/ v ‘v. . V Aoo^-Z v / # f n ui metolor^ Chrutia U««*' Im..Mm fc.Vunrui 2jgf. ta i d den Jirle n s ch-e i t uisch S G O D B E t SVETIGA PISMA s A MLADE LJUDI. Is nemjhkiga preflavil Matevsh Ravnikar , dejete Jkole ^efarfek kraljev v učbenik. DRUGI DEL. SGODBE NOVIGA SAKONA. Od Kriftufoviga roj (Iva , do njegoviga V’ LJUBLANI, i8i(5. Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovesu. Vidil Jur Gollmayr, m. p. Dekdn , in Velki Namdftnik. Vidil Kremnizer, m. p. Natifnejo naj fe. Auersberg, m. p. 'ti-- 010^031^1 3 Jesufova mladoft. l. Zaharija in Elisabeta. C3b zhafu kralja Herodesha jev’Judovf- \ kih gorah bogabojezh duhoven v’ nekima meflizu, Zaharija po imenu, shiveh Zaha- rijovki je bilo Elisabeta ime. Oba fta bila pravizhna per Bogu v’ (redi med grefhuimi ljudmi. Svefto fta dershala vfe boshje sa- povdi in poftave. Njuno shivlenje je bilo bres madesha. Kaj fe more od koga lepfhi- ga povedati ? Otrok nifta imela. Britko fe jima ddla. Sa-kaj le lepa shelja in veliko vefelja fo do¬ bri otrozi sakdnjfkim, ktiri fe Bogd boje. Pogofto in ferzhno fta sdibovala, de bi Ji¬ ma Bog to vefelje, de bi jima finu dal. Pa vfa molituv je bila saftonj. Perletna obt» A 2 4 fta she. Npbeniga posemlifkiga upanja fi ne delata vezh* Po sheijah vlili drujih dobrih dufh vfe » kar fi fhe vofhita na 3 emlji do- shiveti, je bilo rojftvo obljubleniga boshjiga kralja. Sdaj je Zaharija fpet enkrat verfta v’tempelnu opravlati sadela. V’ Jerusalem gre. ,Shega je bila, de fo vadlifii duhovni, kaj kdo opravlati. Kadilo v’tempelnu v’fvetinj- fhu sashlgati — in to gotovo 116 bres fkriv- niga Boga — je to pot Zaharija sadelo. Vra¬ ta v’ fvetlnjfhe fo fe s’ dragim krovam sagri- nale, ki je fpod velba fegal od verha do tal. Zaharija le napravi v’ duhovfko, vsame v’ro¬ ke slato kadllnizo, gre sa kr6v, in ftopi pred altar. She fe kadilo valji proti nebe- fam. Ljudltvo je od svunaj, Boga mdli rekdzh: „ Puhti' k’ tebi, o Bog, kakor di- fhezhe kadflo naj nafha molituv!” Na en¬ krat je Zaharija altarju na defni ftrani ange¬ la sagledal. »Strah ga opade. Vef trepeta. Angel mu prijasno rezhe: „ Ne vftrafhi fe Zaharija! Vfiifhana jd tvoja molituv. Eli- sabeta, tvoja shena bo linu povila , Janes ga imenuj. Veliko vefelja ti bo delal; in pa vefelilo veliko fe jih bo njegoviga rojftva. Velik bo per Bdgu. Vina, in nizh pija- niga ne bo pil. ,She rojen nd, bo she s’Cve¬ tim Duham napdlnen. Veliko Israelzov bo h’ Bdgu fpreobernil. ,She vezh: v’Elijovi- mu duhu in v’njegovi mozhi pojde pred Go- fpodam (svelizharjam, kmalo bo prifhel). Ozhakovmifli ( Abrahamove, Isakove inja- Jtopove mifli) bo med Israelovimi otrozi 5 obudoval. Nevernikam pravo fposnanje od* perel, uzhil jih modroft in pravizo, in Gofpodu fvet polk bo nadelaval.” Zaharija fe fkorej ne save od ftrome- nja. Take vefele fi ni domifhloval. ,Sinu imeti je bil she sdavnaj vfe upanje is mifel fpuftil — zlo nemogozhe femu je sdelo. Rekel torej je angelu: „ Kaj me zh£ tega prepri- zhati ? Jes fim ftar, in moja je she perletna.” Angel, boleti ga je moglo, de ne vecjdme, je odgovoril: Gabrijel fim, ki pred fede- sham boshjim ftojim. Bog me pofhla, ti opravit to vefelje. In ker nifi mojim befe- dam veroval, gotovo bodo fpoluene ob fvo- jimu zhafu, glej! mutaft do dneva bofh, dokler fe ne (polnijo, in befede ne bofh mo¬ gel govoriti.” Angel sgjine,— in Zaharija je mutafl. Tako ld mu je poverneno nefpametno go¬ vorjenje — in sasnamik ima sraven , de ni bila angelova perkasen noben prašen dosde- vik. ,Se da mifliti fhiba perldshnifhi in Ijubesnivfhi ? Zaharija ni dolgo kaj mogel od ftraha. Ljudje ga zhakajo in'Zhakajo , in nikolj ne umejo, kaj fe v’fvettnjfhu tako dolgo mudi. Pride. Krnalo fe vidi, de je kaj pofebniga bilo. Na glaf je fhlo ljudftvo blagofldviti ali shegnati. Pa fial je, in kar befedize ni is njega. ,She bol zhudili fo fe ljudje. Mol- zhe jih tedaj blagoflovi, in v’nebo kashe , de jim snamenje da, de je is nebef perka¬ sen imel. Ko fo dnevi njegoviga opravila minjili, fe je domii vernil, s’ kakfhini- 6 mi nebefmi v’ febi, fi pazh lohka mifli* te. Ljubi otrozi! s’ to le uebefhko perka- senjo tedaj fe sgodovi obljubleniga odrefhe- uika perzhnejo! Zhlovefhkiga svelizhanja toljki boshji ojnutik je po vrednim tudi napovedan. JNa- pbved fe sgodi po angelu smed pervih bosh- jih angelov; na fpodobnimu kraju — v’teni- pelnu v’ fvetinjfhu; o pravimu zhafu — ob zhafu molitve; mosh vef vreden jo prejme — fvet fivzhik bres graje. Kakor pred veliko jesarmi let nekadaj Abrahamu» ravno tako fe Zahariju sdaj Bog rasodene. Ravno tako zhudno mu je fitid dal. Tudi tukaj fe ljubesnivo ponisha do ljudi. .Svoje dopadajenje ima on nad dobrimi ljudmi. Posna , zhifla jih, ljubi jih. Po- fkufha dolgo jih s’terplenjam, pa rasvefeli jih potlej, de ii nifo nikolj farni toljko obe¬ tali. Molitve jim vflifhva tudi potlej fhe, ki fo jih she sdavnaj farni posabili. Veliki objeti fe vsdigujejo od pridejdzhi- ga odrejhenika . Velik — drugi Elija — ve- lelje velikim, pravi angel, bojanes, kar she ime njegovo pomeni — Bogomil — Bogoblag Bogomir. In vender je Janes le napoved- vaviz odrefhenika. Njega , _ odrefhenika , imenuje angel gofpoda. Po njemu fe hozhe fam Bog blishati do ljudi —in to vfe zhudno, de nikolj fhč tako. Tudi tega le ni posabiti: Kmalo pred pragam tih fvetih sgoddv fmo fe poboljfhati opominjani. Kakor obljubo prihodniga sve- 1 lizharja Abrahamu , nekddiniga Cveta nar boljfhimu moshu, tako je Rog blishno fpol- nenje te obljube sdaj narprej moshu rasodel, ki je mifel Abrahamovih bil. Druge Jsrael- ze, bodo naj duhovni ali kaj drujiga, an¬ gel po vezhim vfe neverze imenuje, defi- ravno fo fi na fvoje pravoverftvo veliko do- inifhlovali. Od njih pravi angel, de naj pred pravo fposnanje , pravizo in mifli Abra¬ hamove na-fe vsamejo. Njih nefvetim ozheni je nebefhka perkasen do sdaj fhe s’ predgri- nalam sakrivana. Otrozi! prezej od konza tih sgodeb fe is ferza gnati po poboljfbanju fklenimo, Bol ko vam bo refniza to, ljubesnivfhi fe vain bo svelizhar pokasoval, bol bote njegove sgoddve umevali, vezh vefelja in blagrov bote is njih imeli. 2» Marija. ,Srezha kraljeftvo obljubleniga boshjiga kralja je bila, de ii Israelzi, ki fo njego¬ vo rojftvo sdaj perzhakovali , nifo mogli vezhi miniti. Vezhi del fo menili , de bo s’ blifhobo prifhel , vfih posemlifkih kraljov velizhaftvo bo satemuila. iVliflili fo li, obljubim, Israelfkih hzheri kaka vfa bogata in imenitna bo njegova mati biti zhaft le dofčgla, Pa vfe to fe je drugazh isfhlo. Na Galilejfkim, nekdajniga Israelfkiga kraljeftva v’odljudnimu kraju, v’Nazaretu, 8 v^eftizu sanizhovanim , in sraven fhe oblju¬ bim v’ mefta nar pufteji kdzhi, je vboga di vi¬ za na tihama prebivala, od nikogar pogre- fhana, posablena od vfiga fvetd. Defiravno Davidove kraljeve rodovine, shivela na ro¬ kah je. Vbogimu ftenarju ali zlmpermanu, Joshefu po imenu, pa vef poboshen, boga- bojezh in pravizhen je bil, je bila v’ sa- kon obijublena. Ali kakor vboga s’ zhafnim blagam, tako bogata je bila s’krepbftmi ali zhednoftmi. Vfa zhifta, fveta, nedolshna je bila. Le voljo boshjo fpolniti, nobene druge shelje ni posnalo lepo njeno ferze. Sraven jo je bila famozhifta ponishnoft. .Sa¬ ma ni vedla, kakd je bila dobra in boga- bojezha, kakd fveta, kak6 ljubesniva, in zhafthliva. Njeno ime, le blishnim fofedain ne-vfim drugim polsraelfkimu je bilo nesna- no. Marija ji je bilo ime. Do te vboge, nesnane divize je Bog angela Gabrijela poflal. Tudi Marija ie v’ dozhakovaniga odreflietiika upala. Vfa hrepenela je po njegovimu prihddu. c Srezhno le fhteje, de v’timu zhafu shivf, ki je ro¬ jen imel biti. Ravno bleso svelizhanje pre- mifhlovala, ki je po njemu perhajalo, ravno bleso v’ pohlevno molituv saniaknena pred Bogam v’fvoji tihi ftanizi je klezhala, kar angel fldpi na enkrat k’nji va-njo. S’ne- befhko neisrezheno prijasnaftjo ji rezhe: „ Bodi posdra'v!ena — Ti m/lofti polna! Go- fpod je s’ teboj ! Nar oblagrova'nfhi fvojiga fjpola li Tl.” i 9 Marija — de jo blago , pomshno du- fho! — fe bol fhe tega ogdvora vftrafhi, kakor sagledati nebefhko prikasen, ,Sem- tertje je pomifhlovala, kaj bi vtegnilo to posdravlenje pomeniti. Taka majhina fi je v’ Tvojih ozheh, de fe ni svedla v’ta og6vor. Zhaft, ki ji dojde, jo tako pobije, de ne more ne befede pregovoriti. Vfa ponishna obmolzM. Angel pa jo potolashi, in rezhe ji pri- jasno: „Ne boj fe, Marija! Miloft fi d o le¬ gla per Bogu. Mati bofh, fimi bofh rodila, Jesuf ga imenuj. Velik bo — kaj? fin Previkfhiga fe mu porezhe. Gofpod-Bog mu bo fddesh dal njegoviga ozheta Davida. Kraloval vekomaj bo v’Jakopovi hiflli. Nje¬ goviga kraljefiva ne bo konza. ” Bogabojezha diviza, defiravno she ob- Ijublena Joshefu, fhe ni miflila na nobeno poroko. S’ divlfhko framoshlivoftjo rezhe : „ Kak6 je mogozhe? Od nobeniga mosha fhe ne vem! ” Angel rezhe: „ »Sveti Duh bo na-te prifhel, in m6zh Previkfhiga te bo obfen- zhila. Torej fe tudi tvojirnu fvetimu dete¬ tu — fin boshji porezhe. Ino le pomifli, Elisabeta, tvoja teta, ki fe je menilo od nje, de ne bo nikolj otrok imela, ona na ftare dni — in fzer po treh mefzih she — bo tudi finti dobila. Per Bogu namrezh ni nizh nemogdzhiga. ” Marija fe nagne, polna molitve, hvale in vefelja, in djala je: „ Dekla Golpodova 10 fim. Sgddi fe mi po tvoji befedi.” In angel jo je sapuftil- Ljubi otrozi! Tukej le vidimo svefto fpolnovane boshje obljube. Bog je Israelzani odrefhemka obetal, in djal, de bo Davidov iiu, Previkfhiga fin, vezhen kralj. Taziga na tanjko — linii nar Vikfhiga, in is Davidove kraljeve rodovine divfzhniga finii — ga napove sdaj angel. Kar je nesapo- padno bilo pr^d, je sdaj fvetlo in rasjafneno. Sveftoba in miloft boslija fe smiraj lepfhi in ljubesnfvfhi rasdanujete. Previkfhiga fin, po ktirimu Bog zhe le toljko lep6 rasodeti fvojo prijasnoft, je le¬ pe pomembe ime Jesuf dpbil. Jesuf je po nafhimu jesiku svelizhar, odrefhenik,. In more Bog po zbem fvojo velikoft lepfhi rasodeti kakor de pomaga, de svelizhuje in blagodari, de odrefhuje od grehov, de ote- va od reve? Odrefhenik od greha, sveli¬ zhar od reve, kaj zhe revnim grefhnim lju¬ dem vefelfhiga biti ? She ime Jesuf bi mo¬ glo vfe fpokorne grefhnike , vfe reveshe, va - nj s’ saupanjam navdati. Nad Marijo ne vidimo le isgleda zhifte nedolshnofti, perferzhne ponishno- fti , popolnama pokorfhine in voljne vkl6mbe v’ boshje obrazhila — tudi koljko te lepe krep6fi:i in zhednofti v’nje¬ govih ozheh velajo, nam Bog pokashe nad nj6. Pokorna, voljna (Jofpodova dekla, ktira hozhe, kar Bog, ki je bres volje sa-fe, ona je Gofpodova mati. Nji, ref pravi po- mshnizi, fe angeli perklanjajo. Vzhlove- II 2 henje boshjiga fimi, ta vfimn zhlovefhkimu rodu toljka boshja dobrota , je ob enim po- vrazhilo tudi njene zhifte in lepe nedolsh- nofti! Kdo bi fx ne persadeval Bogti biti po Marijino vdan, in ravno tako pokora, po- nishen in zhift! 3* Marija in Elisabeta. Angel je bil sginil — Marija je fpet farna bila. Kako ji je per ferzu bilo, fe pazh ne da povedati. Le viditi ga s’ ozhe- faui, njega boshjiga fimi, befedo le is nje¬ govih uft flifhati, she to nebefhko vefelje na semlji bi ji bilo. In nji, ki fi je v’ lafl- nih ozheh prašno in golo nizh bila, ki ji ni njeno shivlenje nikolj teljka frezha na mifel prifhla, pove fe ji sdaj, de bo zlo ma¬ ti tega nebefzhana. Prepdlna je bila sveli- zhanja, ne more ga tifhati v’ferzu! In pa komu , in nd fvoji ljubi prijatlizi, Elisabeti, fvojr bogabojezhi teti, bo to vefelje od¬ krila; angel ji je njeno ime imenoval, in enaka miloit fe ji je is neba sgodila ? Ne t^sha tri dni hoditi, n£ hude pota zhes go¬ ro , nizh ne more mlade divize dershati. Pravit fe ji vsdigne fvoje vefelje, in is fer- za vofhit frezho tudi njej. Tako 1£ nad Bogam vefelje , in do lju¬ di ljubesen vfe teshave slžjfha. Tako le fo dufhe, ktire imajo ref Boga v’zhafti, tudi do ljudi ljubesnive. Prava bogabojezhnoft 12 zhloveka dela prijasniga in zhlovčfhkiga do ljudi. V’boshji raj semljo bi preuaredila, f le fplofhina naj bi bila. Marija je na Elisabetini dom prifhla. Na enkrat, kakor angel is nebef , in s’ ozh- nii, ki ji nebefkko vefelje igra' po njih, je ftopila v’Elisahetino hifho ; posdravi jo in v6fhi ji frezho do boshje tnilofti, ktiro je Elisabeta dosdaj globoko v’ ferzu fkrito v’ Tebi hranila, in ni je bila fhe nobeni zhlovefhki duflii rasodela. Kakfhino vefelje , kakfhino ftromenje sa_ Elisabeto ! Pa tudi Marijo je tukaj, novo vefelje zhakalo. Elisabeta , to vofhituv saflifhati, je bila od fvetiga Duha rasfvetlena, Raso- del ji je, pokaj Marija pride. Nikolj ime- to vefelje jo vfo preletuje. Polna fvetiga Duha, vfa v’zhaiti in vefelju ogovori fveto divizo : „ O ti oblagodarjena smed fvojiga fpola ! Od kod to vefelje , de me mati moji- ga Gofpoda obifhe? 0 frezhna, de fi vero¬ vala! Sakaj, kar je obljubil Gofpod, vfe bode fpdlneno, ” Ljubi otrozi! vidila je Elisabeta, de jo Marija, mlada prijatliza sa feboj pufha , in povsdigni.1 delezh memo nje jo je Bog — pa refnizhno , perferzhno vefelje ima nad tim. Toljko je to njeno vefelje, de fe fvoji¬ ga laftniga fposabi. Ponisha fe ji, svelizhu- je jo. Tako le je bres nevofhlivofti vfaka bogabojezha, dobra dufha. Oh, orrebluimo, otreblnjmo fvoje ferze, zhe ga fhe prašna zhaft in famolaftni prid mika, dokler ga ne bo gola dobrota, fvetčft in lepota 1 n 4. Marije sahvalena pdfem. Marija fe je savsela, de ne le njej Eli- sabetne fkrivnofti', ampak de je Bog tudi njeno Elisabeti rasodel. To fternilo boshjih rasodenj ji je is noviga boshjo refnfzhnofl: prizhalo, prizhalo is noviga prezej per per- vi ftopnji v’ to fveto hifho ji je boshjo pri- jasnoft. Zaharija in Elisabeta, oba belolafna, in kakor Abraham in .Sara od Boga oblago- ddrjena, oba jo, v oftdpita. Marija, kakor ne- kadaj David is sa-zhede h’ kraljevi zhafti , ona farna fe vgleda tako rekdzh fpod prahu potegneno k’ materftvu velziga Israelfkiga kralja. Mifli bogatih in oblaftnih de- sheldnov, ki fo menili, de jim nar perviin gre ta zhaft , ki Elisabeti in Mariji fhe ozh£- fa dali nifo, fo fpodletele. Sdaj pervizh li Gofpodova mati flifhi Marija rezhi, in bla¬ gre fi dajati. Nje vefelje je sverhano. V’ne¬ bo ji kipiduh. Serze jo smaguje. Ne more fe vezh sdershati. Hvalo sashene Bogu, iu v’pefem fe ji svershe. Rekla je: „ Moja dufha povelizhuje Gofpoda, V’Bogu, svelizharju mojim, mi duh po- fkakuje! Oserel fe je na fvoje dekle niskdft. Glej, od lih mal mi lrezhna roddvi vfi porekd. On, mogozhni, iloril rezin' je velike nad mano! .Svet mu je njemu ime. Njegova nhloft, kateri fe njega boje, H Jim gre od r<5da do r6da. Velike rezin on dela s’fvojo rok6; Raskrčpla jih napuhneniga ferza, Pofaja mogozhne is fedeshov jih , In na-nje deva ponishne. ,Stradavzam daja obilnoft, fiogatinze pa prasne odpravla. ,Svoj’ga flushabnika poprijel Israela gaje, Pdmnil, kakor je obljubil nafhim ozhakam, Abrahamu in njega sarodu, je do vekomaj miloft.” Ljubi otrozi! lepo tukaj nam od Boga rasfvetlena diviza pokashe, kako feBog v’ tih sgodbah povelizhuje, ki pi- fhemo od njih. Kar ima veliziga in lepiga od Abrahama do njeniga zhafa v’febi zhudna boshja voja, vfe je Marija poprijela v’to pefem. Gjine boshja sveftčft jov’shi- vo. ,Spolnuje sdaj nad njo fe , in hvalesh- na fposna, kar je Bog pred vekmi in vekmi Abrahamu bil obljubil. Mati perhaja tiftiga , ki je vfe narode oblagofloviti namenjen. Bos lij o vIigamog6zhnoft fposna jo. Pofaja on jih is fedeshov, islekije jih fpod prahii, velike mozhi dela. Nizh fe bres njega .ne sgodi, ne veliziga n6 maliga. Boshja fvetčft ji je nar lepfhi boshja laftndft. ,Svetiga is dno ferza, polna ve- felja in zhafti do njega, ga imenuje. On vfe ftudi, kar je nefvetiga. Vpreon povfot fe napuhu. Dufham , ktire fe v’posetnlifko vefelje vtoplujejo, ne dopufti Bog nebefhki- ga ve r elja. Boshja miloft je dragota Mariji, ki gre is r6k v’r6ke od ozheta do finu. Vfe v’Vlimu ji je Bog — on le vliga zhefhenja vreden — on le blagdfti isvir. Njega le povelizhuje — v’ njemu le fe ona veleli. Ljubfhi kakor vfa vilokdft ofbabni- kov ji je milo oko od njega, ljubfhi kakor vfa obilnoft bogatinov. Le on je vfa njena blagoft. Lepa ta pefem nam pa tudi v’ dno njd blagiga ferza pokashe. Pokashe nam ta pe¬ fem, od kod t olj ko boshjiga fpos« nanja, in t oljko vefelja nad Bo¬ ga m je v’ n j 6 p r i f h 1 o. Bofht je rada in pridno 1‘veto pifmo brala, de fo ji is boshjiga rasodenja vfe rezhi tako snane? Bofht je fvojo pergodbo ob famotni hoji zhes gore premifhlovala, bofht joprev- darila na vfe plati, de vidi vef nauk tako v’nji? Vfo pot, obljubim, je bila pol¬ na Boga. Noge le fo po semlji hodile, nje duh jev’nebefih bil! Kako lepo in milo nam pa le v’ozhi safveti njena ponish- noft! Vedla je, Bog jo je v’zhaft povsdi- gnil, de je nobeni Israelki toljke na mifel ni bilo; vedla je, vfi prihodni rodovi jo bodo blagrovali — pa pametna , ponishna dufha pred ko potlej je Marija oltala. Na Boga srazha vfo zhaft. On je njeniskoft pogle¬ dal, milo njegovo oko je vfe ftorilo ! — Bofht nebefhke nje mifli, bofht zhifto je moglo nje ferze biti, de fe tako de- lezh povsdigne v’Boga! Gotova je: Vefelje nad Bogam, ta nebefhka rosha, le perzvete is tal zhiftiga ferza. i6 Ljubi otrozi! obern/te, obermte fi na prid to poveft od Marije. Uzhi naf, boshjo prijasnoft nam kashe, v’veri naf poterjuje, sa to je sapifana, ne de bi fe le zhudili. Ravno taki ljubesniv in prijasen hozhe Bog tudi nam biti. nesnan dar mosli prezej nju dete fposnal. De ga na rozhe tako po doinazhe vsame» in de toljke rezhi od njega pravi. Pa tudi v’ njiidva sdaj fe je obernil. Molil zhaftit- livi fivzhik , ki je tako bil bliso fmerti —ko¬ ga ne gjine! — je nad ddteta darifhmi, sla- fli nad materjo, divizo. Vfe* kar fe boje- sufu godilo, mu je od Boga rasfvetleuzu pred ozhmf, sladi pa njegova ponishba in povifhba. Previdil v’ duhu je, tudi nad Marijo pride britko terplenje. Milo jo pogleda, in prijasno ji rezhe: „Glej, veli¬ ko na Israelfkimu fe jih bo fpotaknilo nad tim detetam, in veliko jih vdajalo ob nje¬ mu. y’snamenje jim bo , prizhali fe bodo nad njim. Mnogih niifli bodo is ferz prifhle na dan. Mezh bo prefunil tvoje ferze.” Perpravlal, in h’terplenju fveto divizo je Bog s’ tem prerokvanjam poterdil, ki jo je nad finam zhakalo. Eno je sdaj she na. poti bilo, nar drafhnejfhi je fhe le zhes nekaj in tridefet let nad * njo priti miflilo. 38 Le dober je Bog, zhe po fvoji nefkdnzhni modrofti rerplenje nad naf da, de s’ozheto- vo fkerbjd tudi she tolashe in trofht pred terplenjam pofhila« Pa tudi sa to fhe bleso gre to prerok- vinje pred Jesufovimi sgodbvimi, ker jih vfe lepo rasfija. Kar fe je s’ Jesulam potlej godilo, le ta prerokba fe je fpolnovdla. Jesuf je bil ref snamenjc, tarfha najfcrish- nih mifel, tako rekozh. Dobri ljudje , kar jih ga. vidi in fposna — le kaj pofebniga fmiraj je to — fo ga perferzhno ljubili, in vii hudobni fo ga zhnierno fovrashili. Kakor da fkufhli pravo in golufno slato, fe dobri jn hudobni ljudje nad nlim fposnslvajo. J e suj je bil rej dobrim k’ svelifjianiu , hodobnim k ’ pogubi. Dobri , farni fo pri- zhali, fo neisrezhčno. svelizhanje, fo novo »bivlenje najdli per lijimu. Hudobni nifo te blag6fti okufili; njih fovrashtvo do njega, do sapopadka vfe ljubescivofti, fe tudi dru- gazh fniti ni moglo. Tudi fhe sdaj, ljubesnivi vi! je ferz fkiifhla Jesuf, ki fe dobri in hudobni po nji fposnavajo. Tudi fhe sdaj on je dobrim k’svelizhanju, hudobnim — ali lami fo kri¬ vi — je h’ pogublenju. De bi faj tudi nafhe ferzd per ti fkufhnji obvelalo! De bi tudi mi fe pobdljfhati ferzhne shelje imeli! Po¬ tlej fe ga bodo tudi nafhe ferza prijele, njega ljubesnivza — in nafhli bomo sveli¬ zhanje v’njemu. la. Ana. 39 t -She je c Simeon govoril» kar Ana pride. V’terdi mladofti ji je mosh bii vinerel. Kma- ]o po mčshovi fmerti fe je pofvetnim homa- tijam odpovedala, in fveto shiveti je bi¬ lo edino nje d^lo. Per Bogu le je pokoj ifkala. V’ tempelnu je nar raji bila. Že¬ le dm' molila in prepoftila fe je. Pa 6jP"i farna v’ fe, je bila mila do drujih , in tak. je vfaki ref dober zhlovek. Njeno gorezhe vefelje nad Bogam jo tudi do ljudi' prijasno dela. Ljubesniva tashniza ali troflnarza is laftne fkufhnje, modra , od Boga rasfvetlena uzheniza, preroknja je bila. Tako do iive ftarofti je bilo njeno shivlenje.— sakaj ime¬ la sdaj fhtiri in ofemdefet let je. Oh, otrozi! naf ni v’ dufho fram tega fvetiga Anini ga truda po dobrimu ? Žele dni fe prepdfli — mi pa fi doftikrat bitve vefelja ne okratimo! O polnozhi velikrat, ko je vfe tiho , je bila fhe v’ fvetimu premifhlo- vanju — in nam she kak krajzhik ure v’ Bo¬ ga mifliti prefeda. Svefta fklepu, ki ga je ftorila, je bila vfe fvoje dni — in mi kmalo drugo uro posabimo, kar fmo liiikar pervo fklenili. Kaj, fhe preojftra v’fd, pretanjka bi fe marfikomu sdeti Ana vtegnila! Ali per fhe toljzhkini rezhi jo bres truda in vpč- ra zhlovek ne bo nikolj ddlezh per- gnal — krepoft pa ali zhednofl: je kaj toljzi- ga in taziga, de fe bres truda she zlo ne do» feshe. 40 ss pergodbe fo is fvetiga pifma, *he je ter- plenje nad dobre ljudi prifhlo, de je na kaj dobriga bjtlo , de fe je terpfnzam in drugim na dobro isfhlo. Sdaj fmo enkrat per sgodbi, ki gladko nizh povedati ne vemo, zhimu io je Bog perpufti!. S’ teni terji vere naf per- vaja. Nauk nam da: „ Debravno je nam k’dobrimi) vfe terplenjs, vidni tega she ni semiji fhe ne moremo povfot. Nektire britkdfti she na semiji I6p lad odganjajo; druge fo fčme le, ki fe bo fhe le na unimu fvetu od njega perdelovalo.” — Pershene to¬ rej , ljubi moji! fhe taka nefrezha naj fe zbes naf, zlo nizh naj ne umetno, kako de ljubi Bog kaj taziga perpufba : pa vervajmo, kar fhe ne vidimo, modrott bosbjo, njego¬ vo nefkonzhno ljubesen molimo, gledali na unimu fvetu bomo, kar na temu zhiflo nizh ne rasldzhimn. Nedolshnim otrozhfzham fhe fo]so per- vofhfmo ! t Stara zerkdvna pčfem, kakor na- lafh je sa vaf narečna, imej fhe tukaj fvo- je mertize; rdshiza nad njih prevretne grob- ze naj bo: „ Posdravleni, perviga zveta, muzhenzi! Na prdgu shivlenja vaf je pofmiikal Kriftufov salesovdviz, Po rosbje, k’jih pffh polomafti! Vi' svelfzharju perva koljina. Vi' mlada derhalza vmorjenzov, Ob altarju neddlshni e S’ zliefhulzam’ in venzmi fi igrate! ” 54 15 * Jesuf, ftar dvanajft let, v’ tempelnu. Jesuf je v’ Nazaretu per fvojih ftarifhov hifhi rafel. Otrok vef Ijubesniv, vef boshji je bil. She mladenzhik je polu duha bil, poln boshje modrofti. Pa, de je nebefhkiga odroda, je bilo ljudem fhe nesnano. De je ftenarjov lin, uizh drujiga nifo menili. Ali, de mu angel ni saftonj Previfhiga fin rekel, fhe preden je bil rojen, kmalo she mladen- zhik je pokasal. Lepa, mila je ta sgodbiza — slato jutro je, ki slat dan osnanuje. Joshef in Marija fta vfako leto v’ Je- rusalem k’velikondzhnimu prašniku hodila. Vsela, ko je bil dvanajft ldc ftar, fta tudi Jesufa feboj. Defiravno dolga in teshavna, vender ga'je nesnano ta pot vefel/ia. Bofht ga je persdigovalo, ko je vidil, de le vfe zefte od ljudi drejo, ki gred6 narod sa na- rodarn v’ trumah v’ Jerusaleni molit Isra- elfkiga Boga! Bofht mu je ferze vtripalo, ko je /Veto mefto fhe vfe dimnato od delezh vgledal, in velki turu is njega kipeti! — v’ tempel je mladenizh sdaj pervizh ftopil , v’ktiriga je bil nekadaj otrok Bogfi nefžn! Vef fvet ga mine. Mifel v’nebefhkiga ozhe- ta , prihodno opravilo, ki ga bo imel, boshja zhaft, zhlovefhko svelizhanje, ga vfiga navdd. Vef je v’ Boga samaknen — vef je v’ molitvi, vef v 1 vefelju in hvali, vef v’ Bdgu, vef v’lju- besai do ljudi. Piasnizhni dnevi fo Iftkonzu 55 fhli. t She taki vn&i Tsraelzi fe domu sdaj veruujejo. Pa on fe ne more odtergati. c Shi le mudi fe v’Jerusalemu. Veliko paflie fo imele ozhi v’ temu toljkimu meftu — pa fko- rej le v’ tempelnu je bil. Tudi njegovi ftarifhi fo she fhli, kar Jesufa med potam pogrefhd. Gotovo fe ni nikolj fz.er bres njih dovoljenja smusnil od njih. Per tovarfhih bo, fo menili. Njego- -vi krepdfti in pameti fo upali. C S’temi mifli prejdejo pervi dan h6je, in svezher pridejo do perve goftinze. Per vli shlahti, kar jo je fpredej bilo, fo po njemu vprafhali. Ni ga bilo. Tudi tovarfhi, ki fo posnčj perha- jali, nifo sa-nj vedli. B6flit je flarifham pergrelo! Bdfht jih je bila fkerb ! She otro¬ ku fe mu je po shivlenju ftreglo. c Sovrash- niki fo mladenzha morebiti fpifili, jima je po lili mifel hodila. Vfa v’ fkerbi grefta v’ Jerusalem zelo daljo nasaj. Vfe po vlili ulizah toljziga mefta ga prelfheta, vfe pre- prafhata ljudi po njemu, ki fe jih je toljko jesarov prerivalo po mčftu. She tretji dan je aapdzhil. Bol in bol jima pergreva. N6 fvetovati, ne pomigati li vezh ne včfta- V’ tempel Boga profit grefta — tudi sM zelo pot obljubim fta ga profila ,*— on naj jima fvetova in pomaga v’ ti fili. [n prav tu je Marijo vefelje zhakalo, kdo ga isr^zhe ? V’ Predi uzhenlkov v’tempelnu je jesufa mla- denzhika sagledala. Poflufha, vprafha jih, odgovarja jim. Žele fhope ljudi je okolj njega. Ozhi vfi imajo v’ njemu. Vlako be* fedo mu is tift preftreshejo. Vfaki fe zhudi, 5 « v’obrasu fe mu vidi« Vefeliga upanja fo vfl. Kar jih ga flifhi, nad nesnano rnodroftjo tega pofebniga fanta vfe vfe ftertni. Nje¬ govi ftarifhi zlo , to viditi, fo fe savseli. Mati njegova vender, nje ferze je pre- vezh te tri dni kopnelo, mu ni mogla f ker bi in britkdfti prezej posabiti. „Dete, dete! mu rezhe: sakaj li nama to ftoril? Glej, shaloftna fva te ozhe in jes ifkala!” Jesuf je pohlevno in prijasno odgovoril; „Me je bilo treba tako dolgo i f k ati? Ni- fte vedli — rekel prav jaderuo je to —• de mi je v* h i f h i biti mojiga o* ?hdta ? * Ljubi ntrozi, bofht fe nam morejo uma prijeti te befede! nar perve fo, ki fo nam sapifane is njegovih fift , ^dfne, ki jih is nje¬ gove mladofti vemo. Nauk, kije v’njih, jim z^uo daja fhe vezhi« Isgled fo, ki veliko isg ledov saleshe, poduzhi naf, koljke modrofti fo vfi odgdvori njegovi bili. Pervizh tako ld njegove befede lohka obernemo: „ Otrok, zhe ga per ftarifhi h ni, bi fe per uzheufkih ali v’ tempeluu, in nekjer drugi ifkati ne fine!. ” In po tem takirnu bi fe Jesuf ftarifiiam ne bil mogel Jepfhi isgovoriti. ne otrdk v’ Iholo hoditi in v’zerkuv lepfhi opominjati. Pa fhe lepfhiga in globokejfhiga nauka fo te befede, c Svoje pribodno velizhaftvo pervizh rasodeti hozhe tukej Jesuf, Pravi Ehaf je bil ravno. Vfe, kakor prav nalafh, je Bog bil nakl&nil. Ravno v’ leta je pri- 57 fhel, ki fo ga odrafhenim perfhtevali. Te ftarofti je on sdaj pervizh v’tempelnu. Vel¬ ki prašnik je. Vfe je vanj srlo uzlieuiki in ljudje, Milo dela fe vfim, de mu je Bog dal otroku she toljko modroft. Kaj veliziga bo i* tega otroka, fo vfi miflili, Marija je ravuo Joshefu njegov ozhe rekla. Prijel Je-, suf te perldshnofti fe je, fvojiga ozheta hi- fha djal je boshjimu tempelnu. Povedal; „Boshji fin fim ” je tako le s’ftranjd. Ljubi otrozi! kako lep6 in ljubesnivo jeodjesufa, de prihčdni uzhenik vfigazhlo- vefhkiga rodu, ki bo Boga povelizhat toli¬ ke rezhi delal, she tako sgodaj snamenja da- ja tolike modrofti; ljubesnivo je fvoje ttari- fhe fpofhtoval, pa do ozheta v’ nebefih je vetider she sdaj le vezhi zhaft in pokor- fhito kasal. Oh , otrozi! kak6 iep6 vaf uzhl Jesuf, de kmalo sazhnite biti modri in do¬ bri, zhe kadaj modri iri dobri biti hozhete! Njemu pa, ki ga je Bog she otroka tako po- velizhal, ki ga je she fanta s’toljko modrolljo in prijetnoftjo opravil, kej mu zhaft dobimo, ki mu gre ? Kaj pak de njegovi ftarifhi takrat vfiga tega nifo fhe na tanjko posnali. Nifo jih nmeli tih befed. Pa toljko fo zhutili, de imajo kaj veliziga v’ febi. Njegova mati slafti, tiha in fprenufhlena per vfih perloshnoftih, fi te betede v’ dno ferza porine — in zhaf, de jih je pregledala, ji gotovo ni odfhel De bi faj tudi vi, ljubi otrozi! Jesufo- ve befede , ki jih kaj prezej no um^fte, v’ferzu ohranili, in na tihim jih premifhluj- 58 te. Ro sili zi enako, ki is savfriga popika lepa in vefela perbode, raspozhile' fe vam bodo na enkrat. 16 . Nazarenfka fveta dershma. Is Jerusalema, kjer je bilo toljko zhu- denja nad njim, je Jesuf nasaj fhel v’Naza¬ ret, na fvojih ftariihov dom. Vdim nesnrn je mladinizh tukaj ldta preshivel — in prav tukaj, ljubi otrozi 1 vam je on lep prelep isgled. Pa preden fe nad njim rasgldJama, s’ kakim ozhefam fhe njegove ljube Rarifhe poglejmo. Ne le Jesuf namrezh mladdn- ' zliov; Jesuf, Marija in Joshefvfi trije (ve¬ te dersiiine fo lepa poddba — in u£ le kar v’ mladofti potrebujete, ampak uzliiti , vi Ijnbesnfvi! fe vam je is te sgodbe, kar bote vfe fvoje shivienje potrebovali. . Torej, ljubesnivi moji otrozi! s’veliko zhaftjo v’ miflih pojmo pod pertlizhno ftreho treh toljkih fvernfkov, ki jim ilikolj enazih na semlji ni bilo. Nizh pofebniga, nizh blifhfehiga ne najdemo v’ ti hifhizi. Oblazluio je vboshuo, pohifhtvo fkopd, Jo- sliefa tlajdemo tdfati, Marijo per shenfkih opravkih, Jesufa krufhinimu ozhetu per de¬ lu pomagati. Nobenih perhulenih fvetoft in pokdr ni tukaj. Ne delajo zhudeshov. No¬ beni sharki jiin glave ne obfejvajo. Pa oba Joshef in Marija , Jesufova ftarifha, v’boshji zhafti vfa fta. 59 Boga posnata , ljubita ga , pokorna fta mu. Njuno vefelje j'e Bog. Njuno djanje, vfe njune belede in mifli fo po njegovi Cveti v61ji. V’tempel hodita ob odmenjenih zha* fih. V’ Boga rada miflita. Per vfakimu fhe toljzhkimu vefeljzu — per vfakimu fhe toljzhkimu boshjimu daru , per vfakimu grishleju kruha , ki ga jčfta , kmalo fta s’ ozhefam per Bogu. Tudi per delu ga is inifel ne fpuftita. Roka je per delu — ferze per Bogu. Mariikako uro obljubim fta sve- gher po opravkih frezhna in velela od Boga prekramldla. Joshef je isgHd pravizhniga mosha niškim ftanovam. Dober, po- korn, vdljin podldshnik je bil. Ajdovfek zefar je njegova gofpdfka. Veliko fveto- hlinzov je zhes njegove vkasi godernalo. Joshef je voljno pokorn. Bil je dober deshelan. Tih, pameten, miren mosh je. c She toljke milofti, ki mu jih je Bog fkasal, ga bitve ne poofhdbijo. Nikomur ne ftorl shaliga. Vfmilen in persanefliv tudi do takfhinih je, ki fo ga gerdo golfali in shalji- li. Priden rokodel je bil, poter- peshlfv , pofhten. c Svoj kruh jedel v’ potniinu obrasu , bres goderninja fe je s’ de¬ lam vperal. Ktirim je kaj d^lal, jih ne per* t/fka. Kakfhin dober mosh je v’ s a* konu bil, she is tega vidimo, de je Ma¬ rijo vsel. Mikalo per shenltvi ga ni ni slaro ni bogaftvo , ne fzer kaj pofvitniga; nedolshne, fvete, bogabojezhe je ifkal. Nj<5 narboljko li je sbral. De je dobro gofpoda- 6o ril — de ni pijžnz > sapravlfviz, togotnesh bil — fhe v’ mifel ni tr^ba jemati! Marija je tudi p er gofpo- dfnjftvu vlih s h eni* kih zhednoft 1 ju besniva podoba. Gola pob lev¬ il o 11: , krotkdft in d ob r d ta jo je. Nikolj ji ni nefpodobne befede is uft. Jesa ali kaka druga gerda ftraft ji nikolj ne kalji vcfeliga obrisa. Pri jasna , vfmilena persa- ndfna je do vfaziga zhloveka. S’ prid¬ no fl: j o in fkerbjd je opravila fvoje roajhino gofpodfnjftvo. c She toljzbkinih dd- liz fene framuje. 5’ sap or e d jo, fn a s li¬ li o 11 j o in sveftoftjo jih je fhe rdlizh- kine poblajfliala ; s’ ozhefam v’ Bo- grf, ali, kakor pravimo, s’ dobrimi obudi , s’ lepo n amen jo jih je vfe pofvetila. Se lifhpati ji ni mar. Nje lifhep je bila fr a m o s h 1/v o ft , bogabojezh- noft , pdmetnoft, nd pa slato. igle in fhkerlir. De Marija ni uizh famopafhniga, babovfkiga, blebetavfkiga, opravlivia-a, lju¬ di rasnafhdviga na febi- imela, ni treba pra¬ viti fhd le. Oba, Joshef in Marija, v’ljubi edi- nofti Da shivela. Nikolj ni gerde befede med njima; fhe gerdiga pogleda ne. Dom miru je njuni dom , torej tudi vreden , de va-nj angelzi sahajajo. Boshje milo okdje igralo nad njima. Otroka prav rediti je obdjih nar vezhi fkerb. K’ vilmu dobrimu ga ljubzhika navdjata. Zhe grelta v’tem- pel, poftavim — she 'jih je bilo lepo vidi- 6 1 ti! — je Jesuf v’ fredi med njima. Na semlji je on v fe njuno vefelje. Zhe tudi v boga, le sadov6Ijna fta vender, Bogabojezh- noft in dovoljno lerze je vfe njuno bogaft- vo. Tudi terpienje jih ne sgrefha. Kmalo moreta, ob nar huji h6ji na daljno pot iti. — Kmalo v hlevu nozhiti — kmalo is d(5ma po¬ begniti — in kmalo, kar imata nar Ijubfhi- ga na fvetu, fin fe jima sgubf. Pa upala Bogii fta, in s’ poterpeshlivoftjo, ferzhno, in ftano vitno prenefeta to terpienje. Vedla fta, de fvojzov ne sapu- fti Bog. In fkasal to tudi nad njima je, otel jih je is fleherne file. She bi bilo dobro , ko bi liifha vfaka bila taka ! In le ljudje fo krivi, zhe ni. Sa¬ ka j prav nad to fveto dershfno nam Bog isgled daja , doklej v’ dobrimu de jo zhlovek lohka perpravi, in kako dobro bi ljudje loh* ka imeli» de bi jim le refniza biti hotla. 17. Jesuf fant in mlad^nizh* isgled fantam in mladenzham. Ljubi otrozi ! veliko dobrih otrdk fmo do fih mdl she imeli v’ mi (Tih. Ali Je¬ suf — oh dvakrat bol poflufhajte, od njega liar lepfhiga vafhiga isgleda govorimo — 011 Jeiuf je vfe prefegel. Pohoshen , vefiin vsdersh’n je bil Daniel, pa fhe bol on, in njegova dufhaje fhe lepflnh darov, in njego¬ vo liže fhe lepfheje neddlshnofti. P er ferzhno 68 in fveto vefelje je blagi paftir David, pa fhe vezhiga je on imel nad lepoto boshjih j7i ftvari, nad fohhnim is-hodam, nad osvdsde- nimnebaro, nad berhko fpomladjo. Pob6sh’n, vbdgliv , odkritoferzh’n je bil ( Sam vel- zhik, pa fhe bol on. In takd ljubesniv ko je bil paftirzhji mladenizh Joshef, ki fo fe mu v’fanjah svesde fpod neba in po tleh Ihdpi vklanjali — le neisrezlieno ljuhesniv- fhi je bil fhejesuf, on nebefhki mladenizh; she per rojftvu — in tega ne le v’Janjah—fo fe mu angeli is nebef in semlje knesi per- klanjali! Sgodovina njegove tnladdfti — in tako je prav, de jo lohka obdershitd — je fzer le v’te ld befedize fkrajfhana : ,, Rafel je, kakor v’ ftarofti, tudi v’ modrofti in milofti per Bogu in ljudeh.” In: „ Pokorn fvojitn ftarifham je bil.” Pa s’fonzhnimi sharki saflushijo biti pilane te befede. Uk , ki ga vi potrebujete, imajo v’ febi. Torej, vi Ljubi! prav jih pretmflimo. Rafel v’ modrofli je. Kaj velizi- ga, kaj nebefhkiga je modroft, ki je tukaj od nje befeda. Veliko je rezili, ki jih je k o r I ft n o ali snati faj prijetno, pofta- vim: Pifati, brati, rajtati, malati i. t. d. .Ali tega kaj srati ni fhe modroft. t She veliko drujih potrebnih tikov in umdlnoft je, ki fe jih, de fvet obfioji, more vdzh ali manj ljudi uzhiti, poftavim : kmetovati, ro- kodelftvati , uzh endftvati. Pa tudi to fhe sdavnaj ni modroft. Prava modroft 63 je vediti, kar more vfaki vediti. Vfe kar je dobriga, lepiga in itnenitniga to prefeshe, in Bogaposnati, fvoj zil in konez pos n ati, fvo j e d olshnd- fti p osna ti je to. Kdor tega ne ve, ali vediti n6zhe, fhe taki rokodel, fhe tako prebrifani vmeliz , fhe takd uzhen naj bo, — trapa je. Kdor to ve, — kdor ve, od koga fta nebo in semlja, kdor ve, z hi- m ti je zhlovek na semlji, kaj naj dela na-nji, de fvoj zil in konez dofeshe — on je moder. Ta modroft je obema potrebna, kralju na fedeshu, in kmetu per plugu. Kar je vediti zhloveku rezhi danih , modroft is vfih nar potrebnifhi in nar v^zhi je ta, in torej nar perva modroft, ki feje otrok uzhi. V’taki le modrofti je rafel Jesuf. V 3 takih rezheli moder perhajati je bila njegova nar perva. Torej per uzhenikih je bil rad — rad pofhlfhal — vprafhal jih je. Tudi vi, lju¬ bi otrozi! hrepenite po taki modr6fti. Radi hodite k’ uzhenikam, radi jih poflufhajte , in ne b6jte fe jih vprafhati, zhe kaj prav ne umefte. In ravno sa to poflufhajte tudi Jesufa radi, velikrat govoril v’tih bukvah bo s’vami. On. she fant toljke modrofti, je bil potlej vfimu fvetu njen velki uzhe- nik. Le per njemu fe sheja po modrofti ogaff. Rafel je v’ milofti — v’ Ijubes* nivofti — per B6gu, Ljubesnfvo je per Bogu le, kar je ref dobro in lepo — ob kratkim -- le kar je fvetiga. V’ fleherni ivetdfti tedaj je rafel. Ni mu bilo dofti ve* 64 Uko dobriga vediti — kar ve, je tudi Rct- ril. Kar je hudd, fhkodlivo, gerdo — ob kratkim — vfe nefveto je oftuduo per B6- gu» V’ Jesufu tedaj ni bilo nizh hudiga nagnenja, nobeniga greha. Bog, ki mu je v’ferze gledal, ni nikolj n£ miflize, de bi prav ne bila, v’njemu vidil. c Slafti pa ga je bilo polno prezhifte , vfe perferzhne brumnofti iti poboshnofti. Vef je bil v’B6- gu , v’fvojimu nebefhkimu ozhetu. Is prilike bote nar loshej to rasumeli. — Ktiriga otro¬ ka — in to po vli pravizi — imajo nar raji Ittrifhi? Jelite, otroka, ki jih fpofhtuje, ljubi, vboga , ktiri vfe flori, nad žhemur imajo vefelje,-ktiri jim je is ferza hvaleshen, in ki saupa va-nje, de v’nikogar tak6? Kakorfhin dober otrok do ftarifhov, prav taki do nebefhkiga ozheta je Jesuf bil. Pol¬ no zhaftl, ljubesni c polno pokorfhine, sau- panja, hvaleshnofti ga je bilo do Bogd. In prav takim obzhutlejam v’ Boga fe ob krat¬ kim brumnoft ali poboshtioft pravi. Ta le prava poboshnoll, ki je le kaj lepiga , shlahtniga in fvetiga, ona je mladenzha Je- sufa tako ljubesniviga delala v’ boshjih ozheh* Oh, vi Ljubesnlvi! de bi tudi vi taki po- boshni bili ! Kdo ne bo rad ljubesnlv v’ bo¬ shjih ozheh! Rafel je v’ mllofti — v’ ljubez¬ nivo fti — per ljudeh. Kaj Zhe to r£« zhi, she zlo lohka umefte, ljubi Moji! Le pomiflite nekoljko: ktiriga otroka imajo do¬ bri ljudje radi ? Bo pazh kdo rad imel otro¬ ka , ki fe per ti prizhi od togote na vfe 6 ? * gerlo dere, ki lashe, krade, ki vfe potare* ki uiu ne gre nikolj pridna is uft, ki druge ljudi shalji, ki le mu ne finilijo shivioa ne ljudje, ki gerde gerdobe vganja? Pore- zhete mi, dene! Vite! nihzher ne bo vefel taziga otroka. Sjokal bi fe nad njim, de ga !e vidi. In lohka fkljenete is tega, sakaj je fant Jesuf taki ljubesniv bil. Do vlih ljudi namrezh ga je bilo polno ljubesni in dobrote. Ljubesen do ljudi, ki je v’ferzu jo nofil, mu je vfa bila v’obrasu. Nebefh* ka prijasnoft mu je is njega fjala. Nizh je- se, nobeno nerodno nagnenje mu ni obrasa tamnilo. fs njegovih uft ni bilo ne lshf, n£ shal befede. Zhe je mogel kako vefelje komu ftoriti, komu kaj poftrdzhi, is ferza rad je ftoril. S’ velikim vefeljam bi bil vbdshzam rad podal laftni kofhzhik kruha, prav fam naj bi bil ftradal! Nikolj ui niko>* gar shalji 1. c She zhervizhku bi ne bil mo¬ gel shaliga ftoriti. Nikolj ni nikomur fhe toljzhkine fhkode nagnal. t Si bote upali kalj mifliti od njega, de bi bil is gole pre- fhernofti tudi le travizo pomandral, de bi bil tudi le perefize od dervefa odtergal ? — Vite, ljubi otrozi ! tudi vi fte taki lohka! Tudi vf bi mogli tako ljubesnivi biti! Lju* besnfvi otrozi bote tnendž fej raji, kakor gerdi in svershkafti otrozi ? Rafel v’ modrofti , v’ milofti, kakor v’ ftarofti , je per Bogu iti ljuddh. { Starfhi ko je perhajal, pamernifhi, prijetnifhi, ljubesnfvfhi je bil Bogu in ljudem. Vezhi tima vfaki dan je bil ■»- perflushoval Drugi del* E 66 s’ novimi fvetdftmi fi je vfaki dan vezhi boshje dopadajenje — raji in raji (o ga ljudje imeti perfileni. In ravno taka, ljubi otro- zi! bi mogla tudi per vaf biti. Zhudno je, jelite, po nevedama, dokler ne dorafete, vezhi in vezhi perhajate vfaki dan V Zhudno je, jelite, refnizo fposnavat vafh um je vfaki dan terdneji ? v’ vafhimu ferzu je vefelja do dobriga, lepiga in pridniga vfaki dan vezh in vezh? dobro, kar fposnavate in ljubite, imate tudi ftoriti vfaki dan vezhi mdzh v’ febi? Konzhano bi bilo tedaj shaloftno, ako bi otrok te smdshke v’hud6 obrazhal in ne v’ dobro , v’ kar mu jih Bog daja; ako bi fe per vfi ti lepi boshji obernftvi vender le od kakfhniga otroka rezhi moglo: „ c Star« fhi ko je, hujfhi je.” Jelite, otrozi! raj- fhi fantu Jesufu, kakor takim objdka vred- nimu otroku bote enaki ? Bil fvojim ftarifham je pokorn, She famd fe ve, toljko dober fant, toljko lepi mladenizh, kar je ftarifham v’ ozheh vidi!, yfejimje ftoril, nikolj jih ni shaljil, vefelje jim je le delal. Ker je ftarifham pokorn biti smed vfih dolshnoft, perva otrofhka dolsh- ndft , moremo koljkor je slafti sa vaf lepiga in poduzhniga fhd pofebej v’mifli vseti. Me- tere rezhi ta lepi, poduzhni Jesufov isgleil fhe lepfhiga delajo. Joshef je bil le krufh- ni ozhe, vi bi rekli Jesufov ozhum, in vender, kakor njej pravi materi, mu je po¬ korn. Kaj vez hi g a , ne ftenar ali zim- perman biti, mu je odmeneniga, in vender mu rejnimu ozhetu per delu pomaga, pre- vseli gne mu ga nekoljko, de knihik perdo- blujeta. Jesui' je she v’dvanajftimu letu fta- rifhe s’ urnam prefegel — in vender do tri- defetiga leta, dokler ni fhel is doma, jih je vbdgal. De bi li to k’ ferzu vseli vfi otro- zi — slafti ktiri s’ ozhmam ali mazhaho radi gerdo delajo; ktiri, farni nizh saflushiti, s’ nemarno sapravlfvoftjo ftarifham pot pije¬ jo ; ktiri, nekoljko tlam odraffhi , jih fhe hozhejo ftrahovati , in pokorfhino, kakor tifhezh jarm , snad febe otrefajo. c She k a k f h i n a opomba sa meter- fhi mladenfhtvo bi vtegnila biti prav tukaj. Jesuf fe je Joshefoviga ro- kodelftva uzhil. Rokodelfki ftan tako rekdzh je povsdignil. De mu gre zhaft, je pokasal. Kdo fe bo fhe rokodel biti framo- val, ko je bradlo v’ rokah fam boshji fin nafti? — Zhaftitlivfhi fh£ tdlizhkini , fhe tako fverkani najemnik bres mere je od ime* nftniga poftopazha. Kdo bi rad ne delal, bodi s’urnam ali roko, kadar Jesuf, in pazh nesaftonj, delo s’ laftnim isgledam tako lep6 on fam perporozha? Tri gerde fovrashnike nam ddlo od hifhe odvr£zha. — Dolgzhaf, vboshtvo, pregrd h o. Dufhi in telefu je sdravo. Pollopazh pa je ledini enaki, ki ternje in ofdt , plevel in ftrup na-nji rafe, drujiga ne. Vfe polno pameti ga je bilo mladdnzha Jesufa. Veliki darovi fo bili v’njemu, zhe ga tudi le zhloveka pre- miflimo. Pa ni jih fkasoval, ni bahal, ni E 2 68 sametoval drujih. Na kaj boljfhiga jih obra- zha. .Stenir, — koga ne gjine toljka po- nishnoft ! — fe ni branil v’drujih ljudi' mif- lih biti. Modrejfhi od vfih Nazarefhkih uzhenikov je bil, fe xč. Vidil je veliko nepotrebnih, neumnih fhdg — zhutil mozh v’(ebi, in odm^njen fvdt na bdljfhi preno¬ viti je bil — in vender mlad^nizh tega fbe nizh ne pozimi. Bil je tih, ne graja, ne oponafha, ne prizha, ne poilavla fe. V’le fhfne fposnanje, ki ga ima , dokler mu Bog, ki je bil tridefet let ftar, ni rekel na dan, Pazh lep nauk mladenzham, in tnarfikakim paglovzam , kriri fe fvet prenarejati slobe, ki fhe perzhetkov prav kaziga uka ne ve- dd; sakaj tudi v’ paglovze rdpi she ta kuga. Oh, shaloftno je takih ofhabnih otrdk vi- diti ! t She to pokusi ofhabnoft, kar imajo dobriga in lepiga nad feboj. Kakor framosh- livoft nar lepi hi igla v’ deklizha pdrtiku, tako je tiha fpamet nar lepfhi zvdt sa mk« deuzhovim klobukam, Perprava k’ Jesufovimu ozhitnimu shivlenju. 18. janes v* pufhavi, Zbaf Jesufu na ljnzh iti, in zhlo- vefhki rod odrefhovati fe ie perblishal Ja¬ nes — kar je she pred njegovim rojftvam 69 angel povedal — je mogel ljudi' perprav- lati. Tudi Janes je mlade leta vTam6ri pre- shivel. Od fhuma in od ndpak fveta v’ pu- fhavi je shivel» perpravlal k’fvojimu tolj- kirnu opravilu fe je, tarel, sdershoval leje, molil, premifhloval je. Sdaj dobi, de naj sazhne, povelje od Boga. Prifhel tedaj bol is pufhave je v’kraje ob Jordanu ob reki, ki fo ljudje she bol va- nje sahajali. Judje tidikrat fo bili fprideni ndrod. Terdiga, ojflriga uzhenfka, de jihomajuje, fo potrebovali. Prav taki je bil Janes. Ba- hifhka in mebkushna nrifha, nesmera in sa- pravlivoft per jedi in pijazhi, fo bile perva mati fpdke. Le viditi torej tega vredniga uzhen/ka, she to jih je moglo tresovati. Po nofhi nekdajnih prerokov Janes je ojdro oblazbilo is velblodjih dlak nofil , in ufnat paf oKolj ledja. Jedel le take jedi je, ki jih pufhava obrodi', sladi pa hodini med, in nekake vezhi kobflize , ki fo per nal' nesnana jed, per vbosih ljudeh pa tidih kra- jov fhe sdaj navadna , defiravno ne velka. Po pijazho fi je h’ ftuddnzu hodil. Nikolj li ni s’vmam ud smozhil, nd s’drugo pija¬ no rezbjd. Prebival v’ kaki deni je bleso v’ pufhavi, Ljubi otrozi! ojdro, jelite, fe vam sdf tako shiveti ? Pa zhe koljkaj premiflite , farni porezhete: Le kaj veliziga je vender li tako vfe perkradti. Le lepo je, kar |anes nad fabo pokashe, de zhlovek ob malima *drav in vefel lohka sfcivi, zhe fi mero ve. ?0 Pa tudi Janesov ftan je tako shiveti per- nefel, Le poglejte ! ogibal sa to fe je ta fveti mosh preobilne jedi, in varoval ftre- zhi shivotu fe je, de je dufha bol nebefhka bila; de mu ni hilo treba dardv od nikogar jemati, de je refnizo na ravnoft in bres ovin¬ kov vfakimu lohka povedal: fhfnilo v’ozbi je vfakimu, de mu ni sa pofvetni dobizhik, de ljudem k’frezhi fe le shdne. De bi tolj- ziga uzhenika, ki fi toljko savolo Boga per- terga, faj toljkaj v6ljuifhi tudi mi' poflu- f hali! Janes je sdaj per Jordanu ozhitno prid* govat sazhel. „ Pok6ro delajte — boshje kraljelfvo fe blisha. ” V’ vlih pridgah ile bile te dve. c Slifhali tega lihkar bomo vezh. Kerfhoval jih je, ktiri fo ga pofiufhali, in ki fe poboljfhajo. Omivanje s’ vodo od svu- naj jim je snotraj od grehov biti zhiftiin ve¬ levalo. Kar je Jariesovim befedam fhe vezhi m<5zh dajalo, fo bili ftarih prer6kov isreki. Taziga le ga je she Isaja napovedaval. Dja! je v’ lepi podobi : „ Glaf kliziivza fe glaft v’pufhavi: Pot perpravlajte Gofpddu, gladko fteso mu naddlajte. Vlaka doljina safuta , vfaki hrib in grizh bodi poravnžn. Krivine naj bodo saravnane, grampe naj bodo poli- kana zella. Vef shivot potlej bo vidil boshje svelizhanje. ” She je moglo Judam ferze kipeti, ko fo te befede v’fvojih f-hodifhih v’febdto brati flifhali, sraven pa vidili, de fe ta glaf v’pufhavi ref oglafuje? V’ozhi fhvir 7i gati jim je moglo, de je od Roga Janesova, in de bo obljubo ozhakam delano Bog fkorej fkorej Ipolnoval. Ljubi otrozi! glaf is pufhave ni le Ju¬ dam valjal tiftih zhafov; raslega fe is veka v’ vrfk. 4 Slifhite to berozh tudi vi' ga. Oh, de bi ga faj poflufhali ! Sakaj fhe dan da- nafhni je ref: „ Kdor fe ref in is fer- za poboljfhati shelji, njemu in pa le njemu je bliso boshje kraljeftvo ! M 19. Janes uzhi pokoro, Janesova perkdsen je velik fhum vsdig- nila. Ne le Objordanzi — is Jerusalema, kaj, is žele Judeje fkorej vfe je vrelo ^nje¬ mu v’pufhavo. Vfe gre h’ kerftu, in na glaf fe grehov ispovdujejo. Tudi Fariseji in c Saduz^ji fo hodili. Ne¬ kaj bratovfhini enakiga Fariseji, nekaki Or- den , fo imeli med feboj. Tudi c Saduzeji fo bili v’ nekaki fklembi. Fariseji fo bili vli polni vra'sh, fvetohlinzi. Terdili nameft boshjih sapdved fo en kup puftih, nizh vred¬ nih fh£g, ki fo fi jih farni ismiflili, in fve- t<5ft fo temu rekli. t Saduzeji fo bili neje- verzi —- in ker fe nejevera in lohkoshivftvo rada ftrinata — sraven lohkoshivzi. Fariseji in t Saduzeji nifo praviga duha imeli , ki ga je k’ fpokore kerftu bilo potrd- ba. Fariseji, v’svunajne fhege fo vfo vero ftavili, fo menili, zhe le gredo in fe dajo s’ vodo o miti, berfh je vfe dobro. Pokora, poboljfhanje jim na mifel ne pride. Bosbje kraljeftvo, fo miflili, je tako nafhe, Abra¬ hamovi otrozi fmo , toljziga , taziga fvetigt mosha. -emetdna je hvala, ki fe sahvali s’ njd sh^ninu in nev^lti! Kako nizh nozhe salt6nj! Kako lepd vdal fe je njegov fvatovfki dar! kako v6 ljudem vefelje mftaviti, ki fi ga nihzher ni vfveft! Kdo bi rad po njegovo ne sahvalovil, ne dajal, ne obvefelovM ? Kakfhina ljube s en do ljudi, kako lepa , in dobrotna! Ventati li lakoto ni hotel v’ kruh kamenja fprebrazhati, de druge rasvefeljt, je vodo v’ vino fpremenil. \ 103 Koljka fpamet! — Per taki tndzhi: Naljite verzhe — sajraite — ftarafbinu nefi- te! ne rezbe befedize, nd kaj mifli iloriti, nč kaj je ftoril, Kako pohlevno — kako nizh bahdtiga! t Sh& toljziga kaj je njemu , kakor nam kaj vfakddnjiga. Kako lepi nauk dd sh^ninu in nevdfti prezej od konza njuniga gofpoddrftva. V’sa* upanju poterjena v’ Bogd lla ii pazil mogla mifliti: „ Kdor obilftvo tako daja, ne bo kalj mogel in dati hotel tudi potrebniga! ” S’ lohkejfhim ferzara fta fhla na prihodne fkerbi in teshave. Kako marlikaj tudi njegovi materi od- Hzhi je moglo per ti zbudni pom6zhi; ravno je nje bajtizo sapufhal, in v’fvdt fto« pal! Sa odh6dnjo tako rekdzh ji pokashe % de potrebniga ji ne bo nikolj permanjko- valo. Potrdbi Jesuf vina le včntati naj bi bil hotel, drujiga ne, in dobrim ljudem nikolj- ko vefelja napraviti, prevedriti jim zhafne fkerbi: fe da kaj lepfhiga in bol ob pravi- rau zhafu mifliti, kakor med prijatli ta zhu- desh t ki je domazhe shivlenje s’ njim fkle« nil ? Pa fbe kaj vezhiga je bilo v’timu zhu- deshu. V’fvet ob timu zhudeshu je prefto- pil. Sazhel je fvoje velizhaftvo raso- de vati. Rasodel pervizh je Jesuf, de je kdo vezhi , kakor Mosef in Elija, per miši ; boshja pofla, ki jima ni bilo enazih. De v’prizho je ozhetov edinez. Mosef je lju- 104 dem po boshjimu povelju vodo is fkale per- terkal — s’ molitujo fedemkrat premdleno je Elija desh is neba perprofil. Ob ftrafhni sheji, o goreli fufhi fta pomagala. Jesuf le migne, in voda je vino — in to is ve¬ like , sgol obilne dobrote. Bi bil mogel per bogabojezhih ljudi miši lepfhi pokasati, ki fo ravno Boga, ftvarnika vina, zhaftili, de fin je tiftiga, ki is leta v’ leto is rofe in deshja vino po tertah sadeluje? Jesuf je v’ drugizh rasodel, de je Boga povelizhovat, de je boshjo ljubesen raskasat, de je ljudi na fvet poboljfhat in svelizhat prifhel. She zhloveka prijasnoft jih je gjtnila, kako jim more fhe le ferze kipeti, ko jim boshja prijasnoft, in boshje velizhaftvo sdaj is njega sabli|hi — fposnali fo, de je boshji Edinez sa miso per njih — na enkrat fe Boga sraven febe savedd ! V’ B6gu in v’ molitvi, obljubim, je bila na enkrat vfa obedniza. Kako lepo she sdaj sa« nifha Jesuf vero med ljudi in v’ domove, ki je v’ tempelnu, in pa she v’ tempelnu ni bilo! c Sam boshji fin fe je do njih poni- shal, in s’ njimi poprijatlil, in prav per she- nitnini je fvoj pervi zhudesh ftoril. Pazh. farne od febe k’ti mili ljubdsni fo fe ljube prerokove befede mogle pertakniti: „ Ka¬ kor s’divizo mladenizh, fe bo tvoj vfmile s’teboj sarozhil — in kakor shenin nevefte, fe te bo tvoj Bog vefeljil. ” Le lepa podo¬ ba Jesufovih dobrdt je v’ vino fpremenena voda, fpreverneno posemlifko vefelje v’ ne- befhkiga. Pokasuje nam, de po Jesufu bo* ios do flabi ljudje terdni, de fuhi bodo polni duhšl, de is zhlovefhkiga fe bo na boshje obernilo. Ljubi otrozi I koga ni zhudo te m o- drdfti? — ob kratkim naf toljko poduzhi; te ljubesni? — le toljko mirti in vefelja je v’nji; te mozhi? — bres trudiza fo ji ftorjene vfe fhe toljke rezhi! Kdo ne bo she sdaj Jesufa ljubil, zhaftil in molil, fhž preden v’ fvet ftdpi! Pervo lčto Jesufa med fvčtam. 29. Jesuf v’ tempelnu, Ljubi moji ! velikonozhni prašnik je bil velki Judovfki prašnik, vi vefte. V’vel- kimu meftu, v’Jerusalemu, s’velikim fl<5- vesam fe je obhajal. Boga v’tempel molit je fto in fto jesarov ljudi fe f- hajalo — n& le Israelzi is žele deshele, tudi veliko boga- bojezhih ajdov is vfih narodov je hodilo. Ta god fe je perblishoval, Jesuf je vfako lepo fhego v 5 zbafti imel in fpofhtoval: tu¬ di grč. Siddvje je bil tempel, de nikolj taziga. Trije veliki dvori fo bili va-nj. V’ pervi- ga, ki fe je va-nj fhlo, fo narodi is vfe semlje fmeli. Pa is tega f - hajalfha, v’ kti- riga fo fe vfi narodi k’ boshji zhafti sbe* rali — kdo bo verjel ? — je shivinfko fe- nuThe sdaj bilo. Tako je to prifhlo: Bo- gdti fo vole ia ovze, vbogi golobe v’ tem- pelnu v’dar opravlali. Tudi v’dnarjih mar- fifcaj drobisha je fhlo opravlati. Ljudem to¬ rej od daljnih krajov je prav hodilo, de shr- vali kmalo staven terapelna Iohka nakiipijo, in de slato in frebro Iohka premenijo. ^aj¬ de napihneni, sraven pa vovzhji duhovni torej fo davik poftdvili, in fo ta dvor fem- vavzam in mendzham v’ fetmfhe prepullili. c Stopil Jesuf je v’tempelna predvdr. Vfe fe tare. Toljko ljudi in shivfne — voli, drdbniza, golobarji, dnarine mise, vfe kma¬ lo mu v’oziri flrine. Sabolelo v’dufho ga je, de fo dobri ajdje t&ko ddljo prifhli, in fhe vtakniti fe kam nimajo, de bi per pokdju Boga molili. Rasferdil fe je, viditi boshji tempel tak6 fkniniti s’ odertijo in dobizkam. S’ dčfno roko je motdsov sagrabil, is kakfhniga kramarfkiga vodra boja, in je s’ volimi femazhe in s’6v- zami vred is tempelna sakrdpil, s’ levo ro¬ ko je mise prehrazhal, vfe prek fe dnarji terkldjo, in golobarjam je djal: „ V’ kraj s’tem!” In na glaf in terdo je savpil: „Ne delajte femifha is hifhe mojiga ozheta!” Naj bi bil kdo drugi kaj tega pozhel, po vikfhi gofpofki nž poflan, in n£ oftd- plen s’ vojakmi, poftavil bi fe bil v’ fmerti- no nevarnoft. Vfi po konzu srojili bi bili femovavzi in menovavzi, kdpleno pravizo tukaj tergovati fo imeli. Nizh loshejiga per lžkomnih ljudeh ! — Pa Jesufu fe nihzher ne vftavla. Strah jih je opadel. Grosa je v’ nje fhfnila. Greddzh fprasnen je bil toljki prd* flor, fpet je fveta tihota. Toljko raozh l£ je v’ljudi Jesuf imel, in v’ferza fhe take! Nekaj kraljeviga, nekaj boshjiga je is nje- goviga oblizhja fhlo! Ljubi moji vi! De je to ftoril, s’nobe¬ no drugo rezhjo bol bi takirau polku, in per taki perloshnofti ne bil Jesuf mogel poka- sati, kdo de je, in zhimii de je prifhel. Boshjiga finu je v’febi pokasal. V’pervizhje bil sdaj Jesuf v’tempelnu, kar je v’njemu boshjiga finit Janes osnanil in polku odkasal — je torej zhudo, de po fvoji laftini gofpoduje, de ga hifho fvojiga ozhe- ta imenuje ? Jesuf je pokasal, deje zhlovefhko fpazhenje ovr^t , in liudi k’ Bdgu ravnat prifhel. She Janes je od njega pravil, de bo fvoje gumno ozhifhoval. Sdaj vidi tempe! ofkni- novati — je torej zhudo, de nefvete ljudi is tempelna trebi, de sdaj kmalo isglžd na¬ redi, kako fe mu hudiga gnufi, in de bo vfe hudobne is fvojiga kraljeftva odvrazhal ? Staven da Jesuf n a s n a n j e fhe, de je v’nebefih ozheta prifhel med vlimi narodi na semlji p o vel i- zhat. V’predvčru, ki je bil Israelzam in ajdam laften, fe je v’pervizh obnefel, t)4 v’tempelnu, ki fo Israelzi le va-nj fmeli. Zhudo po pravizi naf je te njegove ohlafti. Pa ravno tako !e njegova modroft zhud- iia, de je toljko pomembe in natika v’ to fvoje ravnanje djal! ic8 Ko je Jesuf fem&zhe in tergovze is tempelna ispdkal, in nameft hrupa vef boshji ondi ftal, potlej ftdpijo duhovni k’njemu, in drugi Judovfki velkini. Lepe, gole refuize nifo mogli tajiti, de v’boshji v£shi ne gre imeti femifha. Pa — muhaflo sado- fti! — dgnejo molzhe fe te refnize. Tega le nozhejo, de bi fi on to braniti pravizo fvojil. Torej vprafhajo ga: „ S’kakfhinitn snamenjam bofh fkasal, de imafh to delati oblaft ? ” Tako domifhlivdvi ko fo bili, tako Wbafto je bilo to vprafhanje. Prav s’ to jim je pokasal Jesuf, de ima oblaft od Boga delati » kar drugi nihzher nd. .Sami obljubim fo fe savski, in n£ malo, de mu je kaj taziga obveljalo. Per vfimu temu jim je Jesuf odgovoril. Mogozhno befedo jim rezbe : „ Podente ta tempel — na-fe pokashe — in poftavil v’treh dneh ga bom.” Teh befedi fhe nifo sdaj umeli. Mifli- li fo, de od ref tempelna govori. Pa tolj- ko le previdijo, Jesuf terdi, de bo fhe vezhi rezhi delal. De je kupze in proda- javze pregnal , jih je na fkrivnim s’ftraham navdalo. Ne upajo ii fhe tifhati va-nj. Nejeverno ga le pogledali, in rekli fo mu fpazheno : , n Sheft in fhtirdefet 1& fe je ta tempel delal, in ti fe ga slobifh v’treh dneh poftaviti ? ” —• in nejevoljni s’ temi befedami gredo fpred njega. Ljubi moji ! Ta Jesufov pervi odgovor pokashe, de je bilo vfe polno modrofti, kar je govoril. Duhovnam je fhel, ki fo mu v’ pra- 109 vizo po tempelnu vkasovati fegali, in da jim sazhutiti nekoljko fvojiga bosh- jiga rodii. Od rezhi ravno ljudem pred ozhmi je vfelej rad prilike jemdl. Sdaj je v’tempelnu bil. Kaj lepfhiga bi fe bilo da¬ lo rezhi? tempel — boshje prebivalfhe —ime* nuje fvoj shiv6t. De je od Boga pofldn, jim bo njegovo vftajenje fkasalo. To, pravi, jim bo ob fvojimu zhafu prizbalo. Tempel po¬ dirati pomeni njegovo fmert, ftaviti ga fpec njegovo vftajenje od fmerti. She goli per- ftivik, ki ga je perftdvil, v’ treh dneh, rasjdfni vfe, ne da fe v£zh fumiti in zvibla- ti, kaj de je menil. Koljko torej je pove¬ dal Jesuf s’ priliko tako rekdzh fpred febe pobrano! Kdo jo bdljfhi najde, in bol sa- deto ? Jesufove befede, kakor pred bosh¬ je, fo globdke priprčftofti in pomembe, in vfaka je, kjer ji gre biti. Komu ne bo v’zhafti vfaka befeda is Jesufovih uft? Uzhimo is te sgodbe fe fhd, kako Je- sufashalji, zhe boshji hifhi nezhaft s’nefpo- ddbnoftjo delamo. On, taki mil in krotek, tako ojftro jih je fkrdneshe tempelna! To¬ rej kakor gre in fe fpodobi, taki bodite v’ zirkvi in v’ boshji veshi. S’ fvetoftjo zhaftlte v’ nji fvetiga Boga ! Ne nakopavajte fi Jesufoviga ferda! Shi bi bilo shaloftno , ko bi napzhino v’ boshji veshi delali, de bi roka, naf shegnovati voljna v’nji, fbibo jemati mogla ?. iro 30. Jesuf in t Samarijanka per Jakopovimu vodnaku. Jesuf fe fpet v’ Nazaret is Jerusalema vernuje. Po .Satuarifhkimu je fhla pot. Po .Samariji, Israelfkiga kraljedva nekdajnimu velkimu medu, ki je letu bilo, fe je kraj tako imenoval. Do meda .Sihara, nekadaj fe mu je Sihem reklo , je prifhel. Polno ga ie v’Israelfki sgodovini. Bliso njega fe je fhe pridava vidila, ktiro je bil Jakop dal Joshefu, fvojimu finu. Tudi vodndk ali fhtirna je fhe bila, ktiro je Jakop kopal. Jakopov vodnak fe mu je reklo. Taki vodnaki fo bili takrat vezhi del s’gofhatimi dervefmi obfaj^ni, in staven fo bile klopi. Opoldne je bilo. Jesuf je fpbtan bil. Vfede fe per vodnaku. Njegovi uzhenzi fo v' me- fto fhli shivesha kupovat. Ko je Jesuf tako un fam per vodnaku fedel, je is meda .Samarijinka po vode prifhla. Judje fo daro vrafheno fovrashtvo do .Samarijanov imeli, vi vede. Le posdra- viti .Samarijana fe Jud ni vredniga doril. S’ njim is ene fkl^de jedi, piti is ene pofd- de, is tega bi d bili velik velik greh delali. Jesuf ni poterdil tega fovrashtva, dedravno fo bili .Samarijane ref v’ mardktirih smdtah. Le greh in smotnjave je fovrashil, nč ljudi. Kmalo tedaj vef prijasen rezhe sh&ii t „ Daj mi piti! Savska nad tem prijasnim ogovoram fe je shena. Ni ga mogla fkriti sazbudenja. III „ Od kod to , mu rezhe, de me ti piti proiifh ? Jud fi, in jes fim c 5amarijanka! ” Jesuf je pogovor kmalo na kaj lepfhiga obernil. Ljudi on poduzhiti ni nobene per- loshnotti is rdk fpuftil. Voda, ki jo shena sajčma, mu je perloshnoft , de jo pa le v’ pri¬ liki poduzhi. Rekel je : „ Ako bi dar boshji posnala, in kdo de je, kdor ti pravi: Daj mi piti! — d bi njega profila, in dal bi ti shive vode. ” Shena fhe ni umela, kam gre vfe to. Vfa fterma mu rezhe: „ t Saj nimafh s’zhemi sajeti, in vodnak je le vender globok. Od kod bofh neki jemal shive vode? t Si vezhi kalj od nafhiga ozh^ka Jakopa, ta vodnak nam fkopavfhiga, ki je is njega pil s’otrozi in zhedami ? ” Jesuf oftane per priliki: „Kdor to vo¬ do pije , sheja ga fpet. Kdor pa vodo pije, ki mu jo jes miflim dati, vekomaj vezh ne bo shejin. Voda, ktiro mu jes dam, boftu- deniz vode v’ njemu , tekdzhe v’ vezhno shivlenje.” Ljubi moji! morebiti fe vam godi, ka¬ kor ti shdni. Nekoljko temne morebiti fe vam sde te befede, tako ozhitne ki fo. Toljko le hozhejo rezhi: Shejaviz hrepeni po mersli vodi — ravno taka shelja, zhe fhe vef ni samujen , je v’zhloveku, de ga modrimu , dobrimu in svelizhanimu biti shč- ne. In to dufhino shčjo Jesuf obeta vga- 1'iti. Kar je komu mersel ftuddniz, ktiri od sheje o opolddnfhini vrozbini seva, to je nevednim* fpokčrnim in shaloftnim ljudem III Jesufov nauk, Jesufbv duh. Refnlze, fve- t6fti in blagbfti nepotekliv ftudeniz v’na- fhimu laftnimu ferzu nam obdta oshiveti. Kaj fi bomo boljfhiga vofhlli ? Pa tako vif6ko fe fhe duh ne vsdigne te shene. Smiraj fhe meni, od ref vode, pa odzhudne, je govorjenje. Djalaje: „ Gof- pod , daj mi te vode, de fi shejo na vfelej ogaflm ! Lefem po vode smiram hodit mi faj ne bo trdba. ” Jesuf je, ne bila bi miflila, pogovor na nekaj obernil, kar ji na enkrat ljuzh da. Rekel je: „ Idi , fvojiga mosha poklf- zhi, in pridi! ” Shena odgovori: „ Ga ni¬ mam mosha.” Jesuf rezhe: „ Prav fi odgo¬ vorila , de nimafh mosha ! Pet fi jih imela , in ktiriga sdaj imafh, ni tvoj. Refnizo fi govorila.” t Strila ji je bila ta befeda. Vftrafhila fe je, de nesnani uzhenlk, ki ga nikolj fhe ni vidila, vfe nj^no shivlenje in vfe njč fkrivne napake ve. Ruddzha , in s’ ozhml po febi — kakor pred fddbo vfigaveddzhi« ga Boga — obljubim je ftala pred njim. Od lramdte in kafa je le te befede isrezhi sa- mogla, drujiga ne: „ Gofpod ! vidim, tl fi prerok — fvetmosh, boshji prijatel.” Ne le Jesufu zhaft dala, tudi fposnala framosh- livo in na ravnoft je s’tem, de ima prav Jesuf, grdfhniza je. Jesuf ji je v’ferze vidil. Vidil je, de fe ki a in framuje, de fe poboljfhati sheljl, in nikar hude befedize ji ne rezhe. Sakaj do fpokornih gr^fhnikov ga je g61a ljubesen in miloft. Is vliga Te mu vidi, de je grefh« nike svelizhovat prifhel, ne hodit. Pa dobri sheni je sdaj fhe druga per ferzi rezh jo ti ('hi, in ta ne majhina. She veliko včkov let je bil sa kraj med Judmi in ^Samarijani prepir, kej Boga moliti. t Sama« rijane fo bili na hribu, she vede, sraven te¬ ga mefta pofebej tempel poftavili. Judje fo pa terdili, le v’ Jerusalemu fe Bog line mo¬ liti , in poderli fo bili ta tempel. Hrib s’rasdertiga tempelna f-fipino fe je od tod pred fabo imel. Jstari kavf fe Je srni« ram huj vnemal. Polna savupanja je shena do nesnaniga preroka, de je prerok je me¬ nila. Minila je, on, ki vfe tako ve, bo nar bol vedel povedati. Od konza sazhne: „ Nafhi ozhetje fo na ti gori Boga molili. Vi' Judje pa pravite, de ga v’Jerusalemu grč moliti. (Kdd tedaj ima prav)?” Jesuf rezhe: „ Shena verjami mi! zhaf pride, de ne bote ozheta molili ne na ti gori, ne v’ Jerusalemu. Vi molite kar ne vefte, (ne posnate fhe prav ne Boga, ne njegovih obljub). Mi molimo kar vemo, (nam Judam fo boshje fposnanje in njegove obljube savhpane). Sakaj smed Judov je svelizhanje — svelizhar fvera — ( smed Ju¬ dov pojde navuk po semlji Boga prav fposna- vati in moliti). Pride ta zhaf, in sdaj je she, ki bodo pravi molzi v’ duhu ozheta molili, in v’refnizi. In tudi ozhe h6zhe, de fo taki tifti, ktiri ga molijo. Duh je Bog, in ktiri ga molijo, ga morejo v’duhu in v’refnizi moliti,” Drugi dih H 114 Vite, ljubi moji ! Kako Jesuf befedo d er sin'. Ref sdaj ji daja shive vode. De jih nebefhke navuke 1£! V’ duhu vfim ljud- jem nam Boga veleva moliti. Vfih ljudU — .Samarijanov in Judov — ozhe je Bog. Bog je duh — nevi'd’n, vfigapri- zheozh. Zhlovefhki duh je boshji pravi tempel. V’ duhu in globoko is du¬ ha moremo Boga moliti. In to mi lohka po v fot. Moli tu v , ki Boga s’nj6 mo- limo, more refnizhna biti. Um more fposnati, ferze obzhutiti, djanje fpnzhati, kar ufta govore. Kdor Boga fvojiga ozheta imenuje — pa ga nima v’zbafti, in ga ne ljubi, in ne savupa va • nj, in mu ni, njemu dobrimu ozhetu , po otrokovo pokom, ne mdli ga taki po refnizi, Sm6ta, ali pa zlo lash in hina’vfhina je njegova molituv. Vfa uho je bila .Samarjauka na vfle- herno Jesufovo befedo. Vfa gjinena fi tifti fr^zhni zhaf mifli, ko bo Kriftuf prifhel, in pravo boshje zhefh^nje rasfhfril. „ V^m, je djala, fkorej Mefija bo prifhel. Prifhev- 4’hi naf bo vfe poduzhil. ” Dobra shena ni vedla, kako bliso je bila per frezhi, ktira ji je v’ mifli ! Jesuf ji rezhe: „ Jes lim on, ki s’ te¬ boj govorim.” Vezhi vefelje ima dobra shena, kakor bi bila fhe toljki sakldd slata in frebra na- fhla. Befeda fe ji terga, ne more fe ga dofti nafpofhtvjlti in nazhuditi. Shelje jo shend to berfh meftnizhanam povedati. Verzh od vefelja per vodnaku popuftila, v’ nsefto je us tekla, in rezhe: »Pojte, in moshd poglej¬ te, vfe mi je povedal, kar lim florila-- poglejte farni, zhe je Mefija, ali kdolj?** Ljubi otrozi ! tak6 s’golimi befedarni, kakor ti vbogi sheni, in pa sraven fhe kri- vovdrki in grdfhnizi, do lih mrfl Jesuf fhe nikomur ni povedal, de je Melija. Lohka fi miflite, sakaj je njd frezha sadela, nd pa velke duhdvfliine, vuzhdnih in imenitneshov, to nar perva is njegovih dR saflifhati? She dolti modri namrezh, fveti in frezhni fo ii bili v’ fvojih miflih. Napuh jim je vfe fer- ze sakerknil, nizh fe jih ne prime, ne vuk ne pobdlifhanje. Shena pa je per vli fvoji nevddnofli po boljimu navuku hrepenela. Tako nipzhina ki je bila, pa fposnala je fvoje grehe, povedala jih je, shelji' fe po- bdljfhati. Refniza ji je bila, odkritiga fer* za je bila, nizh ni potiihneniga, nizh hi- navfkiga v’ nji. ; Svoje desheUne je ljubila. Vupala in vefeljlla fe je, verovala je, de Rriftuf pride, Boga prav moliti ji smiraj na dufhi tizhf. Rada poflufha refnizo, k’fer- zu ji gre. Torej she takrat je bila taka — gotovo vaf ne bo to v’ zhafti do Jesufa motilo — veliko imenitnih ljudi ni maralo tod sa Jesufa, nd sa refnizo od njega; ljudjd toianjiflami, pa boljfhiga ferza fo pa is fer- Za va ■ nj verovali, fo fvojo frezho v’njemu najdovkli. Mi, ljubi otrozi! bozhemo tih boljffiih ljudi biti, pametni bomo, jelite, pofhteni, in vuka shdljni, in ref fe bomo poboljfhovalii kaj ne? Tihi vum, dobra fveta volja nar prdd do refnize prederdta, H z n6 31, Jesuf in ^Samarijane. ,Sh£ je s’ .Samarijanko Jesuf govoril, kar njegovi vuzhenziis mefta pridejo s’jedmi', ki fo jih nakupili. Sazhudijo le, de ga s’ .Samarijanko kramljati najdejo. Defiravno dobri mosbje namrezh, nekoljko fcuda do .Samarijanov fo fe bili le tudi navseli, menilo le je, de to je praviga Israelza nar potrebnifhi laftnčft. Mikalo jih je svdditi, kaj je s’ njo govoril ? Lih toljko de jim vprafhanje is jesika ne sderzhf. Pa preveliko zliaft fo imeli do Jesufa, nobeden fi ga ne vupa po- prafhati. Molzhd poftavijo jed pred - nj. Dufho najti, ktire fe je rada refiiiza prijemala, vezhi vefelja ni imel Jesuf. Tudi previdil je, kaj dobriga vfe bo dal ta po¬ govor s’ .Samarijanko. Ozheta povelizho- vati in toljko ljudi svellzhati, le tega je bil poln. Maral je sdaj sa jed ! .Sit she je bil nebefhkih obzhdtlejov. Vuzhenzi nifo vedli, kaj fe je sgodilo, n£ kaj hodi po Jesufovimu ferzu. Va-nj torej pertifkali in djali fo mu : „ Vuzhenik, de ga! jej no! ” Jesuf rezhe: „ Jefti je¬ dilo imam jes, ki ga vi ne vefte. Godilo fe je vuzhenzam , kakor .Samarjanki prdd. Nifo vumeli tega. Med feboj fo djali: „Mu je kdo jeft pernefel, ali kokdlj ? ” Sdaj fhe le jim Jesuf na ravnoft povd: „ Moja jed je, de voljo poflavfhiga me delam, in njegovo ddlo dokonzhim. ” Vefeli nad is- lago fe sazhudijo, ki fi je nihzher ni do- mifhloval. S’ vefeljam fo vidili sdaj: Volja ii7 boshja jejesufu, de jed in pijazha ne toljko; fvojo dolshndft fpoluiti mu je shivesh od dne do dne, vshitik od ure do ure. Ljubi moji ! tako po ljudeh, jelite, fo Jesufove prilike pofnete, tako lohke, in ta¬ ko fhinejo v’oziri, de jih vfaki otrok lohko vume? Jelite, jefti in piti nikolj ne posa'- bite ? Ravno tako boshje volje ftoriti ne posablujte. Zhe fte uno lazhni, in klizhe fe k’j^di, she je vefelje, jelite? Ljuba, kakor lazhnimu jed, vam bodi boshja volja. Tudi vefte, dobro de jed in pijazha zhlo- veku, pokrepzha in poshivi' ga. Ravno ta¬ ko nam boshjo voljo fpolmVfhim de dobro perlerzu, in v£zh in vezh mozhi k’dobrimu dobivamo v’fe. Krajnzov prigovor je: „ Hldb dela obras ldp. ” Tako tudi pravo poddbo dufhi fhe le shivlenje po boshji volji daja. Sagtedal sdaj .Samarijane jejesuf, ki fo is mefta po shenini befedi do njega fhli. .Svoje vuzhenze, vfi v 5 pofvžtnih fkerbeh fo fhe bili, per delu mu na roke iti je hotel fpodbdfti, in de lepo naj .Samarjane fprimejo. Polje s’shitam prepresheno fpet mu da per- ldshnoft, de navuk od polja vsame. V’ pri¬ liki po navadi jim rezhe prijasno: „Vi pra¬ vite, fhe fhtiri mefze, in shetva bo. Po¬ glejte, povem vam, oziri vsdignite, in polje poglejte — .Samarjane iti jim kashe — po¬ vem vam , shfftuv rumena fo she. In kdor shanje , fvoje plazhilo dobi. ,Sad vezhniga shivlenja pofpravla — in fijdviz in onshanjiz oba fe bota vefeljila. ” — Ljubi moji! veliko , lepo opravilo, II& ljudi modriti, poboljfhovati, in k’ svelt« zhanju, ravnati, permeri Jesuf poljfkium delu. Vi vefie, lepo je viditi obdelano, bogato njivo, ki ni ftvdrize plevela na nji, ki vfa v’sernu in klafu plava. Prav tako polje, pravi Jesuf, je Jesufu in njegovim vuzhdtizam velTvet, od njih truda ga bo vii- ga dobro prezvedlo, ter bo v’ včzhnoft per- sorllo. She bi bilo to lepo! — Vezhkrat, jelite, tudi ljudi na polju fle she vidili, ob shetvi poftavim; na preterganje delajo, vfe t£zhe po njih. t Sam sa - fe bo fkerbel, Vfakimu dndvi je njegove laftne teshave do¬ vol. ” Ljubi moji! zhifti in biftri fo vfi ti lepi in vefeli Jesufovi navuki, kakor rola in nji kaplja. Le v n miti jo moremo refni- zo: Biti fvetimu je edina zhloveku fpo- ddbna fkerb — vfe druge pretanjke fkerbi po sgol posimlifkih rezheii fo nepotrebne, ki le more zhloveka, fo dufhi nevarne, fo nevredne zhloveka. Pa, memo te toljke refnize naf Jesuf vuzhi fhe: kako boshje dela premifhluj- mo, in koljko lepiga fe is njih vuzh/mo. Boshje dela naj nam sgledalo serkalo ali fhpegel bodo, Boga v’ njemu fposnavajmo. Sbe vfaka fhe toljzhkina roshiza ali traviza per no¬ gah, ne le lepo s’svisdami natrdfeno neb6; n£ le neismerne trume shivih ftvari, she vfaki tizhik je boshje viigamogozhnofti in njegove modrdfti osnanovaviz; nobe¬ no fhe tako zhlovefhko delo fe ne more s’njim meriti. Povfot, po vfimu ftvarjenju fe ljube boshje dobrote fleddvi berejo. Vfa¬ ki tizhik fvoje sernize, vfaka roshiza naj- duje fvojo roffzo. Nobene fhe toljzhkine ftvirize ne posabi Bog. Le fhkerjanz naj nakvifhko sleti', kmalo bi fe moglo, tako rekozh, nafhe lerze v’ nebd sa njim fpuftiti; molituv, hvala in vupanje bi naf moglo v’ne¬ bo sa njim nefti. ..Spomin v’ fleherni r6shizi na Boga bi mogli sagledati, vfaka bi naf mogla boshje prijasnofti opomniti. Boshje dela naf h’ krep^fti in zhednolti perganjajo. Vuzhe naf, kolj- ki de je zlilo vek, in koljka njegova imenitnoft! Sh^ fo lepe, in lepo pifa- ne zvetlize in roshe, lepe duh6ve is febe shenejo; prezhudna je tizhja perurnoft fe shiveti, varvati, guesda snafhati, ki jo na fvet pernefd, nikolj ne mine pčtje njih ger- latpanje in vfe ftvari' prefižshe zhlo- veks’fvojo l^po v’neb<5 sravnico poltavo, fhe bol pa s’ dufhnimi dardvi, s’ fvojo pa¬ metjo ; sazhimen je vliga, kar je veliziga, lepiga in dobriga, fvojiga ftvarnika fposnati ima mdzh. Kdo fe ne bo vefeljll, kdo ne bo Boga is ferza hvalil, de lepi zhlovefhki obras, de mu je pamet in pozhutke dal ! Bofht bi bilo shaloftno, ako bi zhlovek per vfih dufhinih darovih shivini enak bil, ako bi pizhe jifkati, drujiga ne vedel! Bofht bi bilo shaloftno, ako bi fe ljudje lepo ob- lazhiti, pa drujiga ne tuhtali in ne vedli, v’ zhemur jih vlaka rosha vftavi, ki je na polju ! Boshje ddla nam veliko n e* dolshniga v efel ja p on u j a j o. Okolj pertlfzhne vbdshzhove kdzhe na kmetih je lepot, de v’kraljevih dvdrih ne takih, le jablano v’ z ver j o, le gofhdvko, robido v’ zvetju vam v’ mifel vsamem. Kar bogatfnz s’ terdimi dnarji kupuje, de febe in hifho Hfhpa, je komej fenza kaj lepfhiga in g6r- fhiga, kar fhe taki vboshiz is boshje roke vfaki dan prejema. Pa, fe ve, te lepcfte le v’ marno ok6 fhinejo, le zhilte ferza fe jih vefelje. Žele fkrinje slata ga ne da¬ jo , toljko vefelja ima , kdor ima tako ferze. 42. Jesufov navuk, kako s’dru¬ gimi ravnajmo. Vfe navuke , kako s’ drugimi ljudmi ravnajmo, je Jesuf ob kratkim isrekel: ,, K a r k o 1 j hozhete, de bi vam ljudje ftorili, ftorite jim tudi vi.” „Sapopadik pottave in prerdkov je to”, je fhe Jesuf perftavil. Ljubi moji! ta tol j k i isrek gre bol v’ tanjko rasloshiti* Sapopadik v fi h dolsh- noft vfih ljudi do vfih ljudi je. Is tega Jesufoviga Vuka fe pervizh vfi ljudje vuzhimo, kaj fmo do drujih dolshni. c Sbe tako majhino dete, ki je pre¬ govorilo komej, ga she lohka vumeva , in lohka fvoje dolshnoflize is njega fposnava. Le otroka vprafhajmo , ki ima fkledizo mleka pred feboj , ali rdsh polno roko J „ Ljubo moje dete! glej ! ako bi ti un 16 otrok bil ali bila, ki nima sdaj ne mleka, ne rdsh, kaj bi ii vdfhil ali vofhila?” Kaj ne, kmalo porežite: „S’njim jefti, tudi ne- koljko lepih rdsh bi fi vdfhil, vofhila ! ” In pa zhe je dobriga ferza, vmiljilo , oblju¬ bim, fe mu bo per timu vprafhanju, dal mu bo mleka in rdsh. Vuzhimo fe drugizh, kaj fmo do vfih drujih ljudi dolshni. Otrok, ktiri fta- rifham marfikaj shaliga flori, naj fe vpra* fha: „ Ko bi jes bil na ozhetovimu meftu, vlaki grishlej kruha, ki fe od mladiga s’njim ogrefhim, je njih dobrota; njih vfaka nic J 57 je na meni; s’potnim obrasam tako terdo delali, in mnogo vefelje fo ii perkratili, de me lepo rede, in shaljim jih sdaj. — Ko bi jes bil na maternimu meftu , toljko fo sa* me prebili, toljko nozhi fo prezhuli, toljko grishlejov laftnim vuftam pertergali, in me¬ ni fo jih dali, in fdlse jim sdaj pijem — ko bi jes bil na njih meftu, naj fe otrok vpra- fha, bi fi ne bil kaj drujiga vfveft, ne pa nehvaleshuofti, nepokdrfhine, sanizhvdnja?” — Ti odgdvori lo takd lohki, de jih pazh ni treba v’mifli jemati, — Vfaki otrok naj¬ de lohka is teh Jesufovih befed, kaj gre ftarifham od njega, kaj defzhiku in babizi, kaj vuzhenikam, kaj bratam in feftram, kaj shlahti, poflam, fofddam, ptujzam, kaj re- vesham, kaj berazhu pred pragam. V fe vtretjizh , kar fmo drujitn dolsh- ni, fe vuzhnuo is teh Jesufovih befedi. Kdor ravno sdaj Id to berefh, fi ne vdfhifh kalj, de bi ti ljudjd dobri bili , prijasui, vfmileni, de bi pofhteno s’ teboj ravnali, de bi fe ti prav obnafhali? Bolji te, jeli, zhe fo sarobleni, zhe te pifano gledajo, zhe gerdo s’teboj delajo, zhe te okradejo, obrekujejo, kaj, le kaj hudiga natolzujejo naj od tebe? — Lej, kar od drujih ho- zhefh, ftori jim tudi tu Vite, le nekake Jesufove befede fo she toljke vuzhenize! dobrota, prijasnoft, krotkoft, dobrode’jnoft, praviza, do ljudi' vfe dolshndfti fo v’teh be- fedah, Ljubi vi! Primite fe tega lepiga Jesu- foviga isrdka, de bote smiraj va-nj miflili 158 in gledali — le toljko navtika ima v’febi, in Itihels je, slie otrozi ga previdijo, she oni fe lohka va • nj svčjo. Lep je, in lohka ga na-fe obernete: De fte na koga drujiga medu, fi miflite, in v’ laftnimu ferzu sapifano bote vi- dili, kaj mn gr^ od vaf. .Storili s’ vefeljam bote to , jelite ? — She bote prijetni in perljudni, she bote dobri, she Lote lepa dufha ! 43, ( Spodbadik, ravnati fe po Jesufovimu vuku. '' Navtike, ki jih je per drujih perlosh- noftih , vzhafi The bol na tanjko Jesuf po- novlal, bote, ljubi moji! fhe fzhafama fli- fhali. To pot naj vam fhe fklep povem, ki naf per konzu fvojiga govorjenja s’njim tudi shiveti po njegovih vukih perganja. Lep je, v’shivo fega. Kaj namrezh bi nam fhe taki lepi navuki pomagali , ki jih je on , boshji fin, is neb^f pernefel, zhe jih ne dopolnimo ? .Sofebno fe nam Jesuf hudih isgle- dov varovati veleva, ki fe slafti mladi ljudje dajo s’njimi radi sapelovati, de greh delajo, in sraven fi miflijo : Drugi fo tudi taki. Torej rekel je: „ t Skosi v6ske duri fi persadenfte iti, Sakaj fbiroke fo vrata in proftorna je zefta, ktira v’ pogublenje pela, in veliko jih po-nji hodi. Pa ttifne i 5 9 fo vrata, in voska je zella, ktira v’shiv- lenje pela, in malo jih jo najduje, ” Ravno tako fe ljudi varovati veleva, ktiri fe modre in bogabojezhe hlinijo, pa krive navuke, nejevero in v ras hi tro- lijo, Ktiri jih poflufhajo, fe ob nedolsh-** nolt in krepčil, ob vefelje in svelizhaoje perpravijo, »Varite fe lashnivih prerokov, jim pravi, ktiri v’ovzhjimu oblazhilu k’vam hodijo, snotrej pa fo derezhi volkdvi. Is fadti jih bote fposnali. ” Nekolj tedaj fe ne moremo ljudi, ktiri lepo govore, pa gerdo shive , nč navukov dofti varovati, ktiri vfhefa gladijo, fo pa hudiga fadu. „ Ne vlaki, ktiri mi, Gofpod ! Gofpod ! pravi, govori Jesuf fhe, ampak le tifii pojde v’bo$hje kraljellvo, kdor voljo fpolni mojiga ozheta v’nebelih. Veliko mi jih ti- fti dan — na fčdni dan — porezhe: Gofpod! Gofpod! ali nifmo v’tvojima imenu prero¬ kovali , v’tvojimu imenu hudizhov isganjali , v’tvojimu imenu zhudeshov delali? Jes pa jim porezhem: Vaf ne posn^m. Poberite fe fpred mene, hudč lle delali. ” Le lepo shivlčnje torej je gotovo snamenje dobriga zhloveka. Po B6gu shiveti, nobene druge ni toljke; kaj veliziga je ta, nobena zhlo- vefhka mozh ne premore kaj enaziga; velika je ti, de prerokovati, hudizhe isganjati , zhudeshe delati ne roljka. „Vfleherniga tedaj —- je djal Jesuf — kdor te moje befede flifhi, in de fe po njih ravnd, permririm vumnimu moshu, ktiri je na fkalo fvojo hifho poflavih Naljiv je i6o na-njo derel, povdden perhrumi, viharji fe va-njo vprd; pa ni fe poderla; na Tkalo namrezh je sidana. Kdor pa ta moj navuk flifhi, pa ga ne dershi, bebattimu moshu ga permerim, ktiri je na pefik hifho ftavil. Naljiv Ijie , povdden perverfhi , vetrdvi vlezhejo, iu vpr6 fe v’ hifho — in fofpe fe, she je hrum! ” Jesufov navuk tedaj der- shati, to fo edine fkalnate tla, ne premak¬ nejo fe, na-nje moremo fvojo fvetoft sida- ti, in na-nje fvoje svelizhanje. Vli fo fe timu govorjenju zhudili, Ni- kolj nifo fvojih ptfmejov kaj taziga flifhali. c She bol pa fo oftermeli, s’ kakorfhino zhaltjo in fveftjo jim je te navuke pravil. Ne le zhudeshi, ki fo jih vidili, tudi befe- de fo Jesufovo nadzhlovefhko mozh, in njegovo boshjo modrotl prizhale, Mogčzh- ne befede: „Sapovem vam — pore- zhem vam na fodni dan!” fo slafti povedale, s’koljko oblatijo de ga Bog pofhle; sakonodaj ali poftavar in fodnik ljudi bo, ne le vuzhenik. Zhaft in ti¬ hota je med ljudmi vflala, fveta groša vfe je opadla. Oh , ljubi moji! naj ti pregjineni ljudje tu* di vafhe ferza nekoljko gjtnejo! Oh, tudi vi sazhutite kaj fvetiga vefelja nad takimi boshjimi navuki! In zhutili ga bote, le do¬ broti ljubite, in le primite fe je, i6i 44. Jesufin ftotnik is Kafar- navma. Od fvoje perve hdje po Galileji fe Je- suf fpet h’ Kafarnavmu perblisha. V’ fvoj drugi dom tako rekdzh fi je bil to mefto sbral, vemo. V’Kafarnavmu je bil ritnfek ftdtnik na flanu. Njegov hlapez, le tako rad ga je imel, je bil v’fmert bolan. Komej sve fldtnik, de je fpet Jesuf v’temu kraju, kmalo je meftnih oblaftoikov do Jesufa poflal, profiti jim ga rezhe, de bi mu hlapza o- sdravil. Pridejo, molddvajo ga: „ Vreden je, fo djali, fkashi mu to dobroto. Rad ima ljudi nafhe, in is fvojiga nam je f-hodnrzo posidal.” Jesuf grdper ti prizhi s’njimi. c Stotnik, ko je to flifhal, pofhle pri- jatlov do Jesufa, fporozhi' mu; „ Gofpod! ne trudi fe ! Jes te nifim v’ fvojo hifho vre¬ den. In pa prav sa to nifim hotel fam do tebe. Rdzi le, in moj hlapez bo sdrav.” Jesuf fe ne da ovrdti. Kadar Jesuf she bliso do hifhe pride, gre fam fiotnik, pred-nj je ftdpil, in mu re¬ zhe: »Gofpod! jes nifim vreden, de grefh pod mojo ftreho; rezi le befedo, in sdrav bo moj hlapez. Zlo jes namrezh, defiravno ftotnik le in drugim v’povelju, imam voja¬ kov pod fabo. Zhe mu rezhem: idi! gre; in unimu: pridi! in pride; in hlapzu: to flori! in flori. (Ravno tako tudi tl lohka zeli boldsenfki derhali sapovdujefh, in vbč- gajo te ). ” Drugi dkU L i6a Jesuf to flifhavfhi fe savsame, ober- nil fe , in ljudem je rekel, ki fo ga olipali: „ Gotovo! take vere v’ Israelu nilim nafhel. Povem vam pa tudi: Prifhlo veliko jih bo od sdra in mraka (is djdovfkih deshel) jn s’ Abrahamam, Isakam in Jakopsm bodo v* nebefhkimu kraljeftvu. Kraljefhki otrozi pa bodo is kraljeftva v’sadno tamnizo porineni. Tulčnje in s’sobmi fhkripanje v’nji bo.” Pa ne bojte fe jih, ktiri le truplo vmore, dufhi pa kaj ne morejo. Tiftiga raji fe bdjre, ktiri dufho in truplo lohka v’ pekel porine. ” s’ poterpeshlivoftjo, in kar je fzer lepiga , s’ vfim. Pa, v’ te Jesufove ddla fe je fhe kaj vezbiga fkrivaio. Nd le teld fnim nad- 16gam ventovati , ampak pokasati s’tih zhudeshov vfigamogbzhnoftjo in Jjubesenjo je hotel, de bo dufhi tudi pomagal. Svu* naju je sdravje je pomemba bilo snotrajniga. Tudi dufha ima tel^fu enake flabdfti. Sh6 med ljudmi pravimo od zhloveka, ktiri po dufhi nizh ne velji: c Slep, gluh je refnize, nezhift in s’ pregreho je ognufen, fhantov, mertev je k’ dobrimu. Take duhovne flžpze tedaj rasfvetluje Jesuf , ki ne vidi¬ jo n6 boshje prijasnofti, ne Tvojih lepih dolshndft, ne bresna, ki fe v’ pogublenje va • nj valje. Duhovnim, boshjiga glafti gluhim glufhzam Jesuf vufMfa odpera* Duhovnim, k’lepim ddlam fhantov im fhčinto vzam daja Jesuf mozh , de fe do- briga lotijo , in, de fe jim pot svelizhanja odlega. V’ dufhi osdravla on boshjo podo¬ bo , ki jo, kaj g6be telo ! greh ofkruni in ognufuje. Oshivla jih vfe, kar jih je od greha mertvih, in pa revnih in piiftih* In tak6 v figa zhloveka po dufhi in telefu prenovit, po to na ken- zu je nebefhki ozhe Jesufa na fvet poflal, po nizh drujiga. V’ fredi med toljko lihkar rdvnimi ljud¬ mi , ki je vfim pomagal, ftoje, je nektire N 2 196 befede fhe Jesuf govdril , ki jih ni s’ sla- tam preplazbati. Vfe rezin, je djal, fo mi od m o ji g a ozheta isrozhene. — Pridi¬ te k’ meni, ktiri ft e vtrudeni in oblosheni, in pokrepzhal vaf bom. Vsamitena-femoj jarin, in vuzhite fe od mene, krotak fim in ponishen is ferza. Tako bote najdi i pokoj fvojim dufham; dok¬ ler moj jarm je fladik in 1 <5li¬ le o je moje breme. Kdo ne porezhe gjinen tukaj: O Ijubes- nfvi tf prijatel! tvoja vligamogdzhnoft, nizh drujiga ni tvoji nefkonzhini ljubesni enazi- ga, vfe naf vabifh ! Kdo, zhe ga reva tare, ne bo v’te vupal! — kdo do fih in^I greha shel&ni jarm nofivfhi ne bo raji fladki jarm tvojih sapoved na-fe vsel! kdo te ne vb6- gal! Kdo fe ne bo tvojiga isgleda prijel, in ne bo vefel po ftopinjah hodil, ki jih pred nam dčlafh, ker one farne le v’ pokoj in po- zhitik pelajo! 53. Jesufova prflika od fevza. Jesuf je fpet h’ Gendsarfkimu morju prifhel. Kmalo perhitf polka is vfih krajov in meft, ofipajo fe ga. Jesuf ft6pi v’zhol- nizhik, in fe je vtedel. Ljudje fe rasfidpijo ob jeseru po brčgu. Ogovorivfhi jih: „ Po- flufhajte ! jim je, de ga raji poflu- fhajo, bol vumejo, in de navuk terdnej f 19 7 o b d e r s h č, fvoj nebefhki vuk sazhel v’ sgol prilikah raslagati. Joj, ljubi otrozi! poflufhajmo jih faj te lepe prilike! Od kmetije in domazhije fo vfe. Gjinile naf bodo, tak6 fo priprofte, lohke in ljubesmVe! Odperte bukve, v’kti- re je Bog vfe polno lepihnavukov sapifaU fo tako rekozh semlja in ftvari, in boshji fin nam jih brati v’njih kashe. „ c Seviz je fhel f jat, je sazhel Jesuf. Nikoljko sernja med fetujo je na pot perle- telo. Pohčdijo ga. Pa tudi tize fo lerade, posdblejo ga. Nekoljko ga je na kamni¬ to padlo, prepefbeno je , in preplitvo je bilo parili. Naglo je pognalo , pa fonze gajesapeklo, vfufhilo fe je, ker fe vrafli kam ni imelo. Nekoljko ga je med ternje padlo. Ternje je s’ njim vred raflo, sadu- fhilo ga je, tudi ni fadd. Nekoljko pa ga je na lepo semljo padlo. Pognalo, raflo, sadelovalo, in trideferiri, fhedefetiri, kaj, ftotiri fad je obrodilo. ” Lepa islaga je te prilike. Jesuf fam jo je isldshil. Lejte, je djal, Rme je boshja befeda. Per ktirih serno na pot pada, fo riflti, ki flifhijo, pa ne rasvu- mejo boshje befede. Vrag hodi, in kar je v’ njih. ferze safjaniga, pobdre, de ne ve¬ jejo, in de svelizhani nifo. Serno, kriro na kamnito pada, fo tifti, kciri boshjo befedo flifhijo, in prezej s’ vefeljam na • fe vsamejo, pa fe ji vrafti ne dajo. Majavi fo, nekaj zhafa le verjejo; pride naj pa nadlo¬ ga nad-nje, ali preganjanje savolo boshje 198 befede, kmalo fo sapelani, in odftdpijo ob fkufhnjavi. Serno, ki med ter nje pade, fo tifti, ktiri boshjo befedo fzer poflufhajo, pa proftor v’ fvojimu ferzu dajo tudi zhaf- nim fkerbim in nadlegam , golufno bogaftvo, fladnoftin druge pofvet- ne fldfti jih mikajo, in boshjo befedo s a« 1 a p i j o , nizh nima fadd. Per ktirih serno lepo seroljo najduje, fo tifti, ktiri bosh¬ jo befedo flifhijo in vumčvajo, ki jo s’ voljnim in dobrim ferzam na-1'e vsa- mejo in ohranijo , ki je ftanoviteu fad per njih — per nektirih tridefetiri, per nektirih fhedefetiri, per nektirih Ho¬ tki. ” Ljubi moji vf! ena je nar bol potrebna, de Jesufov boshji uavuk fad v’ naf obrodi! Vfelej radi torej ga poflufhajmo ! .Strini s’vlimi nepremifhlenirai mifli! take mifli, in pa vfe pifano tizhov ! vfako sveli- zhanfko befedo poberejo! V’ dno ferza liga safajujmo! .Strdni s’vfo termo, ona in pa kamenje, ki pod parftjd tizhi, nobeni dobri rezhi fe ne da v’nafhe ferze vrafti ! S’ zhiftim ferzam ga v’febi ohranimo. .Strani is ferza s’ fkerbmi, s’ flidnoftjo, s’ tvdsbo nazhafne rezhi kakor kmet s’ ter- njam is polja! .Stotfri fad tudi per naf bo imel Jesufov navuk. Bofht bi bilo lepo! %99 54. Shetufka prilika. V’drugi lohki priliki od kmetije nam Jesuf zeli lepi obras boshjiga kraljeftva na semlji, koljkofhino bo, ob kratkim fzer, pa lepiga ozherta. Per nebefhkimu kraljeftvu , je djal, je ravno taka , kakor per raoslm, ktiri njivo s’ lepim femenam obteje. Pa fovrashnik pri¬ de, kadar njegovi fpe, fmetf nafčje med pfhenizo, in gre. Kadar fdtuv poshdne, in klafovi, kar fe tudi plevel perkasuje. Hlapzi gredd h’ gofpodarju, povedd mu: Ozhe! nifte lepiga fdmena na njivo fjali ? Od kod tedaj je plevel ?” Gofpodar rezhe: „ in ozhefa le v’ Jesufa oberniti jo je fram. Vfe njdno ferze je drugazh. Le prasne rezhf in pregrefhne flifti fo preit ženo imele per nji. Sdaj je vfa v’ zhafti in ljubesni do Jesufa , do njega nebdfzhana. V’ d jan ju kashe fvoje fpreober« ne nje. Jesnfu brifhe noge s’3afmf» v’kpi* rih fo fe morebiti pred dragi kdtnehi in bf- feri fvettli; in difhave , ki fo ji pfdd smed laf dihtele, fo ji le fhe, de Jesufa *’njimi pozbaftf. Koljkor ji je mogozhe, popra v la ddjsuo pobil j Tkanje« O« zhitno je greh delala, ozhitno dela pok6- 216 ro. Nje fpreobern<&nje pdflednizh je bilo (lanov itn o, ne le kfdnja ob(d- lej, ki fe vtrene in miue. Od (ih mal je bila Jesufova svefta vuzhenka, in is grefh- nize terda fvetniza. In taki, ljubi moji' fino tudi mi lohka, in pa bodimo, bodimo! Nad Fari sejam, grčfhnize sanizhvav- zam, pa potlej s’laftnim savs&jdm prepri- zhanim, de ji ga v’dobrimu fhe sdvanaj kaj ni, fe vuzhimo nikoli n£ nikdgar sanizhovati, tudi grefhnik naj bo. Zhe na semlji ne, fej tifti dan, ki bo vfe na dan prifhlo, bi fzer po Farisejovo tudi mi na framoti oftad vtegnili! 60. Vmirenje viharja na morju. Eniga dne, she na v&her je fhlo, ko fo ljudjč prevezh va - nj pertifkali, je .jesuf vuzhenzam rekel: „ Na uno (Iran jesera ftrujejmo.” Odpravijo tedaj ljudi, in Je¬ suf s’vuzhenzmi gre v’zholn. t So odrinili, in fhe nekoljko zholnizhov fe mu per- drusbi. Obljubim, slo fe je bil Jesuf zhes dan vtriidil. Na uni ftrani jesera ga je pa Jč novo delo zhakalo. V’ sadni kern torej je fedel, in fe pozhfvat naflone. , Tako je vfaki zhafik prav vedel cxberniti, pokrdpzhat fe k’ dobrimu. Kadar fe tako petejo, kar fe na jd- seru filn vihar vsdigne. Val6vi plufkajo v’zhqln, pokrivajo ga. Vef do verha je v’ valovih, saj&nal fe je. Potoniti je nevar- noft. Pa fpal je ! Jesuf, fpezhi v’ raspadlivi zhipfnji ob ftrafhnimu viharju, nam je dufhiniga pokoja podoba, ki ga fvet6ft in v’Bo- gd savupanje zhloveku da. Vuzhenzi fo bili v’ ftrahu in trepetu. Nad - nj gred6, ga sbudd, in rezhejo mu: »,Gofpod! otrni nat'! poginjamo. Ti ni mar, de nat* bo konez? De fo taki bojezhi in ftrahlfvi bili, okregati jih je fhlo. De fo pa per vlimu fvojimu malimu savupanju k’Jesufu pomo- zhi fhti jifkat, to je hvale in pofnemanja vredno. Jesuf je per miru rekel: „ Kaj fe tako bojte, vi malo verzi? Kej je kaj vere? nj* mate zlo nizh savupanja ? ” Tudi te befede naf vuzhd: Savupanja pomanjkanje dela bojdzhiga, plafhniga zhlo- veka, in nepokdjniga in fkerbniga. Vera v’ Bogd in v’jesufa naf fhe v’ takih nevar- noftih vmiri, vefeli fmo. In take naf ho- zhe Jesuf imeti ! Po tim je Jesuf vftal, in vka.sal je viharju: „Potihni!” in verfhezhim valdvatn je rekel: „ Per miru ! ” in veter je vm6k- nii, in po jeseru je bila velika tihota. Kar litlik ni mignil po bregu. Jeser, in pa vbrl* fano nebo! Kar je lihkar Jesuf s’ befedo vu« zbil, vuzhi sdaj s’ djanjam: vdrovati in savupati. Veter in morje fta in pokorna, per vlaki nevarnolti on lohka pa« 213 maga, c Shd smiraj ima ravno tifto tn6zh. Ne ld vuzhenzov krik, fhe sdaj fiifhi tudi nafhiga, Ravuo toijke ljtibesni je fhe. Kdor va-njsavupa, fe nizhefar ne boji! Ljudje po drujih zholnih, in ob enirau oteti, kadar vidijo to ftoriti .Jesufa, fo vii oftermeli. Vfe je ftrah obldtel. „ Kdo je she ta fo djali eden drugitnu, de vetru in morju vkasuje, in vdter in morje ga vbdga?” Ljubi moji! vf farni fi odgovorite! 6r, Per mnogih perloshnoftih pofebni Jesufovi reki, Per vfakimu vprafhanju je Jesuf lep6 in po boshje odgovoril — per vfaki fhe foljzhkiui peridshnoftizi je ljudi na kaj vfsh- jiga iu nebefhkiga savrazhal. Nekoljko teh lepih Jesufovih rekov je is tega njego- viga perviga Idfa med fvdtam. Pa tudi dru. ge, ki fo po fvetih evangdljih rastrefeni, kar feda, tukaj vkup najti, miflim, vafbo vefeljilo! Pffmej je k’ Jestifu perftdpi!, in ga vprafha: „ Vuzhenik ! ktira je nar ve« zhi sapoved v’ sakonu ali poftavi ? ” Jesuf je odgovoril: „ Ljubi Boga fvojiga gofpoda is zeliga fvojiga ferza, is žele fvoje dufhe, is vfiga fvoji¬ ga v uma in is vfe fvoje raozhf. «19 Nar vezhi in perva je ta sapo« ved. Druga pa je ti enaka: Lju¬ bi fvojiga blishniga, kakor fiatu febe. Ni je vezhi sapovdi od tih dveh. Vfa podava in vfx preroki f o v’tih dveh sapovdi h. ” Nar imenitnifhi viih Jesufovih rekov je ta. Krajfhi in bol v’ jafno fe ne da po« vedati, kar imamo vfe ftoriti. To flori» in kar Mosef in preroki, kar Kriftuf in a- poftelni hozhejo, vfe je ftorj^uo. Kdo drugi je Jesufu rekel: „ Gofpod ! s’ teboj biti fim fklenil; pa domii naj grem pred, de fe per fvojih poflovim. ” jesuf dobro vedozh, de inu je na pol komej ref' niza, in doma ga bodo fpec odvernili, mu rezhe: „ Ni hzh er ni goden bos h j i- ga kraljeftva , kdor sa plug pri¬ jema, in fe s a fabo osi ra. ” Ne bo opravil veliko, she zhafniga opravila naj fe kdo fpridama ne ldti, in dolgo naj opresuje. Ravno taka je per opravilu , de nikolj vezhiga, per krepdfli ✓ in bogabojezhnofti , ktira sgol farna naf boshjiga kraljeftva godne dela. Po poti enkrat je pffmej k’Jesufu pi> fhel, in rezhe mu s „ Vuzhenik ! per tebi bom, kamor kol j grefh.” Zhefh ! je mif* lil fam per febi, 'jesuf bo fkorej posdnjiif- ko kraljeftvo poftavil, in bogatiga me bo naredil, Jesuf ga je po snotraj vidi!, od¬ govori mu na njegove mifli: *, Lefize imajo fvoje ljukne, tize fvoje gndsda: pa fin zhloveka fhe gl a- 220 ve nima nikamur na Tvoje na« f lunici. ” Tako malo je bilo Jesufu mar sa zhaf- no blagd ! T&ko zhifto od famoprfda bodi tudi nafhe ferze. Kdor le is famoprida do¬ bro dela, kdor dobriga ne obrajta, de ni« zhefar tak<5, kdor , zhe je treba, savolo kre- pofti ali zhednofti vbog biti ne samdre, taki ne velja biti Jesufov vuzheniz. Nekdo fmed ljudi je Jesufu rekel : „Vuzhem'k! r£zi vdrbfhino niojimu bratu s’ mano rasdeliti, ” Jesuf, ni fe prifhel s’dnarji in s’takimi pofvetnimi opravki pe- zhat, mu je odgovoril: „ Zhlovek! kdo me je ( v’ takih rezheh ) fodnika ali deljivza med vama poftavil ? t She obdma je rekel: Glejta, in varita fe varita 1 si¬ kom nofti. c Sej zhlovek lohka ob manjfhimu p res hi v j. ” De ga lepi navuk! v’ ferze fi ga vtif- nimo! Terd bogatinz je kdo lohka; pa sraven nevumen, hudoben in reve^h. Vb6- shiz je kdo drugi; pa sraven moder lohka, .dober in sadovoljn. In prav to je zhloveka pravo in refnizhno shivišnje. Kdor ga ima , ne potrebuje bogaftva. ,She neki drugi je Jesufu rekej: „Kaj ne, Gofpod! malo jih bo enkrat sveiizhanih?” Jesuf mu je, iu sraven ftojezhim, rekel: „ Iti fkosi voske vrata vam naj bo refnfza. Dokler, povem Vam: veliko noter iti ii jih bo vofhf- lo, pa mogli ne bodo. ” Tako je Jesuf vfe sgol radovedne 221 vnrafbanja odpravki. Tako le je ljudem smiraj eno in ravno tifto veleval, namrezh dobro delati in ftoriti ! Enkrat je Peter k’ Jesufu ftopil, in re- zhe tnu : „Kol jkrat, Gofpod! morem bratu odpuftiti, ktiri me rasshd- lji ? e dem kr at kal j ? ” Miflil je, resndno velika bo ta. Ali Jesuf mu odgo¬ vori: „ Povem ti: ne le fedemkrat, temuzh fedemdefetkrat fedem- krat.” Poglejmo! po nobeni ženi ne fmčmo pike dershari. Koljkorkrat naf kdo rassha- Iji — fhtirifto in devedčfetkrat fe bo fej komej sgodilo — toljkrat is ferza mu odpu ; ftimo. De ga Jesufa! le take blage, lepe dufhe nam liozhe vljfti ! Kdo fe ne bo nad takim ferzam zhudil, kdo fi ga imeti nebo sheljel ? 6a. t She nekaj Jesufovih rekov. Janes je enkrat jesufu rekel: „Vuzhe- nik ! nekoga fmo vidili v’tvojimu itn^nu hu- dizhe isganjati, ktiri ni na nafhe, in ki fe ne dershi naf, pa prepovedali fmo mu,” Jesuf je djal: „ Ne branite mu. Nihzher ne bo hud6 lohka od mene govo¬ ri 1 , _ ktiri zhudesh flori v’ m o j i- mu iminu. Kdor ni soper naf, je s’ nami. Nik olj ne fmemo s’ nikomur gerdd de¬ lati , fe is tega vidi, kogar bi radi Bogii 222 in Kriftufu perdobili, defiravno morebiti fhe ni vef po nafhi mifii. Bog bi tako nefpre- mifhlenoit sameril, de uniga ne tako, kar morebiti le nam nad zhlovekam yfWzh no- zhe biti. Enkrat je Jesuf na domu per Matevsbu s’ nektirimi zeftnarii vrčd jedil. iNa boljfhi s' to perljtidnoftjo jih je shdljel oberniti. Fa- riseji fo pa le godernali, njegovim vuzhdn- zam rek6: „Kak6 she neki morete vi in vafh vuzbenik s’ zeftnarji in grefhnikmi jeiti in piti?” Jesuf je flifbal, rezhejim: „Sdra* vi ne potrebujejo vrazha ali sdra- vfvza , ampak bolniki. Grelhni- ke h’ pokdri rabit fim prifhel, ne pa (domifhlivavih) pravi zh- nih.” She je podvuzhno in vefelo to sa naf! Grrfhi fo dufhine bol e sni. Vfiga, kar naf h’grehu napeluje, bi fe jddi enako mogli ogibati, ktira bolesen zhloveku na* kop«!. Kakor bolnik po sdravju, hrepenimo po poboljfhanju. Ljubesnivi perprav- leni vrazh ali sdraviviz je Je¬ suf. Va-nj vupati, in njega vbogati, kaj boljfhiga hozhemo Boriti ? Bolnik ne co csdravil, zhe fe po sdravivzhovimu povelju ne ravnd. Eno shdno je Jesufova pridga tako gjinila , de je na glaf smcd ljudi sa vpila, in mater, de ima taziga finu , blagrovala. Jesuf je perila vil: „ Blag er raji ti- llim , ktiri boshjo befedo poflu- fhajo, in pa jo ilorč. 223 Bol tedaj sa to, ker ji je bila boshja befeda zhes vfe, safiushi Marija biti zhe- fhbna, in blagrovdna, kakor de je bila Je- sufova mati. Sakaj le sa to je bila Jesufu v’mater isvoljena, ker je boshjo befedo ra¬ da poflufhala, in ftorila jo je. Bosbjo be- fedo poflufhati in fe po nji ravnati, l£ to da zhaft, de nikolj take, le to perpela k’svelizhanju. Enkrat je Jesuf vuzhfl, ljudje fo okolj njega fedeli, in pofebno ga poflufhajo, kar mu nekdo rezhe: „Tii tvoja mati in (vfi blishni ihlahti fe je takrat tako reklo) tvoji bratje fo svunaj, in govorili bi radi. s’ te¬ boj. ” Jesuf mu je odgovoril: „ Kdo je mo¬ ja mati, in kdo fo moji bratje? ” 4 Svoje poflufhavze je obenimu pri jasno pogledal, in roko zhes-nje ftegnivfhi, mn rezhe: „Vi- difh jih! moja mati in moji bratje fo ti. Brat, feftra in mati mi je, kdor kolj voljo mojiga ozheta v’ ne- befih flori.” Ljubesen, in pa ljubesen do matere, do feftre, do brata , je komej fhe ktira. Tako, in pa fhe nefkonzhno bol jih, ktiri boshjo voljo (polnijo, ljubi Jesuf. Boshja volja mu je, de vef fvet ne toljko, po duhu fo mu vfi ti v’rodovini. Blajfhi in bJishnifhi shlahte fe ne da mifiiti. Jesuf je enkrat zerkovni pdfhizi nafpro- ti ftdel, in gleda, ko fo dnarje va-njo me¬ tali. Veliko bogatih je po veliko va-njo berfkalo, Vboga vdova pa pride, iu dva boshjaka je vergla, vkup eno n&hizo fta 224 sndfla. Jesuf poklizhe vuzhenze, rekel jim je: „ Gotovo vata povem, ta vbo- ga vdova je ve z h dala, kakor vfi D ni. Dokler, vii le is obflnofti, fo v’ dar Bogu dali. Ona je vfe dala, kar je is fvoje revfhine pre¬ mogla , .vfe. fvoje premoshdnje, vef fvoj shivesh.” Kaj ne, lepo je, de vboge vddve brum- ni duh tako Jesufa gjlne! Kaj nd, vefelo je, de mu fhe tako ksj maliga ne vjide, in de darlvzhovo ferze gldda, nepadard! Do¬ bra volja* ponishnoft, savupanje, ljubesen, is ktire fe ndshiza da, velja vezh per Bogu, kakor slatd fhe taki darčvi, zhe fe is ne- zhemernofti, is prasne hvale in bres Ijubes- ni opravijo. De ga vefelje sa vbdge ! Kolj- ka fvarituv bogatim! Koljki fpodbodlej za vfaziga! Nekaj Farisejov je enkrat Jestifu re¬ klo : , I» kdai pride she boshje kraljeftvo ? ” Jesuf jim je odgovoril: „ Boshje kraljeftvo ne pride s 5 lefkam, de bi v’ ozhi fhvlgslo. Ne porezhe fe: vffh ga tu! vifh ga ondi I Sakaj glejte: snotraj v’ vaf je boshje kraljeftvo.” Kar Jesuf s’ befedo boshje kraljeft¬ vo tukaj meni, ni majhina rezh. Nepo- boljfhaniga zhloveba ferze je kraljeftvu ena¬ ko , v’ ktirimu je rasb6j, de sdaj to, sdaj uno nagnenje, smiraj pa smefbnjava, nepo- rdd in nepokoj v’njemu gofpoddri. V’do* briga ferzu je vfe, mifel in nagnenje, Bo* gd pokorno, Bog ga je gofpodar; vfe v 5 re« 22 $ di, v’ miru , in vefelo je v’takimu ferzu, ki je Bog v* njemu gofpodar. Kdor tako boshje kraljeftvo v’ Tebi n61i, je bol frdzhen, kakor bi vfe poseifalifke kraljeftva imel. 63. ( Smert Janesa kerftnfka* Kralj Herodesh, pomorlviz Betlehem- fkih otrdk, je bil ob temu zhafu she sdav- naj merrev, vi vdfte. Pa shivela fta fhe dva njegovih lindv. Enimu je bilo po He- rodeshovo Herodesh, enimu Filip itnd. L6 knesa fta bila, ker fta le vfaki pol ozheto« viga kraljeftva dobila. Herodeshova kneshf« ja je bilo Galilejfko, Filipova Itnrejfko. Pa nju dvorniki in perlfsnenzi fo jih kralja imenovali. Knes Herodesh je Janesa kerftnfka na fvoj dvor fpravil. Vfe mu ga je hvalilo, in po vfi desheli je Janes flovel. Janes je fhel, in fvari ga savolo njegovih napak, .. Pad ga je poflufhal, tudi vbdgal v’marfi- kaki rezhi. Pa sdaj fe je Herodesh s' Filipovo , fvojiga brata, sheno, ki je brat fhe shivel, sardzhil. Janes ga je fvarih Resno in oj- ftro mu je na ravnoft djal: „Ni ti je ime* ti perpufheno! ” Pa Herodesh ga tega ne vbdga. Herddja pa — tako ji je bilo jm6 ti potepuhnji — je od fih mal Janesu po shivldnju ftregla. Vmoriti ga» je smiraj Herodeshu per- ssdtala. Pa kr.ds fe ne da pretantdti. V’zha* Drugi diU P Z26 / fti namrezh je imel Janesa, in ni mu bila fkrita njegova fvetoft in pravlza. Kaj, fh6 potlej, ko je Herodesh v’te hude babe per- lisvanje in prdfhnje dov6]jil, ft ga ne vu* pa ; ljudi fe je bal, ki fo ga preroka vfi de¬ lali. Prijeti 16 ga rezhe, okovati, in v’je- zho ga pdhne. Herbdja pa ni is mifel fpuftila fvojiga naklepa. Kmalo fe ji ga ispčiati prilika na- kljuzhi. Herodeshov god je bil. Godil je tifti dan. Vfe fvoje dvčrnike, vojfhake in pervake is Galilčjfkiga je povabil. Med jedj6 pride Herddina hzhl v’obednizo, plefalaje, vfe jo hvali. Herodesh ne ve kaj od ve« felja. K’fcbi prezej jo poklizhe isplefavfbo, rezhe ji: „ Proli me , kar hozhefh , vflifhim te.” Kaj, zlo djal je: „ Kar bozhefh, ti dam — profi tudi polov/zo mojiga kraljeft« va. ” In saperf6gel fe je. Dekle je vurno per vratih fhinila, ma¬ ter poprafha : „ Kaj naj prčlim ? ” Mati re¬ zhe: »Glavo Janesa kerftnlka!” Dekle, po materi sdaj fhe vezh drujiga podvuzhina, pride hitro naša j, rekla je Herodeshu : Pro* lim te, v’ ti fkledi 16 — vite she v’ rokah jo perndfe! — mi daj prezej glavo Janesa kerftnlka. ” Herodesh fe je vftrafhil , shaloft ga opslde. Pa savolo ftorjene pertege, savolo goltov, vprizho ktirih fe je fvoje kraljeve befede prelomiti framoval, in savolo dekli- zha, ki fe je shiljiti boji, je vender le v’profhnjo dovoljil. Kmalo pofhle ržbelna s’po\reljaai,Jatnsovo glavo pernefti. Kabel je fhel, Janesa v’ jezhi dene ob glavo, per- nefe jo kervavijdzho v’ fkledi, dekletu jo poda, in dekle jo je materi pernefla. Ljubi vi! jelite , grosna je ta sgod- ba! — Pa kakor ftrafhna, tako je tudi vuka polua. H er odeshov djauje nam daja te le ojftre navuke: Boga in krepdfti is z eli ga fei> za fe primi — in nobenimu pre- povedanimu nagnenju v’ njemu ne dajaj proftdra. Gotovo fhe ni bilo vfe dobro nad tim knesam samujeno. c Spofhto- val je refnize vuzhenika, rad poflufhal» in v 5 m a r fi k o m u tudi vbdgal ga je. Pa ne vbdga ga viiga, ni fe is ferza bogaboj^zh biti vdal» Tako v’ telefne fiafti fe je bil mosh sahomotal, de ga nad pl&am vefelje she is vuma fpravi. Nezhemern je bil, v’ prašno zhaft sateleban, kraljeilvo ime¬ nuje fvojo kneshjizo. In prav te naglidofti fo ga fpodndfle. Ena farna f h pranja v’ ladjo je vfo she vezhkrat potopila. Vari fe perve ftopnje v’ pre¬ greho, in ogibaj fe hudih tovar- fhij. Herodesh bi fam ne bil verjel, ka¬ dar fe je s’hudobno babo pervizh fesndnil, doklej ga bo na konzu to snanje perpravilo: de bo ravno tifti dan, ktiriga je Bog njemu shivlenje dal, boshjiga nar vezhiga preroka moril. Krepdftina pot, in pa tefna fiesti po flermih pezbeh ! Nizh vezh ne more po¬ vedati , kdor ftopnjo sgrefhi: „ Do ondi zhem pafti, in ne dalej. ” P z 228 Ne sadufhuj fvoje vefti f’pras- nitni i s go v 6 r mi. Njegoya veft od per- viga je na glaf govorila. Le mifli, kaj ta- žiga ftoriti, ga je bilo groša. Pa kmalo li ve pomagati. Perfege prelomiti fe ne fine, s’tim ii je veft pogovarjal. In vender ka¬ kor bn zhloveka bo veliko terpeti mogel, sa- n ; zhovan in savershen od fvojiga polka pojde le fkosi terplenje v’ fvoje vell- zhaftvo. Od fih mal jim je to Jesuf vfe fkosi terdil, in pogofto jim je djal: „ V’ ferze *49 fi vtifnite te befede : „ zhlovekov fin bo lju¬ dem isddn v’ rdke , in vmorili ga bodo. V’ treh dndh pa bo fpet od fmerti vftal. ” To de tih befedi nifo hotli rasvumeti, oftale sa sdaj terda fkrivnoft fo jim fhe. Ljubi moji ! prav sl6hkama je vuzhdnzam tu Jesuf fkasal, de je boshji fin. V’ velizhaftvu , kakorfhino fe ’ Edinzu fpoddbi nebefhkiga ozheta, fe jim je per- kasal, vef v’fvetlobi in prijdtnofti. Mosef in Elija, v’ktirih drufhini fe perkashe, fta prizhi, de je tifti, bila sraven njega, ktiri- ga fo sakon ali poftava in preroki osnano- vdii. Glaf is nebdf ga je finii imenoval, nad ktiriin fi nebefhki ozhedopada, v’kti- rimu kakor v’ prezhiftimu serkalu fvoje popolnamofti vfo podobo sagleda- Vuzhdn- zam in nam kashe k’njemu ozhe: „ Njega poflufhajte! ” Ne bomo taziga nafvetvdvza vbdgali kal j ? Ta nebefkka perkisen je ruzhenze gji- nila, d@ fhe takijesufovi zhudesbi ne tak<5. S’ laftnimi ozhmi fo is njd vidili, kar fo is zhudeshov fklenili le. Torej veliko ldt potlej, malo pred fvojo fmertjo, pa previ- dil jo je, je fveti Peter v’fvojimu liftu fhd djal : „ Mi nifmo svijafhkih marnjov poberali, kadar fmo vam mozh in prihod nafhiga gofpoda Jesufa Kriftufa osnavovali, ampak gledavzi njegoviga boshjiga velizhaft- va fmo bili. t Sami, ko fmo per njemu na fveti gori bili, fmo is cebdf flifhali glar : „ Ta je moj preljubi fin! In to nam je zlo 2 5 O une ftarfhi prerofhke nap6vdi fhe bol po- terdilo in rasjafnllo.” V’ komu ue bo ta sve- 11 a, refnizhna perpdved toljziga apoftelna le fhe bol vere v’Jesufa poterdila in oshi- vela ? Pogled, tako rek6zh, v’ nebefa da Jesuf f v o j i tn vuzhenzam tu¬ kaj. Jelite, nu' vli bi radi kaj vezh od nebdf vedili ? Sasna nekoljko fe nam jih tukaj. SW more nebefhko svelizhanje kaj neisrezheno lepi ga biti! Vuzh&izi, ta* ko rekozh le kapljo ga okdfevfhi, fo ihe vfi saroakneui. Tukaj je dobro biti — de bi bilo fej vfelej tako ! — nobene druge mifli nimajo, n£ shelje. V’ njih bo tedaj gotovo dobro prebivati —- v’ njih fhe le bomo prav doma. She bo vefelje s’ Jesufa m in s’ toljkimi dobrimi ljudmi biti. Mosef in Elija, she sdavnaj is semlje od- vseta, fta fe v’vidi j6zhi in raslozhni podobi perkasala. Tako fe bomo s’ vfimi dobrimi ljudmi, kar jih je kadaj na semlji shivelo, vidili, vfe dobre ljudi, ki nam jih je fmert pobrala, bomo sagledali. Kaj, Jesufa famiga v’ njegovimu velizhaftvu obras v’obras bomo gledali. She bo vefelje! Vli isvdljeni bodo fpremenieni, vii v’ neisrezhe- ni nebefhki lepoti. Le lep o fvojimu fpre- minu je mogel biti Jesuf! Tudi bogabo- jezhi fe bodo kakor svesde fvetili, in Jesuf kakor fonze med njimi. ..Staroll in bolesen ue bo njih nebafhke lepdte nizh vezh gerbi* la , nizh vezh sazverkala. In vfe to bo ve- 251 komaj. V’ nebefih le bo pravi dom vefelja, miru in svelizhanja. Ne bo je n6 f61se, sdihleja, nč Idzhbe, ne fmerci! Sa to je vuzbenzam Jesuf v’to veli- zhaftvo dal pogledati , de jih v’ddbrimu po« terdi, de jih slaiti na prihodno terplenje perpravla. Tudi mi, ljubi moji! okd vsdig« nimo s’ vefeljam v’ neb6, zhe veliko na fvetu terpimo , zhe fmo vezhkrat bolni, s’d^imi oblclddani, od hudobnih ljudi' pre« ganjani, zhe fmo klaverui in pobiti , ali zhe imamo s’nadlogami in fkufhnjavami rasboj. Terplenje tega fveta le malo zhafa terpl, in pa, fhe toljko naj ga bo, velizhaftva 1^ fhe ni vrddno, ki naf v’nebeflh zhaka. —— Zhaf do fvoje blishne finerti je fhe vfi« ga svefto Jesuf obernil, ne uavelizha fe vu« zhfti in dobriga ftoriti. V’ eno mer fe ga ljudi trume ofipajo, ni jih bilo pregledati. Po poprejfhioo, kadar je dvanajft apoftel- nov raspoflal, fe tudi sdaj vidi permčran fhe dva in fedemdefet drujih vuzhenzov s’ enakim poveljam na vfe kraje po Israel- fkirnu poflati. Ozhitno snamenje, kako fe je fldves od njega rasfhiral. in kako je nje¬ gova zhlovefhkiga svelizhanja napravba smi- ram bol okolj febe fegala! 70, Sgubleni fin. Ljubi moji! vi veile, Jesuf je fvoj boshji navak nar raji v’lepih prilikah dajal. ./ Kar jih je krajfhih , fte jih she flifhali —kar jih je daljfhih , ki fo žele povefti, jih bote sdaj flifhali sap6red! Te Jesufove prilike, tako lepo pravlene, fo slaterefnize. Lepfhi- ga kaj bi fe vam ne moglo dati! Sraven fo tako priprofte, tako po domdzhe rezhe- ne, tako po ljuddh pofnete, de jih nobena vuzhdna roka lepfhi smalati ne more. Kaj velja, ferzhno vefelje bote imeli nad njimi. Kdo bi neki lepih povdfi: ali iftdrij rad ne poflufhal! S' nar ldpfhjo in ljubesnivfhjo sazhnfmo! „ Nekdo je dva fin6va imel. Mlaji fin mu rezhe : „ Ozhe! moj delesh mi dajte, koljkor mi ga gre.” Rasdeljil premoshdnje jima je ozhe. Nekaj dni potlej je mlaji fin vfe pobral, in od ddma fhel na ddljn kraj, in saverishil, rasvujsdano shivd , je vfe pre- moshdnje. Vfe je bil pognal, kar v’tifti desheli huda lakota vftane. Tudi on je sa* zhel pomanjkanje terpeti. t Shel je, in fe ne« kakimu meftnizhanu tiftiga kraja vnudi. Na priftavo fvinje paft ga je poflal- Otrebki radi, ko fo jih fvinje jddle, bi bili va-nj leteli, pa nihzher mu jih ne da. V’ fd je fhel, djal je: „ Koljko mojiga ozheta na- jdmnikov ima kruha zhes ndmozh — jes pa tukaj od lakote pogjinjam! Vsdvignil, k’o- zhetu fe bom vernil, porezhem jim: Ozhe! pregrefhil fim fe nad nebam in nad vami! Nevreden fim, vafli fin imenovan biti, le kdo vafhih najemnikov naj bom ! ” Na pot fe je fpravil, k’ozhetu fe poverne. Od dd- lezh ga she ozhe vgldda, irnlko fe mu je *S3 ftorilo, na proti mu tdzhe , okljene fe ga in ga kufhne. c Sin je sazhel: „ Ozhe ! grefhil fim v’nebo in v’vaf! Vezh nifin vreden vafh fin imenovan biti ! ” Ozhe pa C ga ni puflil isgovoriti), fvojim flushžbni- katn rezhe: „ Vurno perneffte nar lepfhi oblazhflo. preblezfte ga; perftan mu natak¬ nite, in obujte ga; po pitano tdle idite, in kolfte ga, gofiili fe, in vefelfzo bomo ob¬ hajali* Sakaj, ta moj fin mi je bil mertev, pa oshivel je, sgublen je bil, pa najdel fe je!” Ljubi moji ! she je lepa ta povčft, per vfaki befedi, ko bi sraven kaj perftaviti ho¬ tel , fe more zhlovek kaj pokasiri bati! Ko¬ mu ne bo fhla k’ ferzu tega ozheta ueisre- zhdna dobrota do svershkaftiga finii, in ko¬ mu, zhe pomifli, ne bodo folse v’ozhi' fio- pfle, de fhe nefkonzhno bol vfmi¬ len je Bog dovflehernigagrefh- nika, ktiri fe ref fpokori! Zlo vefelje ima nad grefhnikam, zhe fe refnizh- no poverne, ne odpufha mu le! Kdo fi ne bo persadjal, zhe je do fih mal enak bil sgublenimu, fpazhenimu finu , zhe je Boga sapuftil, in v’pregreho sabredil, tudi eua- ki biti fpokorjenimu in najdeni- m u finu! t Starji fin , kadar N je brat prifhel, je bil ravno na polju. Domii grede proti hi- fhi je gdfti flifhal in pdtje. Hlapzov eniga poklizhe , vprafha ga, k*j je? Je odgovo¬ ril: .»Tvoj bratje nasaj prifhel, in tvoj ozhe, de fo ga fpet sdraviga dobili, fo pi- 254 tano tdle rekli saklati. ” c Starimu bratu fe je pokiTalo, in ni hotel v' hifho. On, o- zhe, je tedaj is nie prifhel, prijasno ga pr6fi. ,Sin pa je ozhgtu odgovoril: „ Vi¬ te ! toliko let vam she delam, nikoli nobe- niga vafhiga povelja nifim prelomil , pa, bofh! fhe _ kosleta mi nifte nikolj dali , de bi fe s’ prijatli pogoftil. Pa kadar fe je ta vafh lin pertepel , ki je vef fvoj delesh s’ vlazhugami pognal, mu pitano tele klati velevate.” Ozhe mu je djal: „ t Sjn! ti li vedno per meni, in vfe moje je tvoje. Go* ftiti in vefeljiti pa fe je treba , de tvoj brat fhe sbivf, ko fino menili, deje mertev, in de fe je sgubleniz fpet najdel! ” Ljubi moji! she fe ne moremo timu, nigdar ozbetovih sapoved prelomivfhimu finu enako hvaliti, de bi tudi mi sapdved ozheta v’ nebelih ne bili nikolj prelomili! t Saim fmo odpufhanja potrebni, in vonder ravno taki terdi in samerllvi fmo, zbe fe nam nafhi blishni v’ zhemu pregrefhe. V’takih rezheh fe n^ ravra'ti po temu linu, ktiri na fvojo pokorfhino puhaje tako gerdo in ofhžbno s’bratam dela. Mili in vfmileni bomo raji, kakorfhin je ta ozhe bil, in pa n£ le, ampak kakorfhin je nafh ozhe v’ nebefih! 7IJ Miloftlivi ( Samarjan. En pifmej je bil k’ Jesufu prifhel, in gavprafha: „ Vuzhenik! kaj naj ftontn, de bom vezhno shivlenje dofegel ? 55 ® 5 ? Jesuf je djal: „ Kaj je v’ poftavi pita¬ no? kako berefh ? ” Je odgovoril: „ Ljubi gofpoda, fvojiga Boga, is zeliga fvojiga ferza , is žele fvoje dufhe, is vfe fvoje mozhi in is vfe fvoje pameti : fvojiga blishniga pa , kakor fam febe. ” Jesuf rezhe: „Prav fi odgovoril. £ Stori to, in bofh shivel.” Pffmej pa le hozhe vuzheniga delati, ktiri gre terdo do konza vfaki rezhi, vpra« fhal ga je: „ Kdo pa je moj blishni? ” „ Jesuf perpoveduje: „ Nekdo je hodil is Jerusalema v’Jeriho. Po pot je v’televa» je sad el. Ga obropajo , s’ ranami pokrijejo , in popufte ga na pol mertviga, in fo fhli. Pergodi' fe pa, de duhoven gre po ti poti. Vfdevfhi ga, gre memo. Levit, ko je na tifti kraj prifhel, in ga videl, je ravno ta¬ ko memo fhel. Pop<5tnimu t Samarjanu pa, ko je do njega prifhel, ko ga vidi, fe je vfmilil. K’ njemu je ftopil, in mu rane obeshe , olja in vina mu je v’ nje vljfl, in pofadivfhi ga na fvoje shi vinzhd ga pela v’ goftfnizo , in ga je ofkerbel. Drugi dan , grede, je dva dnarja islekel, in davfhi jih goftiuzharju , mu rezhe : „ t Str£si mu! kar vezh mine, ti bom nasaj grede plazhal.” „ Kdo tih treh, mentfh, je djal Jesuf, fe je nad med televdje padfhimu blishniga fkasal ? ” Pffmej je odgovoril: „ On , ktiri mu je tniloft fkasal.” „ Jesuf rezhe: „Idi, in tako flori,” Ljubi moji! lepo pokashe Jesuf s’ to po¬ vedjo : Kaj je blishniga ljubesen* Ta ktiri s’ Tvojimi hlapzi po- botuje. Kadar je rajtati sazhel, mu dolsh- nika perpelajo, ki mu je bil defet jdsarov talentov d61shen. ($hd en talent je okolj dva in tridefet j&arov goldinarjev šnefil). Ker ni imel s’žhein dolgi plazhati , je go- Tpod njčga, njegoVo sheno in njegove otro¬ ke, in kar je imel, prodati, in fe isplažhati rekel. Hlapez pa je pred goTppda padel, milo ga prdli: „ Poterpi s’ menoj! 'Vfe ti bom poplazhal. ” Gofpod fe ga je vfmilil, ispuftl 'ga, in-tfef dolg mu je nehal. Vun grede ta hlapez najde eniga Tvojih f-hlapzov, ktiri mu je dolshen bil fto de- fetakov, in sgrabivfhi ga, ga davi, rekbzhi „ Plazhaj mi, kar li dolshea ! ” t S • hlapez je preden padel, in milo ga prdfi, rekbzh : „ Poterpi s’mano! in vfe ti bom poplazhal,” On pa ni hotel, ampak fhel je, in v’j<** zho gavershe, dokler dolga ne bo fpla- zhal. Drugi f-hlapzi , to viditi, fobiligros- no rasshilehi. K’fvojimu gofpodu, h’kralju, gredb, in povedd mu vfe, kar fe je sgodilo, Kmalo pofhle gofpod po-nj* rekel mu jes » Hudbbni hlapez ! Vef tvoj dolg fim ti ne* Drugi dih H 2*8 hal, ker fi me profil. Bi ne bil tudi tl toljko pravize imeti fmel, de bi fe bil fvojiga f ■ hlapza vfmilil, kakor fim jes te¬ be?” In kralj fe je rasferdil, in trinogam, dokler ne bo vliga poplazhal, ga isdš/ Ljubi moji! kdo le ne zbudi ti ref kraljevi obnbfhi tega dobri ga gofpoda ! le sa odleg ga je hlapez profil, in vef ftrafh- ni dolg mu je nebal ! Pa laftno ferze tudi vfakimu porezbe, de fe je prav sgodilo ti¬ mu nevfrnilenimu, pobljinenitnu hlapzu, ki je taki terd bil per toljki milofti fvojig* kralja! Torej p6mnimo fi Jesufove befe- de , ki jih je perdjal h’ ti povefti : „ Tako bo moj nebefhki ozhe vfakimu vaf ftoril , zbe vfaki fvojimu bratu is ferza ne odpu- ftitd. ” (iTt^rcisr ; , , r t - 'stjiog £&93 fionBvB .iftrfs 73, Nefvefti gofpodarnik* Bogat mosh je gofpoddrnika imel, Sat<5- shen mu je, de mu sapravla. Po-nj je poflal, rezhe mu : „ Kaj flifhim od tebe ? daj odgovor od fvojiga gofpodarftva! sakaj nizh vezli po fih mal ne bofh mogel gofpo- dariti. ” Gofpodarnik premifhluje , in je lam per febi djal: „ Kaj bom pozhč), ker rni moj gofpod gofpodarftvo odj^mle ? Kopati ne snam ! Berazhiti me je fram! Pa na mifel mi pride, kaj bom ftoril, de me k’ hifbi vsamejo, kadar fim odftavlen. ” Sa enimu drugimu pofhila po gofpodove dolshcike, in rekel je pervimu; „ Koljko fi dolshan moji- mu gofpodu?” Je djali „ c Sto fodov olja,” Gofpodarnik mu rezhe: „ Nd fvoje dolshno pifmo, le berfh fedi in sapifhi pedefet. ” Potlej rezhe drugimu: „ Tj pa , koljko fi dolsbda?” Je djal: „ c Sto korzov shita.” Mu rezhe: „ Na fvoje dolshno piftno, in sapifhi ofemdefet. ” ( Ravno tako je vfitn drugim naredil). Kadar je nesveftiga gofpoddr- nika gofpod to svedel, (e ni mogel sder- shad ( defiravno ga je ta nesveftoba bold- la) de bi ne bil hvalil gofpodarnika, de jo je prekanjeno faj svil. ” Pokasati s’to priliko hotel je Jesuf, de fo pofv^tili ljudje per zhafnih rezheh fkosi modrejfhi in previdnifhi, kakor otrozi lju- zhi, ali bogaboj<5zhi ljudjd, per vezbnih re¬ zheh. Svednoft tega gofpodarnika pofnemajmo, n£ nesveftobe. Torej perdjal je fhe Jesuf: »Tudi jes vam pov^m, prijatle fi delajte s’ blagam , ki ga je toljka golfija , de vaf, kadar vmerjete, v’vezlme prebivdlfha vsa- mejo.” Po temu bodimo torej timu gofpodarniku enaki, de nam bo, kakor njemu, prihddno v’ mifli, in de zhafa in perldshnofti ne ispu* ftimd s dokler jo in ga imamo. Le nekolj- ko zhafa nam je blagd isrozheno. Le gofpo* darniki tako rek6zh fino, ne laflfnarji. Kar ga ljudem v’ prid ne obernemo, je sgnba sa nat*. Le kar ga vbogim damo, ga je ot&iga, Staven je fhe to, de nifmo nobene nesveftoba krivi, zhe kaj vbogim fvojiga 260 blaga damo, ampak sa kar je dano, ga fhe ld obernemo. De bi pa fej nihzher ne menil, nesve- ttobo hvali Jesuf, gre Jesuf in poverh svetlobo nalafh fhe saterdi. Djal je fhe: „ Kdor je sveti v’ malimu, je sveti tudi v’velkimu. Kdor je v’malimu nesvetl, je tudi v* velkimu nesvetl. Torei, zhe she s’ golfivim zhafnim blagam nesvetld ravndte, kdo vam bo refnizhniga, nebefhkiga $avu- poval? In zhe s’ ptujim — na svetle roke danim — prav ne ravnate, kdo vam bo va- fhiga isrozhoval ? Kdor Da semlji boshje mžnji darove she ljudem h’pridu obrazha, vezhi in vezhi mu bo Bog_ dajal. Kdor minjltvo blago, ki ni njegovo, ki mu je le nekaj zhafa is- rozhdno , svetlo gofpodari, bo na unimu fvetu do lallniga prifhel, bo fvoj vezhni delesh dofegel. 74. Farisej in zefinar, Nektirim, ktiri fo ti veliko domifhlo* vali, farni febe pravizhne delali, in druge sanizhovali, je to ld priliko Jesuf pove¬ dal : „ Dva tla fhla v’ tempel molit. Eden Farisej , eden zetlnar ali zolnar. Farisej fe v’tempel fprddej vildpi, in molil je tam per febi: „ Sahvalim te Bog, de nitim, ka- korfhini fo drugi ljudje, rasbdjniki, golufi. prefhefhtniki, ali pa tudi kakor ra zetlnar 26 1 le. Dvakrat v’tidnu fe poftitn, in opravlam defedno od vfiga, kar imam. ” Zeftnar je od delezh obftal, in fhe ozhi' proti nebu fi ne vupa povsdigniti; ampak na perfi je ttr- kal, tekozh: „ O Bog! bodi miloftiv meni grčfhniku!” „ Povem vam, je perftavil Jesuf , ta je opravizhen domu fhel, un ne (njemu fo bi¬ li grehi odpufheni, unimu ni ). Sakaj, kdor fe fam povikfhuje, bo ponishan, in kdor fe fam ponishuje, bo povikfhan. ” V’ti povedi, tako rekdzh, Jesuf dva rasgledala ali serkala pred naf der- shi. Ofhabni Far isej mifli, de on fant je le dobei: is vliga zhlovefhkiga fpoja, ker ni ravno prav tiftih gerdih pregreh vganjal — to de le is perldshnofti pomanjkanja more¬ biti ni — in ker je femtertje kaj malo do> briga ftoril. t Svojih ref velikih pregrih — de je bil vef y’napuhu, de je prevsetno dru¬ ge poguboval, de fe je v’ljudi sviral in vfe boljfhi od febe sanizhoval, bofh! de bi bil kaj tega pregledal. Bofh, de bi mu kaj sa« mujiniga dobriga na mifel prifhlo, poftavim , de vboshzu le vinarja ne da. Zlo Bogd fe podpri, in mu fhegize , ki jih je terdil, fhteje, kako peft kimne v’letno defetino, ki je opravlati fhe sapovedano ni bilo , in mini, dovi kaki dolshnik mu je Bog. Ro¬ ga ne persdigne ta napuh? Ponishni zeftnar nafprod fe ma^j- hin sdi fam febi, de fe mu nihzher ni ma- jiji, in mifli de fe mu kakor drugim 1 ju- a62 dem fhe v’ tempel ftopiti ne fpod6bi; sa« kaj ne v’ dru]ih ljudi napakah , v’ tvojih je ozhi imel. Zherhnil ni od dobriga, kar ga ima nad Tabo. s’ nobeno befedo ne fpdmni ponishnofti, ki je vef v’ nji, ne kfa'nja, ne iVojiga savupanja v’ Boga; ampak kar mu fhe dobriga manjka, mu le po mifli hddi. Lih toljko de vef pred Bogam ne fpraheni! — nobeniga plazhfla li ne fvojlpo vfmile- nju le sdihnje. Koga ne g ji ne taka ponishnoft? V’ ktirimu tih dveh rasgledalov fevgld- damo lebe ? 75. Bogatfnz* dva findva; figovo drevd. Bogatinz je bil na polju veliko perde- lal. t Sam per fefai je tedaj rekel: „ Kaj zhem pozheti ? t Sej fhe proftdra nimam perdelkov pofpraviti. Pa le tiho — tako bom naredil! c Skedne poderel in vdzhi bom poftavil, in vef perdelik, in kar fim pred premogel, bom va - nje nofpravil. In potlej porezhem fvoji dufhi: Vidifh, moja dufha, veliko imafh saldge na daljne leta. Torej pozhivaj, jej, p!,inpoftresi h.” To de Bog mu je rekel: „ { Shamla ! nozoj bo du¬ fha isterjana is tebe. In kar fi nakopizhil* zhigavo bo ? ” H’ti priliki je Jesuf lč fbe perftavil: »Taka je Ič, kadar kdo tesa-fe saklade ali 25 ? fhaze napravla, pa per Bdgu ni bogat.” In menim de, s’ zelo pridgo bi fe ne dalo vezh povedati, kakor je Jesuf s’timi mali¬ mi, pa resnimi befedami. De bi jih sa naf fej saftdnj govoril ne bil! Nekdo je dva finova imel. Gre k’ eni¬ mi! in mu rezhe: ” ( Sin! V’ moj n6grad de¬ lat idi daufi. ” Pa odgovoril je: „ Nozhem.” To de fkafal fe je, in vonder le gre. Ozhe gre tudi k’ drugimu finu, in mu ravno to rezhe. Je djal: „Kmalo, kmalo !” pa von¬ der ni fhel. „ Ktiri teh dveh, fe vprafhal Jesuf, je ozhetovo voljo fpolnil?” To fe ve, pervi, fo djali pofiufhavzi. Lepo to priliko je na Fariseje Jesuf obernil. Ml jo na - fe ! Pervi fin je sardvk- nil ozhetu. Bogu ali Jesufu tako nare¬ diti bi bilo groša zhloveka. Pa drugi fin, ki je prijasno ozhetu odgovoril, je bil von¬ der le napzhnifhi. Njemu enaki fo ljudje, ktiri vfaki dan pravijo: »Tvoja volja, Go- fpod, fe sgodi! ” in je vonder ne ftor& Boga torej in Jesufa s’ befedo fposnati, pa s’ djanjam satajvati, hudo je to, hudo, hudo. Nekdo je bil figovo dervd v’ ndgrad safadil. Je hodil, in jifhe fadu na njemu, in ni ga najdel. Rekel tedaj je n6gradni- ku : ,, Glej! »he tri leta hodim fadu jifkat na timu drevčfu , pa nikolj nizh ne naj¬ dem ! Pofekaj ga. Zhimu bo proftor je¬ mal? ” Ndgradnik mu rezhe: „ Gofpod! pijfii ga fhe 16tofi. Okopal ga bom in po- gndjil mu. Morebiti de bo vonder obrddil. Zhe do tiftih mal nizh rodi, potlej ti ga razhefh pofekati! ” Ndgradov gofpodar je nebefhki ozhe» nagradni k boshji fin ; figovo dervo je zhlovek. Bog naf je na fvet djal* de bi fad imeli. Kriftuf je profhnjazh sa naf per ozheta, in fi vfe persaddne, de bi s’ vfimi lepimi krep6ftroi bogateli. Pa, zhe vfe nad nami nizh ne sda, Jesuf, on fam, bo potlej pervoljil, de naj fe nam sgodi, kakor fe je nerodovitnima figovimu drevefij. Pa, jelite, ljubi moji ! nozhemo fi, zhaf samiijaje, ki nam ga poboljfhati fe Bog daja, take nakopavati! 76 . Talenti, Nekfhin shlahtni gofpod je kraljeftvo prejemat fhel v’daljno deshdo. Preden gre, je flie vfim fvojim flushabnikam k’ febi re¬ kel, in jim premoshenje isrozhi' — jenimu pet talentov, jenimu dva in fpet jenimu jeniga — vfakimu po njegovi mozhi, ,, Pre- metovžljte jih, je djal, dokler me ne bo,” In kmalo potlej je odrinil. Pet talentov prejčvfhi gre , in je kup- zhoval , in pet drujih perkupzhuje. Tpdi un , ki je dva prejel, je dva druga perdo- bil. Prejeviz pa eniga gre, in terdd f-hra¬ nit gofpodov dnar, ga je v’ tla sakopal. Gnfpod je kraljeftvo prejel , in nasaj pride zhes dolgo zhafa. Hlapze, ki jim je 26$ bil dnar savupal, je kmalo poklizal, vidil bo, koljko vfaki je f’pridam in sveftobo perdčbil. Nar pervi pride petih talentov prejdviz, in petero druiih pernefe, rek6zh: „ Gofpod! pet talentov fi mi isrtizhil. Lej, pet dru- jih fim perdčbil. ” Gofpod mu rezhe: „ Prav je, ti dobri iu svefti flushabnik! Ker ti per malimu sveti bil, te hozhem djati zhes veliko. Idi k’ vefeiju fvojiga Gofpoda, ob¬ lati zhes defet meti bofh imel, tam v’ moji- mu kraljeftvu. ” Po tim pride tifti, ki je bil dva talen¬ ta prejel, rekdzh: „ Gofpod! meni ti bil dva talenta dal. Glej! dva druga tim s’ njima perdobil. ” Gofpod inu rezhe: „ Prav! tu¬ di ti ti sveti in dober flushabnik. Ker ti bil per malimu sveti, te hozhem djati zhes veliko. Tudi ti pojdi k’ vefeiju fvojiga Gp- fpoda , zhes pet meti bofh. ” Sadnizh pride tudi un, ki je bil en ta¬ lent prejel. „ Gofpod! na ga talent ! je d jal, v’ ruti terdo tim ga hranil savitiga. Ojfter gofpod ti, vem, jemlefh, kar niti poloshil, sheti hozhefh, kar niti fjal. To¬ rej bal tim fe te, fhel fim in v’ tla sakopal tvoj talent. Nd ga, fvoj talent!” Gofpod mu rezhe t „Ti leni in hudobni hlapez ! Po tvojih befedah te fddim. Ve¬ del ti, de tim terd zhlovek, de shdnjem * kar nitim fjal, de jemlem, kar nitim po!6* shil. Sakaj tedaj niti s’obreftjo mojiga dntr? ja menjivzam naloshil, de bi bil prifhevfhj s’dobizhkam jes fvojfhino prejel? ” la re* 266 kel je sraven ftojezhim : „ Vsamfte mu ta¬ lent, in ga unimu dajte, ki jih ima detet. Dokler, vfakimu, je djal , ktiri ima, bo fhe vezb daniga, zhes nernozh bo imel. Kdor pa nima. mu bo fhe, kar ima, odvse- tiga. Malopridoiga hlapza pa pahnite, je djal, v’nar sadnifhi in temndjfhi kdt jezhe, kjer naj tdli in s’sobmi fhkriple. ” Ljubi mojil lohko vganili bote te lepe prilike p o m e n o. Sblahtni Gofpod, ktiri je preje¬ mat fhel daljno kraljeftvo, je Kriftuf, ki je semljo sapuftfvfhi v’nebefhko velizhaftvo fhel. H1 a p z i ali f 1 u s h a b n i k i fo nje¬ govi vdrni. Talenti fo dufhine in te- lefne mozbi, fo vdshnoft, premoshenje , zhaf, in slafti refnize in dufhini dar6vi, ktire jim Kriftuf, ktiri va-nj včrjejo, de- lji. Gofpodov prihod in s’ hlapz- mi pobot je fddni dan, ki bo Jesuf fpet prifhel, t Shtrafain plazhilo pome¬ nita pekel in nebefa. Kdor ima na timu fvetu fveto, Bogii ljubo voljo, in fe po nji ravna, v’fhe toljko napdtlejov naj na timu fvetu sadeva, in fhe tako britko naj dd to zhloveku, na unimu fvetu bo njegova pridna in dobra volja popolnama obveljala. ” Vfa¬ kimu , ktiri ima, pravi Jesuf, bo fhe vezh daniga in obilno bo imel.” Kdorpa nima ta¬ ke dobre, fvete volje, mu je bo fhe to bude, kar mu je na timu fvetu obvelja, na unimu fpodletelo ; fhkripal s’ sobmi bo, ka¬ kor hudodeinik v’jezili ? ki fe vef penji, pa ganiti fe ne more s „Kdor nima, pravi Je- 267 snf , mu bo fhe to, kar ima, odvsetiga. ” Ta prilika nam tedaj lep6 kashe, kaj je kri- ftianova dolshnoft. Od Boga prejemaue da¬ rove svefto obrazhati, de pojde enkrat v* boshjo zhaft, to je njegova dolshnbft. Lepi navuki, ki jih ima sa naf ta prilika v’febi , fo lohki 1£: Sposnaj, de fo Gofpodovi da¬ rovi vfi tvoji talenti. Ne napihuj fe, zhe imafh veliko dardv, in nikar manj prejčvfhih ne sanizhuj. Ne podere naj fe ti ferze, zhe imafh malo dar6v, in ktiri fo jih vezli prejeli , jim ne bodi nevofhliv. Veliko talentov imeti fhe ni nobena zhaft; malo talentov imeti nobena nezhaft. Gofpo¬ dovi lo vfi, njemu gre zhaft. Lep6 ali hu- d6 talente obrazhati je le tvoja r^zli» in le to te zhafti ali ogerdi Prav obrazhaj fvoje talente! Pet talentov prejevfhi hlapez je pet drujih perddbil; dva talenta prejevfhi hlapez dva druga. Oba fta hvalo dobrih in sveftih hlapzov dofegla. Vite! koljkorfhini prejeti darovi, toljkfhine morejo tudi dobre dela po njih biti. Naj bi bil pet talentov prejevfhi hlapez le fhtiri, in eniga prejevfhi hlapez le eniga perdobil, ktiri, kaj menite, bi bil vezhi hvalo od gofpoda dofžgel ? — Zhe iniafh tedaj veliko, in velike dardve, imafh tudi dolshnoft , veliko in po veliko dobriga delati. Zhe jih imafh malo, s’temi koljkor toljkimi flori po premdshnofti dobriga, in boga ? o obdarovani hlapez in ti, oba enako veljalata per B6gu. V’ mifli ti bodi pofledni po¬ bot, de fe bofh k’pridu ia sveftobi per- ganjal , ia de fe nernarnofti in nesveftobe obvarjefh. Vfi enkrat bomo s’ Rogam pobo- tovali, in pobotni dan, fhe tako dolgo naj ga ni, bo le gotovo prifhel. Lepo fe bo prid in sveftoba povernila. Perdobliviz pč- tih talentov bo djan zhes defet meft, per¬ dobliviz dveh talentov zhes pet med, Bol ko je trud koga in volja na timu fvetu dobra, bol bo tam obveljala, vezhi bo povrazhilo. Nesveftoba in sanikarnofl:, lenoba, pollo- panje, in pofedanje bo ojftro fhtrafovano. Jek bo in reva ! Isgoyor: „Pa tako malo lun le talentov dofegel!” ne bo nizh enkrat pomagal. Bog je vfe modroftlivo, in vfa- kimu toljko vddljil, koljkor je premerel, de je prav — in ter da pa prav izb n a je bila leniga hlapza obfodba, ktiri od togote, de fi toljko kakor drugi perdobiti ne vupa » zlo nizh ni perddbil, in je fhe revkal y’Go- fpdda. 77* Ddlavzi v^ogradu. Israelzi fo fi veliko domifhloyali, de fe jim je bil Bog od njega dni' fposnati in zhafliti dal, in de jim je Mafija obetal. Slo torej fo samdrili, de je v’poflednih zhafih Bog tudi druge nardde v’ fč vdrvovat pokli¬ cal , in de bi ti tudi boshje toljke obljube bili deleshni. S’ lepo priliko, ki jo bomo sdaj pravili, jim je Je»uf prav ozhitno po* 269 kasal: kako kri vi z h n a in nevfroile* na je ta njih ofhabnoft, in de Bog tudi per ti rezhi po zhifti dobroti ravna, in po goli pravizi. Gofpoddr, je djal Jesuf, je sa fvitam fhel delavzov v’fvoj ndgrad najet. Sgovort fe s’njimi, dati jim po defecizi dnine, in jih je v’ ndgrad poflal. Tri ure potlej je fhel fpet, in vidi fhe druge na tergu pofedati, rezhe jim: „ t She vf pojte v’moj nograd, in dal vam bom, kar bo prav. ” Gredo. Opoldne, in ob treh popoldne gre fpet, in je ravno tako ftoril. Eno uro pred fonzh- nim sahddatn pride fhe enkrat, fhe jih je najdel, rezhe jim: „ Kaj lbtu poftdpate vef ljubi dan?” Odgovorili fo mu: „ Nihzher naf ne naprdfi.” Jim rezhe: „ t Shb vi poj¬ te v’moj nbgrad!” Kadar le je nozh dblala, je nčgradov gofpodar fvojimu ndgradniku rekel: „ Pokli- zhi d^lavze, in jih plazhaj. Per sadnih sazhni, in sapdred do pervih plazhuj. ’ Tifti tedaj, ktiri fo eno uro pred mrakam na delo bili fhli, fo nar pervi na verfti, in fo po defetizi (in torej zelo dnino) prejeli. Kadar je verfta do pervih prifhla , fo miflili: „ Zhefh! tof bomo vbzh dobili. ” Pa vfaki lvojo isgovbrjdno defetizo je prejdl. Jemle jo fo godernjali nad gofpodarjam, rekb mi! „Ti perkbnžhniki fo eno uro le delali , m nam jih permerjafh , ki fmo resho in vrozhi* no zeliga dneva obzhutili! ” Pa gofpodar (tiftimu, ki je v’imenu vfih govoril ) itfu rezhe; „ Prijatel!' ne dblam ti krivize. Se 2JO nifi sa defetfzo s’ mano pogddil ? Vsami, kar ti gre , in idi. Pa tudi tim le sadnim ho- zhem toljko kakor tebi dati. Alj nimam oblafti ftoriti s’fvojim, kar hozhem? c Se sa to hudujefh, de fim dober?” Defiravno Israelze fofebno ta prilika sa- deva, pa ravno toljko navuka ima tudi sa naf. Po gofpodarjo vo, ktiri ddlavzov v’ ndgrad najema, klizhe tudi naf Bog na lepd in veliko opravilo, pobdljfhovat fe Tebe in druge. Sakaj, to je, ljudjd nifmo na semlji, de bi žele dni poftopali. Vfe — boshje dobrdte in ftvari , vfakddnje po- semlifke sgddbe, evangeljfki glaf, is veftf notrajni boshji glaf — vfe vfe naf klizhe in perganja na to opravilo. O ljubi moji! tudi to le berozh flifhire ta kliz. Ne satifkujte mu vfhdf! Isgdvora : „ Nihzher naf ni kli- zal! ” ne bdte imeli enkrat. No grad naj nam bo vfih tiftih opzheft- va ali gmajne, ktiri refnizhno v’ Kriftufa verjejo, ali prave Kriftufove zerkve poddba. Po ndgradovo, ki je pridno obde¬ lovan, ki vfe polno shlahtniga grosdja po njemu veff, gre tudi zerkvi biti polni lepi- ga fadu. De je le v’njdj kdo, to mu fhe nobeniga vupsnja do svelizhanja ne da. Bil tiftih kdo, ki jih je gofpodar naprbfil, naj bi bil le v’ nogradu, pa delal naj bi ne bil — bi bil kaj plazhila dofdgel? 7 Rdsni zhafi, ob ktirih je gofpodar delavze najdmal, fo rasne perletnofti poddba. Lepa rudčzhkafta sarja poftavim ja »71 otr6fbtva poddba. Posneji dopoldanf.hine ure pomenijo leta mladenzhov. Prav obrazhajte jutro fvojiga shivlenja — vi ne vefle, zhe bote moshov opoldne ali mrak iive ftarofti dosbiveli. Vezher je konez shivlenja. She fe vtrddeni najemnik obvefelji, ki ga je de¬ la tesha in sagatna vrozhina zeli dan tarla, kadar vezheruiza na neb6 pertrepdzhe in vezherni hlad perpihia, on pa fi je oddihnil in dnino prejema ! Ravno tak6 je zhlovek vefel , ktiri je bil neprenehama lepiga shivlenja, kadar fe ga konez perblishuje. De bi fej fvojiga shivlenja dan mi tudi takd dobro konzhali! Tudi vezher shivlenja bo ravno taki lep in vefdl. 78. Nesvefli ndgradniki. Israeloviga polka fpazhnoft, ktirimu je Bog Moseia , Elija in druge preroke pofhi- lal, in p6flednizh poflal fvojiga laftniga fi« nii, pa ki je sa vfe te dobrdte nehvaldshen bil, je lep6 in do shiviga v’ti Id priliki Je- suf popifal : , t She drugo priliko poflufhajte, }e djal. Nekfhin gofpoddr je bil ndgrad safa- dil, ogradi ga s’pl6tam, iskdple tlazhivnizo, poftavil je zliuvajfhnizo, in ndgradnikov je va-nj poflal, in fhel na daljne deshele, in dolgo ga ni bilo. Kadar fe pa zhaf tergatve perblisha, je do nogradnlkov lilapza po per- 27 2 delka poflal. Pa sgrabli, otokli in prasniga fo odgnali. Pofhle drujiga hlapza. Pa tudi tega lo tepli, s’kamenjam v’glavo pobili, in ko fo vfe pozheli s’njim, fo prasniga odpravili. ko bi tudi v’ naf Jesufov boshji navuk fadii ne sadelaval ? — Jeli- te, vi ljubi! is ferza zhemo rezhi: „ Te¬ ga ne! ” in nefrezha Israelfkiga polka fe naf bo she od delezh ognila. 79. Kraljeva shenitnfna, „ V’ nebefhkimu kraljeftvu fe godi, ka¬ kor fe per kralju, ktiri fvojiga finu sheni- tuv obhaja. c Svojih flushabnikov je po pova« blene fvate raspoflal. Pa nozhejo priti. Drujih flushabnikov pofhle , rezhe jim : „ Povejte fvatam v’ mojimu imenu : lejte! golil' fo perpravlene, voli in pitana shivlna je saklaua, vle je perpravleno, le berfh k’shenitnlni! ” Pa ni jim bilo mar, ampak vfaki po fvojimu fo fhli, eden po fvoji kmetiji, eden po fvoji kupzhiji, Njih drugi Drugi dkl\ S 274 fo flushabnike sgrabili, oframoshlujejo ia pobijejo jih* Kralj, to svediti, fe rasferdi' 9 tvojim vojfkam rezhe iti, in vbijavz« kon- zhati, njih mefto pa poshgati. Potlej rezhe kralj fvojim flushabnikam: „ Golti fzer fo perpravlece , to de povable- tni jih nifo bili vredni. Torej po raspotjih pojte, in koljkor jih najdete, jih k’sheuit- nlni povabite. t Slushabniki fe rasidejejo po krishnih z^ftah, in v6dijo jih , kogar fo najdli, in misa je safddena. Kralj je prifhel goltdv pogledat; (Po nj^ga dni fhdgi fe mu je, kdor fe je dal is- vdbiti, kadar je v’obednizo ftopil, lepo fvai tovfko oblazhllo v’dar dalo). Saglddal ni- koga je kralj, ki ni bil po fvatovfko oble- zhen. ( Tiftih je bil , ki fo pred h’ goftju priti sanizhovali, pa fkrivaj potlej fe je bil vender v’ obednizo smiisal). Kralj tedaj mu rezhe: „ Prijatel! kako ii prifhel tl lčf, ki nimafh fvatovfkiga oblazhiia?” Obm61zhal je. Kralj pa je flushabnikam rekel t „ Sve- shite mu roke iu noge, in v’ nar tamnifhi jezho ga versite; ondi naj tuli in fhkriple a’sobmL” f6q evHlfid ni Ljubi moji! tudi leta prilika je boshjiga kraljeltva lepa podoba , ki fo ga Israelzi bi¬ li savergli, drugi narddi pa na - fe vseli. Vuzhimd fe is nje: Pervizh : boshje prijasnofti. She je bil to dober kralj, ki fi je toljko dodjdl, fvojim podl(5shnim vefelja napraviti, ki jih je kakor ozhe otroke per febi sa miso hotel A7* imeti* Vite, flie nefkonzhino prijasnifhi je Bog! Vuzhimo fe Drugizh: ljubesnlvofti boshjiga fin ti. V’lepi, mili podobi kraljeviga finii, v’ podobi shenina fe nam poftavi, Ljudi ljubi, kakor shenin nevefto. Kdo ga tudi nafproti ne bo ljubil! Vuzhimo fe Tretjizh : kako lepiga kaj mo¬ rejo nebefa biti! De fo per kraljevi shenitnini, v^zhi zhafti bi fi m£fni ljudje ne mogli mifliti. Jesuf fe po zhlovefhki flabofti oberne. V s podobi jim pokashe , koljko je nebefhko velizhaftvo in sveli- zhanje, de nikolj vezhi zbafti in vefelja! Vuzhimo fe Zhetertizb: zhlovefhke nemarno* fti in nehvaleshnofti. Kdo, zhe je h’ kraljevi shenitnini povablen , bo kakor fvatje te prilike ravnal ? In Israelzi fo ven- der prerokam in apoftelnam tako delali; In pa ni fhe morebiti sdaj dofti ljudi, de bosh- je vabilo sanizhujejo, in pazh tudi njegove flushabnike saframotujejo ? Vuzhim6 fe Petizh : bosh j e pravize. Kakor- fhinatiftim, ktiri fo shenitnino sametali, in kraljeve pofle vmorili: ravno taka fe je na konzu tudi Israelzam sgodila. Med grdb« lami poshganiga Jerusalemfkiga mefta jih je bilo konez. Kdo bi fe jim enak biti ne bal? Zhlovek bres fvatovfkiga o« blazhila je fhe slafti lep liavuk sa naf. V’ tifte fmo fzer mi , ki fmo na vabilo prifhli. Pa nigdar ne posabimo: „ Godne tega S 2 2^6 svelizhanja naf le fvetdft ddla. ,Svet<5ft oblazhi dufho, de telela fhe tako prsfh- nje oblazhilo ne tako. Le h’ kmezhki she- nitnini naj h6din kdo pride, she bi bilo gerdo! Kdor bi torej hotel bres fvet6fti v’nebe- ft, koljkor raszapan beršzh per kraljevih gofteh, ravno toljko fe bo terpel v’njih. 8o. Modre in trapafie divize* Vfe v’ navuk ljudem je vddel Jesnf o- berniti. Israelzi fo per shenitvah inteli fhd- go, de fo neveftine verftnfze shdninu, fhe le v’ ndzh fo ga na nevdftini dom perpeldli, s’ pershganimi lampami naproti hodile. Po ti fhdgi je, vito jo, ta ld prilika ofnovana , lepa je: „ Nebefhko kraljeftvo in pa defdt di- vfz, ki fo lampe vsdvfhi sheninu naproti fhle. Pet jih je bilo pametnih , pet pa trd- paftib. Trapafte lampe fzer pernefb, pa olja fhe sraven ne vsamejo feboj. Pametne vsamejo s’lampami vred tudi olja v’ poffedab. Ker le dolgo ni bilo shenina, fo vfe dremi- le, in safpd. O polnozhi fe na enkrat hrum vsdigne: „ Shenin gre ! nakvifhko! napro¬ ti! ” Vftanejo, in fo lampe pershgale, kar trapafte divize sdaj pametnim reko : „ Dajte nam fvojiga olja, nafhe lampe vgafnujejo. ” Pametne fo odgovorile: „Sh4 nd! nam iu vam bi ga smanjkovati vtdgnilo, k’ oljar- jam pojte, in kupite fi ga raji. ,SMe fo, V7 kar sličnim pride. Koljkor jih je bilo per- pravlenih, fo s’njim fhle v’hifho k’she- nicnini, in duri fe sapro. Posnčj fo tudi uue divize prifhle , in klizhejo: ,, Gofpod! odpri nam odpri ! ” She ni n pa je djal: „ Go¬ tovo vam povem: ne posnam vaf.” Ljubi moji ! to lepo priliko bote po njeni podobnoiti s’ poprejfhino lohka vutnč- li. Torej namefti raslagati jo, le kake tri perdavzhike: Pervizh naf Jesuf s’te priliko vuzhi: Kaj na semlji naj nafhe velko o- pravilo bo. Jesuf govori od praviga fpanja. Pa vfe drugo fpanje, fmert, je imel v’miflih. Ozhitno tedaj in na ravno!! jim rezhe s „ Lazar je vmerel, pa vefelji me savolo vaf, de me ni tam bilo, verjdli bote fej.” Kadar js Jesuf tifto tje prifhel, je bilo Lazarjevo tel6 fhe fhtiri dni v’grobu. Vfe je bilo v’ shalofti. Tudi veliko Judov, le tri zhetertize ure od Jerusalema je bila Be- tžnja, fe je bilo po bratu Marijo in Marto tolashit fofhld, Marta, kadar saflifhi, de gre Jesuf, mu uaproti tezhe, in, vglddavfhi ga, je aavpila: „ Gofpod! ako bi bil tukaj bil, ne bil bi mej brat vmerel. Pa tudi sdai v£m, kar kolj bofh Boga profil, Bog ti bo vfe dal P! i 297 Jesuf ji rezhe: „Tvoj brat bode v* fta.ll” Marta mu rezhe : „ trdni! per vfta* jenju, pofledni dan, bo tudi on vftal.” Jesuf ji pravi: „ Jes iim vftajdnje in shivlenje. Kdor v’ me vdrje, bo shivel, tudi vmerel naj je. In kdor kolj shivi in v’ me verje, ne bo vekomaj vmerel. Vdr- jefh to?” Marta je djala: „Pazh, Gofpod! jes vdrjem, de fi Kriftuf d — fin shiviga Ho- gd, ktiri pridefh na fvet.” De jo fpesnatuv! De jo vero! de ga savupanje! Gotovo , velika in lepa dufha je tako te mogla govoriti med toljkim terple- njatn , med toljkimi britk6ftmi! Marta, to djavfhi , je fbla, in feftro Marijo poklizhe, na tihama ji rezhe: „ On je tu, vuzhenik, in rad bi te.” Marija, to flifhavfhi, berfh vftane, in je k’ njemu fbla. Judje, ki fo bili per njdj v’ hifhi, ki fo jo tolashili, kadar jo tako naglo vftati in iti vidijo, fo med feboj djali: „H’grobu gre pa jokat!” — in fhli fo sa nj6. Jesufa fbe ni bilo v’terg. Kjer ga je bila Marta frezhala, fhe ondi je bil. Marija tedaj, kadar do njega pride, ko ga sagteda, fe mu k’ nogam vershe, rekla je s’ objoka¬ nimi ozhmi: „ Gofpod ! ako bi bil tukaj bil, ne bil bi moj brat vmerel!” — In tudi Jud¬ je, ki fo s’njd vred prifhli, fe jokajo. Jesufu, viditi jih vfe jokati, fe mu ferze terga. Vef gjinen je, rekel je: Kam 293 fte ga poloshili ? ” Rek<5 mu : „ Gofpod ! pojili in poglej!” Jesuf je jokal. Nektiri Judje fo djali: „ Le poglejte , kako rad ga je imel! ” Drugi pa fo rekli: „Bi ne bil mogel ta narediti, ki je flepzu ozhi odperel, de bi tudi ta ne bil vme- rel ? ” Nad teh le terdovratnoftjo , pa nad tolj- ko zhlovefhko flabdftjo in raspadlivoftjo fa je Jesufu fhe huj vshaljilo. H’ grobu pri¬ de. Jama je bila v’fkalo, ki je bila s’ka- manam saperta. Jesuf rezhe : „ Odvalite kamen! ” Marta ni hotla tega is zhafti do Jesufa perpu-ftiti. Djala je: „ Gofpod! zhdh- ne sW! fhtirdnevin je she!” Jesuf ji re¬ zke : „ Ti nifim rekel, ako verjefh, boshje velizhaftvo bofh vidila?” Odmaknili fo ka¬ men — in gledali okolj ftojezhi, pa goto¬ vo n£ bres groše, fo v’ temni mertvafhki grob, ki je bil v’bele rjuhe poviti merlizh v’ njemu ! Jesuf je sdaj ozhi v’nebefa obernil, rekel je: „ Ozke! sahvalim te, de fi me vflifhal. Vedel fim fzer, de vfelej me vfli- fbifh: pa savolo ljudftva okrog ftojezhiga to r^zhero, de bodo verovali, de li ti me¬ ne poflal. ” Kadar je to Jesuf ismolil , je na velik glaf savpil: „ Lazar! vun pojdi! Per ti pri- zhi je merlizh prifhel ! Roke in noge fo bile s’rjiihami povite, in njegov obras je bil v’ruto ssgemen. Vfi prizhijdzhi fo fe, obljubim, od ftrahu vmikovali. Vefel ftrah je feftre 299 prefhinil. Nihzher fi ne vupa prezej bliso njega. Ali Jesuf je takd un mirn djal, kakor bi nizh pofebniga ne bilo: „ Rasvd- shite ga, de pojde.” Oh, ljubi moji! kadar fi Jesufa Kriftu« fa per Lazarjovimu odpertimu grobu ftati miflimo — s’ v’neb6 vsdigneuim ozhefam, polniga fvoje notrajne edinotti s’ozhetam — in folsd mu v’ozMfo is ljubesni do lju¬ di' , fvojih bratov — in vfigamogozhnoft mu v’ befedi in v’ obrasu, s’ktiro ld mi¬ gne, in trohlina fe preftvarjena is groba v’shivlenje poverne — ali ne bo vfeto Ma¬ rijinih ia Martinih obzhutkov v’naf tudi o- shivelo? Nam ne fhine tudi letu boshje velizhaftvo v’ ozh{ ? Nam nifo Jesufove befede: „ Jes fim vftajenje in shivlenje” sdaj vfa zhifta in gotova refniza? Ne bomo po Mdrtino pokleknili pred Jesufa, in rekli s’nj6 vred: „Vdrjem, vdrjem, Gofpod! de ii Kriftuf ti, lin shiviga Boga!” To de, kdo ne zhuti, vfe premotno in premalo je, kar premore rdzhi od te sgodbe zhlovefhka befeda! Torej le fhe nektire befede, drujiga nd» is Jesufovih vuft perdenimo, ki fe kakor nalafh lefem permdrijo. Po grobdh v’ kamene sardsane ib she veliko milijdnov ljudi ferza proti nebefam persdignile, njih shaloft o po¬ grebu fo jim prevedrile, in prihodnigashiv- Jenja s’ lepimi ddli fe vrddne delati fo fklep v’ milijonih in milijčnih ljudi she obudile* Td Id fo tifte befede : » Kakor ozhe, je djal Jesuf, mertve obuduje in oshivla, tako tudi fin, kogar hozhe, oshivi. Dokler , kakor ima ozhe isvirk vfiga shivlenja v’febi, tako ga je tudi iinu v’ febi dal imeti. ” „Tudi fodbe ne dčla ozhe nad niko¬ mur, temozh finu je vfo fodbo isrdzhil, de vfi linii zhafte, kakor ga ozheta. Kdor linu ne zhafti, ne zhafti ozheta, ki ga je pofial. ” „ Gotovo , gotovo vam povem : Kdor moje befede poflufha, in mene poflavfhi- mu verje, on ima vezhno shivlenje, in ne pride v’fodbo, temuzh is fmerti v’shivfo- nje fe je she prefhel. Kaj, ura pride, ob ktiri bodo mertvi po grobih glaf flifhali zlilovekoviga finu, in is njih pojdejo, ktiri fo dobro delali, v’shivlenje, ktiri hfido, v’ pogublen je. ” 78 . Jesuf od Marije masiljen. Od te velike, vshaljne sgodbe gremo sdaj k’ mali, vfi ljubi pov^fti! Veliko Judov, ki fo bili k’Mariji in Marti prifhli, je v’Jesufa verovalo, kadar fo ta jesufov zhudesh vidili. Nekoljko pa jih je k’Farisejam fhlo, in od Jesufa, kaj je floril, jim povedd. Berfh fo velki fvet napovedali, vmoriti ga Jklenejo. Jesuf to¬ rej fe je kmalo po obujdnimu Lazaru isBe- tdnje do Israelfkih mej odmaknil, in ondi v’Efremfkimu meftu bliso pufhave prebiva. 3 oi t Sheft dni pred velikonozhjd pa je fpet v’ Be- tanjo prifhsl. Brat Lazar, njegove feftri, in nektiri drugi, ki fo va-nj verovali, fi vfe persa- denejo, de bi mu zhaft in hvaleshnoft fka- sali. Prijasno vezherjo fo njemu in njego¬ vim vuzhenzam napravili, in, kakor pred toljkrat v’ shivlenju, je tudi sdaj po sha- loftnih dneh perferzhen vezher prifhel. Lazar je bil s’ drugimi vred sa miso. Marta fe je s’ poftrdshbo fukala. Marija pa je v’ alabafterovi pufhizi terdo libro drasiga famozhiftiga nardoviga mašila pernefla, Je- sufu noge mashe s’ njim, in mu jih tare s’ lafml — in sljlla, pdfhizo vblvfhi, mu je potlej do sadne kaplje vfo vfo difhavo po glavi. Difbave lepi duh je vfo hifho navdal, Ljubi moji! koga ne bo v’ sbivo gjlni- la ta obndfha brata in f<§fter, slafti pa tihe pohlevne Marije? nar drajfhiga, kar ima, fe snebi, de zhaft Jesufu in ljubesen fka- she ! _ Vuzhenzov eden pa, Judesh c Shkaridt, ki je bil isdal potlej Jesufa, je rekelt „ Zhi- mii fe ni raji prodalo to mašilo sa trifto defetakov , in vboshzatn fe dalo ? ” Nekti¬ ri m vuzhenzam je to bilo gotova refniza. Miflili farni per febi fo: „Pazh ref! Zhi- mu neki ta saprava tako drasiga mašila? Vezh kakor trifto defetakov bi fe bilo isku- pilo is njega lohka, in dali bi fe bili med vboge.” In ref nejev61jni fo bili nad Marijo. Pa nikar berfh vlaki mu ne vupajmo, ktiri lep6 govori. V’to ljubesen do blishi niga je fvoje gerdo in famoprtdno ferze le Jifdesh sakrival. Rekel je to, nš de bi mu sa vboge bilo mar, ampak ker je tat bil. Mdfhno je ndiil, ki je Jesuf is nje vbč- gajme dajal, in tudi sa • fe kaj toljziga daru ohranil bi bil rad. Pa fhe to je zhudno, prav nar malo- pridnifhi zhlovek je bil nar pervi, de je nad vtrdfkam jeslal, ktiriga je lepa dufha is gole zhafti in ljubesni do Jesufa pozhčla. Ker ni fam zhafti imel do Jesufa, tuditerpeti ni mogel, de mu jo drugi fkasujejo. Jesuf, v’Judeshovo, in v’vfih drujih ferza je vidil, jim rezhe: „ Kaj ji she ho- zhete ? Per miru jo puftite. Dobro delo je nad manoftorila. C Pozhaftiti me) koljkor je mogla, je to ftorila. Vbosih bote smiraj med fabo imeli, in dobro ftorili, koljkorkrat ho- zhete, jim bote lohka. Mene pa nimate smiraj. Na dan mojiga pogreba je miflila fhe M nad mano to mašilo opraviti. Pa (is hvale in ljubesni) ga ni mogla perzhakati; torej she sdaj mi je obljlla tel6, ker ga po moji fmerti ne bo mogla. ” Kak6 lepo fe je sa Marijo Idtu Jesuf pon^fel! Tudi mf islagajmo tako vfelej dru¬ jih dela na dobro, in po Jesufovo tudi mi fe sa pravizhne ljudi ponefimo, zhe jih savolo dobriga djatja, s’ktirim ni viim vftrčsheno, kdo obera in opravia! Kako dobrotlivo je zhaft Jesuf in lju- beseu vsdl, ki mu jo Marija fkashe ? — Vfe tedaj imčjtno v’zhafti, kar je blasiga in do¬ briga, in ne vprafhajmo le smiraj po la- 3®3 komneshovo t „ Koljko da dobizhka?” Kdo namrezh bi ne bil Mariji raji enak, kakor pa Judeshu? Tudi fhe to naj opdmnimo: Marija je po nevedama pofledno zhaft Jesufu pred 1'mertjo fkasala. Oh, farni' ne miflijo, tako bliso groba fo doftikrat ljudjd! Torej, ka¬ dar nam teshko de komu kako vefelje fto- riti, miflimo fi: Sadna dobrota je more¬ biti , ki mu jo fhe fkashemo, In kaj veljd, omezhilo bo to nafhe terdo ferze! „ Gotovo vam povem, je fhe djal Je- suf, po vfimu fvetu , koder kolj fe bo evan- gelj od svelizharja osnanoval, fe bo tudi to, kar je nad mano sdaj ftorila, njej na fpomfn nad nj6 hvalilo.” c She sdaj, ravno ko to berete, fe ta Jesufova befeda fpolnuje. ( Spomin te Jesu- fove fpofhtvavke je v’zhafti do danafhniga dač. In to po vli pravizi! Sakaj, kdor Jesufa, njega vfe zhafti vrddniga, is ferza zhafti, je fam ravno sa to zhafti vreden. Kdor pa njega, zhafti in zhafti vredniga , v’zhafti nima, in ne fpofhtuje, fe mu ravno sa to sanizhvanje fpoddbi. Komej je bilo snano, de je Jesuf v’ Be- tanji, kmalo žele trume ljudi fo va-njo der- le , ne le Jesufa — in pa kdo fe bo. zhu- dil! ampak vidit tudi Lazara, ki ga je Je¬ suf od lmerti bil obudil. Velka duhovfhi- na pa je naklep fkovala, tudi Lazara, nd le Jesufa vmoriti, ker je Judov, ki fo La¬ zara gledat hodili, vezh in vezh v’ Jesufa varovalo. 304 Kam vfe fo fe ti duhovni od fvojih hu¬ dih ftraft dal gnati! De ga napuh ! de ga fov- rashtvo! de jo nevofhllvoft! Kako ftrafh- niga kaj fo te ltrafti! Golejfhi ko fe komu takirnu refniza pokashe, huji sdivja'. S’ftrafl- mi popazheno ferze, in pa savdana polcda! ,She tako kaj drasiga in dobriga va * njo vi ji, fkasilo fe bo, ftrupa febo navddlo! 88* Ob kratkim premffhleni Jesufovi zhudeshi, Ljubi moji! Jesufovi vfigatnogdzhni in ljubesnivi zhudeshi saflushijo, zhe kaj dru- jiga, de jih fhe bol do terdiga preminimo. Torej fhe enkrat vfe jih povsemimo! Is trdjne namembe slaifti fo fe godili. Bog, nafh nebefhki ozhe, ki ga ni nikolj nobeno zhlovefhko ok6 vidilo, je po fvojimu ljubi- mu fiDU) Jesufu Kriftufu, fvojo pravo , popolnama podobo pred naf hotel poftaviti. Modr6ft , famofveta dobr6ta in nefkdnzhina m <5 z h fo velke boshje Iafi> ndfti. Ta modroft , dobrota in mozh fe fzef is vfih bos h ji h džl kashe. Neb6 osna- nuje njegovo velizhaftvo, in njegova pri- jasnoft naf obfjdva is fonza, ljune in sve* sed. Vfa semlja je njegove flave in zhaftt polna. Dolga ver 11 a lepih bo s h ji h d