja, ki fe bo is Davidoviga rodii rodil, zhigar kraljeft» vo Ce bo po vfirau Cvetu rasChiralo , in vekomaj terpelo, ktirimu Ce bodo Che vii naro« di podvergli, pred ktiriga bodo Che vft po-semliCki kralji poklekovali. Prerokvali Co vCe Cpomina vredne* tudi Che take majhine okólj* Chine njegoviga shivlenja. Tako poftavim je prerok Miheja , de kàk isgled damo, zio niegoviga rojftva kraj naprej pravil i „ Ti Betlehem na JudovCkim nifi nar manjChih Judovih knéshjih méft; sakaj is tebe is* ha ja vladiz, ki bo moje ljudflvo vladal* zhigar is-hod je od perzhétka, in od vézhnih dné* vov.” Daniel je zlo léta povedal, ktire bo priChel.
ZbaC, ktiriga je zhloveChkiga rodu od-reChenik priti imel, Ce je sadnizh perblishal, Kraljévniza je bila ollvseta JudovCkimu na-, rodu. Pod ptnjo oblaftjo Co kopernéli, Vef Cvet, né le Israelzi , in pa nikolj bol, kakor ravno sdaj, je odreChenika is pomóte* greha in is rêve potreboval. Né le Israelzi, tudi veliko drujih narodov* ki Co Ce po Is* raelzih s’ boshjimi obljubami Cesndnili, je po ajemu hrepenéto.
Ljubi otrozi! te toljke boshje obljube — ti toljki vüpi IsraelCkiga naroda fo tudi sa oaf kaj fiino veliziga.
Kdljki, in kéljziga savupanja vreden nara more Tifi biti, ki ga je Bog od sazhetka fvetâ toljkrat, in s’toljkim flóvesam vfimu fvetu oblagrovâvza obetal — Tift» ki fo ga vefólnjga fveta svelizharja vfi teljki pa taki fveti moshje Israelfkiga naroda, ki fo ga Abraham, Mosef, David iszhakovali — Tifi, ki fo ga v’febi imele vfe boshje obljube in vft boshji ofnutki, ki je dobrih, lepih dufll vfe vvpanje bil !
Kaj ? moji ljubesni vi ! Tako lepo, zhi-fto, milo in ljubesm'vo ki nam je dosdajBog po sgodbah fvojo prijasnoft, fvetóft in Iju-besnivoft rasodel ; vfe to je vender fhe le pohlevne sarije pervi perbléfhik, Nad njim, svefto Obljublenim, dolgo Perzhakovanim, fe nam bo do vflh ljudi boshja ozhetova Iju-besen fhe le po vfi fvoji fvetlobi, fe nam bo fhe le vfa velika, zhaftitliva in dobrotna, fonzu is sa<■ gore enako, perkasala !
Ino tega, ki ga vfe mòli, in ki fo mu Judje Mefija rekli *— s’ fveto zhaftjó isrezi-mo pervizh njegovo imi ga Jesufa Krifiuja im' imenujemo.
fConeç fianca Salona♦
VÜZHEJI POGRÉSHKI.
* • < • -	4
9Stran	Vtrßa	Nameßi	Béri
4	7	ja	je
io	*5	li	lè
29 \	16	vunkam	vnukatn
4©	S	flie	she
43	sadnja "	mi	ni
46	3	Jokob	Jakob
60 6r D*	n 12 15	fnedjavih	lnetjavih
«3	8	imenovam	imenovan
91	9	felli	dopiti
107	12	goshatiga	gofhatiga
JIS	6	zhèfben	zhèfen
1-40	12	zhèfen	zhèfhen
165	l3	?	
m	6	nemarnoftl nemarnolti	
192	18	povediz	povédiz
206	4	pa	po
208	17	fqrza	Terze
219	9	fvoje	fvojo
23?	16	mòshni	mòfhni
249	6	redu	rodu
371	4	fine	sine
292	n	obzhutnoft obzhutnofti	
303	20	fhé	shé
3*1 .'/Vriš :	20	du	de
Befedo poßava fo krajnfki pifârji fkovrfli prav po krajnfko fe sakon pravi ; in tudi sakrameutu sakonu fe le sa to sakon pravi, ker fia niosh in shena poboshjim sakonu ali y manj prav govorjéno, po boshji pollavi mosh iß aliena, nè pa divje.