SGODBE SVETIGA PI.SMA S A MLADE LJUDI, Js nemjhkiga preflavti Matevsh Ravnikar , dejete Jhole ^efarfek kraljev vuflienik. TRETJI 1NO ZHETERTI DEL* SGODBE NOVIGA SAKONA, Od Kriftufoviga terplenja do prihoda fvetiga Duhi Apollolfko djanje V’ LJUBLANI, 1817. Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovčsu. Vidil Avgufhtfn, m. p. fhkof. Vidil Kremnizer, m. p. Natifnejo naj fe. Walland , m, p. , pM/: , X odam vam, ljubi otrozi ino mladdnzhi! tretji ino zheterti ddl sgddeb fvetiga pifma. S’ zhetertim fo sgodbe fvetiga pifma konzhane* Ta dva dela fta prekratka , de bi fe pofebej vesala: oba v’ enimu svesku torej jih prejmete. Tretji del fe per Kriftufovimu terplenju sazhne ino fklene o prihddu fve¬ tiga Duha. Zheterti del vam apo- ftolfko djanje ino kerfhanfke zerk- ve vkoremmbo ino r&fho popifiije. A a Bog daj, de bi vi ino vfi, ktiri sgodbe fvetiga pifma bero, is njih veliko vefelja imeli. Profite ga , de bo te po lepih isgledih ino na- vukih, ki jih berete, vfelej tudi shiveli. Ljubi otrozi ! ljubi mla- denzhi! Bog vaf obvari! V’ Ljublani 19♦ dan fvizhana 1817* SADNI DNEVI pred Jesufovim terplenjam. S9, Jesufova ozhifna jesha v’ jerusalem. Zjutraj Jesuf po vezherji, ki fte mu je bile Marija ino Marta v’ Betapji napravile, fe je v’ Jerusalem s’ vuzhenzhimi vsdignil. Pod oljfko goro kmalo v’ Hran pota fo bile Betfage, terg. Dvema Jesuf vuzhenzov rezhe tukaj: „ V’ta le terg pojta. Va-nj prifhevfhi bota oflfzo najdla pervesano, ino per nji shebe, ki ga flie nihzher ni jesdel. Odveshita, ino perpellta mi ga. Zhe vaji kdo vprafha: Kaj delata, zbimu ga odvesu- jeta? le režita mu: Gofpodu ga ja treba l ino puftili kmalo vama ga bodo. ” 6 Vuzbenza fta fhla, kakor jima Jesuf vkashe, ino she fta fe zhudila ! Vfe najde¬ ta, kakor je rekel« Komej prideta v’terg, ino kmalo sagledata oflizo ino shebe per nji. Pred tergam per nekih vratih na ras- potju fta bila perv&ana. Shebd odvesujera. Ki je njih bilo, jima rek6: „ Kaj delata, zhimu shebe odvesujeta ?” Rezheta: „ Go- fpodu ga je treba. ” Radi ti dobri ljudje jima ga pufti. k’Jesufu fta ga pelala. V’ ti desheli, slafti v’ mirnih zhafih, je bila ofle jesdariti fploh navada, tudi kralji in knesi fo jo imeli. Kadar fe je kaj pofebrsiga obhajalo , fe je fofebno taka shi- vira rada jemala, ki fhe ni bila per nobe- nimu delu, ino torej nedolshoa fhe nekako. Vuzhenzi fo Jesufu ofla s’ plajfhmi poger- ilili, in ga na - nj pofade. Zhes oljfko go¬ ro je fhla pot. Kadar Jesuf na verh gore perjesdi, kjer fe je z^fta navddl fpet ober- nila, ino fe Jerusalemfko mefto pokashe: fo vuzhenzi ino pred njim ino sanjim vrej6zhi ljudje nad toljkimi zhudeshi, ki fo jih vidili, vfi kmalo vefel je ino Bogu hvalo pognali. Vfe vpije: „ Sdravje mu, Dayidovimu finuI Pozlrčfhen, pozhdfhen on dojdiz v’ Gofpo- dovimu imenu ! Posdravleno nam bodi ozheta Davida kraljeftvo, ki fe blisha! Mir ino blagoft is neba! Zhaft ino hvala v’nebo l .Slava mu na vif6zhini! ” Ali Jesuf ni imel nizh takiga vefelja nad meftam. Vfe te hvale ga nifo gjinile 9 ampak od perhodne nadl6ge njegovih fo- vrashnikov ferze fe mu terga. Mefto vidi- 7 ti, fe Joka nad njim. „Kaj ko bi faj ta fvoj dan ti fposnalo, je djal, kaj je k’ tvoji frezhi! Pa fkrito je tvojim ozhdm. Ino torej dnevi pridejo zhes-te, ino tvoji fo- vrashniki te bodo ogradili, od vfih ftrani te obldgli ino ftifkali, ino tvoje otroke v’tla pomandrali, ino rasvaljili te bodo do zhiftiga, ino kamena na kamenu ne bodo puftili! Ino to, ker nili dnev fvojiga ob- jifkanja , ker nili dndv ponujane milofti fpo¬ snalo!” Tudi fhe te 16 Jesufove befede nam Jesufovo vshalenje nad Judmi ld tako le«* po ino milo povejo, naj jih tudi perftavi- rao : ,, Jerusalem! Jerusalem ! o ti mefto j ti, ki preroke katnnjafh, ino boshje pofle, ki jih Bog do tebe pofhila, morffh! Koljkrat fim tvoje otroke hotel sbrati, kakor kokla pod perute fvoje pifheta sbdra — pa nifte hotli! Lejte ! vafha hifha vam bo vekomaj v’pufho! ” Joj, vi ljubi moji! Koljko revo li grefhniki nakopavajo! Is ljubesni do njih folsd Jesufu v’ ozhefu jigrajo , ino vender fe mu ne dajo otdti! She ga sha- lji Jesufa greh! Nad terplenjam, ki ga zhaka, ni jokal, n£ nad fmertjo, ki fe blisha; grehi ljudi le ga v’folse fpravijo. Joj, v’ ferze vidi on vfim vfim, ino vzheraj ino danii ino vekomaj ravno tifti on ofta* ne — kaj ko bi mu faj mi enake shalofti ne delali! V’Jerusalem fe je bilo savolo veliko- nozhniga prašnika ljudi she bres fhtevila 8 nafhld,. Ljudje, kriri fo bili okolj Jesufa, kadar je Lazara od fmerti obudil, fo po viimu Jerusalerau ta zhudesh rasglafili. To¬ rej kinalo ko fe flifhi, de gre Jesuf proti meftut primejo palmove mladike v’ roke, ino mu vr6 v’ trumah naproti; vfe vpije i „ Posdravlen , posdravlen ! pozhefhen bodi ddjdiz v’ Gofpodovimu imenu! on Israelfki kralj! ” Veliko jih je plajfhe po tldh ras« grinalo; drugi fo seleue vdje od drevja Te¬ kali , de mu pot s’ njimi potrefajo. Ljubim kraljam je bila tako delati fhega tiftikrat. Kadar od ljudi' Jesuf tako fpremlovan do mefta pride • de je va - nj per vratih fhel, je vfe mefto bilo po konzu. Vfi fo vprafhali : „ Kdo je ta ? kdo pride ? ” { Sprejdne ljudfke trume pa fo djale : „ Ta je Jesuf, prerok is Nazareta na Galilejfki- mu! ” Fariseji pa fo raskazheni ino vfi na- faj^ni djali : „ Sdaj vidite lč, vfe nizh ne opravite ! le poglejte, vef fvet d^re sa »jim! ” Jesuf gre fpotama v’ tempel. Kar je pervizh kiipze in prodajze is njega pregnal, fe jih je bilo fpet she napravilo. Kmalo jih gre podit, „ Pifano je, moji hifhi fe mo¬ litve hifha pravi sa vfe narode, je djal; vf pa fte jo v’televajfko ljukno fpremenili. ” t Slepih iuo krulovih je k’Jesufu v’tem¬ pel perftopilo, vezhi del jih je bilo dovdl per tempelna vratih, de fo vbogajme pro¬ fili : ino vfe je osdravil. Ljudftvo je bilo filno vefelo, glaf in hvala fe po tenipelnu raslega, Otrozi zlo 9 fo vefelje gnali ino vpili: „ Posdravlen » posdravlen , Davidov fin! ” Kadi namrezh fo imeli Jesufa, ino do osdravlenih fe jim je dobro sdelo. Duhovfhino ino pifmeje, kadar te zhu- da vidijo, in te hvale flifhijo, je grosno lomilo. Druge namrezh hvaliti flifhati, no¬ bena rezh napuhnesha bol ne bolji. Djali torej fo mu nektiri ino v’otroke mu kashe- jo: „Jih ne flifhifh, kaj pravijo?” Je- suf, dopadlo mu- je otr6k nedolshno ve- felje, jim je odgovoril: M< Slifhim, flifhim! Ali pa nifte nikolj v’fvetimu pifrau brali, kar sdaj 16 sadene: Is vuft otrčk in do- jenzov fi h /alo febi perpravil. ” Drugi fo Jesufu rekli: „ Mojfter! fej fvoje vuzhenze pofvari!” Jesuf jim rezhe : „ Gotovo vam povdm: zhe tf molzhd, kamenje bo vpilo ! ” Ljubi moji! V’ nebefih ozhetova volja je bila, ino preroki fo osnanovali, de fe bo vjerusalemfko mefto Jesuf ozhitno enkrat ino s’fl6vesam, de je Mefija ino Is- raelfki kralj, pokasal* Ino glejte, kako pametno fe je! Podobo ponishnofti ino vfih lepih zhed- nofl vidimo na njemu. Kralju, ktiriga zha- ftitlivo vpelujejo, enak je njegov prihod, ino vender le lirdfhina ino vboshtvo, nizh pofvetniga lefka ni viditi. Mirno shivinzh6 vidimo, n6 konja na vojfko, selene pal¬ move mladike, n6 mezhov fe blifkati. Kaj kraljev plajfh ! krotkoft ino miloft, ponish- nofl: ino ljubesen ga vfe lepfhi oblazhijo! Namefti djemantov ino fvetlih bfferov mu 10 mile folsd v’ ozhefu jigrajo. Is vbogiga ljudftva vuft, ki mu je nadlogo prevsdignil, fe mu hvala rasjdga, od jesika gre nedolsh- nih otrdk flava njegova. S’ timi njegovimi zhlovefhkimi zhednoft- mi je b o s h j a mogozhnoft ftrenena. Mifli daljnih ljudi , ofla pred vratmi per- vesaniga, konez ino ftrafhno grdblo Jeru- salemfkiga mefta, vfekmalo je njegovo pov¬ edno okd vidilo- S’ vfigamogdzhnoft- jo vkashe , ino fbe taki frovjaki note mo¬ rejo biti pokorni njegovim befedam, ino flepzam, zhe le migne, fe ozhi odprejo, ino krulovzi fkdzhijo po konzu. Sama lju- besen kipi is njega. Ljuzh ino mozh fo njegovi kraljevi dardvi, ne slato ino frebro, ki jih delji o prihddu. Ljudftvo, ki je vpilo ino ga kralja de¬ lalo; otrozi, ki fo glaf vmef gnali; vu- zhdnzi , ki fo mu po boshji previdnofti h’ potu naftavleniga ofla perpelali, vfe vfe po navadama je ftaro prerdkovo obljubo do sadne zherke fpolnit perpomoglo: „ Ne boj fe hzhi, ti .Sion! Vefeli fe in vrifkaj hzhi, ti Jerusalera! dokler glej , krotek pride k’tebi tvoj kralj , on praviza ino svelizhar! Glej, vbog je, ino oflizhino sbebe jdsdi, shebe tovoiivke ! Narddam bo svelizhanje osnd« nil, ino mozh njegova bo od morja do morja (po deshelah in deshelah, ki jih morje oftd* pa, fe bo rasfhirila ). ” I! 9o, Dazini dnar. Po dnevi Jesuf je v’ tempeluu vuzhil. Velka duhovfhina ino plfmeji fo mu vlako befedo preftrtfgli, ino fkrivaj kako, pofta- vim po nozhi, ga is poti /praviti fo per- ldshnoft lovili. Ozhitno fe boje tega fto- riti, vfe preradi Jesufa fo ljudje poflufhali, vfe prevezh fo mu bili vdani. Ali Jesuf, kadar fe smrazhi, je s’ dvanajfterimi vu- zhenzmi mefto svezher sapuflial, ino v’Be* tanjo ali na oljfko goro hodil, ino de du* h6vfhina ni vedla, je kje prenozhoval. Duhdvfhina fe torej flrčne ino pofvetu- je, ga fej v’ befedi kako vjeti. Poflali, pred pa vle dobro prevdarili, potiihnenzov, ktiri fe bljfniti snajo, fo s’ svijazhnjo do njega. Safeaj farni fx ne vupajo iti, ker fo vedli, de jih posna', ino de nizh ne opravijo. Ne* koljko Herddethu vdanih, ki fo jim Hero- deshdvzi rekli» je moglo s’ njimi iti, de bo¬ do kmalo prizhe per rokah, zhe fe toshba do pred obiaftnfka deshele vsdigue. Farisdjovfki pridejo k’Jesufu, is vfiga kashejo, de imajo ld toljko kaj na ferzu, prav prdvo bi radi svedli, vfi uni nedolshni fe delajo, rekd mu: „ Vuzhenlk ! refnizhen fi ti, mi vemo, vfe prav d fddifh, ino sa nikogar ne rnarafh. Sakaj d fe ne ravndfh po lizih, boshjo pravo pot d vuzhffh. To¬ rej faj ti nam povej ? kaj miflifh ? ali gre zefarju davik opravlati, ali ne?” . Vprafhanje je bilo ref de svijdfhko. Fa- riseji fo miflili; „ Rezhe naj de, ali de 12 ne , obakrat ga imamo. Zhe rezhe de, nizh vezh Melijata ga ne bodo ljudje dela¬ li; s’nejev61jo le opravlajo davkš, ino Me- fija, menijo, jim bo davke ino ptujze pre- vsdignil. Zhe pa rezhe de ne, ga bo de- shdlini poglavdr, de ljudi podpihuje, sgra- bil ino ga v’ fmert poflal. Ne bo fpodlete- la; de, ali de ne more le rezhi. ” Vfe ljudftvo je v’ Jesufa zhakalo, kaj bo odgo¬ voril. Pa prijasne liza, perhljinen obras Jesufa ne morejo ogolfati. Kmalo je njih hudobi« jo, njih muhe ino savijazhe zhucil, rezhe jim: „ Kaj me fkufhate, hinavzi! — Pa vender , dazin dnar mi pokashite. Pogledam naj ga.” Defetak fo mu podali. Dnar sdaj jim pod ozhi vtakne , ino rezhe: „ Zhigava je podoba ino opif ? ” c So djali: „ Zefar- jova.” Jesuf jim rezhe: „ Prav je! dajte zefarju tedaj, kar je zefarjoviga, ino Bogu, kar je boshjiga.” Ravno toljko je to, kakor bi bil rekel: „ Kako fhe neki vprafhate, zhe dazini dnar zefarju gre ali , ker she podoba ino opif to povefta? She s’pravizo, ki ftemu jo vafhi desheli dnarje biti pervoljili, ino de njegov dnar ino fkorej nobeniga drujiga ne fhpdgate, povefte, deje zefar vafh gofpod. Torej podloshnšfke dolshnofti do njega fpol- nite. Dajajte zefarju, kar je z e- farjoviga — zhaft , pokorfhino, davke. ” „ Pa, kakor je zefar na ta dnar fvojo podobo ino fvoj napif vtifnil, ino zefarjov 13 je ta dnar: tako je tudi zhlovek po boshji podobi vrt varjen , inoboshje sapovdi fo mu v’ferze sapi fa n e , iuo laft boshja je tudi on. Boshja laft iim, more tedaj zhlovek mifliti, nigdar le ne fmd Boga fpo- sabiti, Bogu naj da, kar je boshji- ga, zhaft , podloshnoft , savu- pan je. ” De ga odgovor! polniga boshje mo- dr ort i ino 1 ju besni! Ti fvetohljlnzi ga, boshjiga vuzhenika, od dnarfkih rezhi' opra- fhujejo, v’nefrezho bi ga radi fpravili, on pa jih je svelizhati shelel, ino edino pot do prave frezhe vef ljubesniv jim pokashe. Nizh rčzhi pred ljudmi nifo vddili timu lepimu odgovoru, ki rt ga nifo bili vfvdii. Oftermeli, vmčknili fo, ino s’veliko fra- mdto fe fpravijo. 91. Per grehu popadena grdfhniza. Ta sgodba je savolo enaziga sapo- padka lepa tovarfhiza poprdjfhiue. Torej kmalo po njdj naj ftoji. Jesuf je bil kmalo s’ dn^vam vred v’tempel prifhel, Vfe ljudftvo fe ga obfu- je. Ravno vfddel fe je, vuzhiti sazhne, kar hrup vrtane. Pifmeji ino Fariseji fo sheno perpelali, nad veliko pregreho fo jo sajdli. V’fredo sberalfha jo poftavijo, nje¬ no pregreho mu pravijo, ino konzhali fo 14 s’ befedami: »Vuzhemk! Mosef nam je ta¬ ke grefhnike kamnjati vkasal. Kaj rezhefh tf h’ temu ? ” Pa le fkufhat ga fo tako djali, ino kar kolj naj bi bil Jesuf rekel, de ali de nd, oboje bi bilo hudd. Ako bi bil rekel: „ Jo, jo! ” bi ga bili k’ de- shele poglavarju toshili; le on v’zefarjovi- mu imenu je do shivleuja in fmerti fddno oblaft imel, ino fegavze v’zefarjove pravi- ze je terdo ftraboval. Ako bi bil pa Jesuf rekel: »Ne kamnjaite je nd, bi ga bili lju¬ dem toshili, de poftavo ometuje ino satira, ino njega kamnjati bi jih bili fhiintali. Vfe zhaka, kakfhina bo fodba , ino, obljubim, veliko fe jih she po kamnje perklanja. Je¬ suf je mblzhal, perkldne fe, ino je s’per- ftam v’ tla pifal. Pifmeji ino Fariseji pa le bol ino bol s’ vprafhanjimi va - nj tifhe* Jesuf fe fklone, ino pogleda jih, de jim pogled fkos ino fkps ferza fhine, rekdzh: »Kdor vaf je bres greha, naj pervi kamen va* njo vershe! ” Ino fpet fe je perpdgnil, ino pifhe. Kaj je pifal, nam fzer ni snano. Pa, berfh ko nd, take befede fvetiga pifma v’ parft je pifal, on ki je v’ferzih kakornu v’ bukvah bral, ktire fo toshnfke na njih fkrivne grehe opominovale, ino de jih Je¬ suf ve, vfakimu pofebej povedale. ( Slifhavfhi, kar je govoril, inobravfhi, kaj pifhe, fo fe ftari ino mladi vfi eden sa drugim ismusali — Jesuf ino shena sgol farna £fa oftala. Jesuf fe fkl<5ne ino ji rezhe: »Shena! kej fo tvoji toshniki? Te ni nihzher obfo* *5 dil?” Shena je ftrahoma ino trepezha odgo¬ vorila: „Nihzher, Gofpod!” Jesuf ji rezhe* framovati ino kfati fe jo vidi ino guufiti fe ji nad greham: „ Glej! tudi jes te ne obfo- dim. Idi, ino vezh nikar greha ne delaj. ” Ljubi moji! jeli te, toshniki teshe* ne fo bili prave gerdobe. t Smert grefhuize fo hotli, ino fmert farnim savolo grehov je fhla. Pa koljko ljudi je fhe vedROS de grefhnike, ktirih grehi fe med ljudi rasgla- fd, le toljko fddijo, farni pa f kri vaj vga- njajo ravnp take ? Zhe naf kaj med take o« pravlive ljudi kadaj sanefe, na Jesufovo be« 1'edo jih fpdmnimo, ali pa fej febi jo reži¬ mo: „Kdor vaf je bres greha, pervi kamen naj vershe va-nje — taki naj jih fddi.” Shena, kadar fe je njdna fkrivna pre¬ greha pokasala , kadar je, s’ ozhtm' po febi j v’ fredi ljudi ftala, kadar je is Jesufovih vuft: fodbe zhakala, ino ko je vfe va - njo gledalo, bi bila raji, obljubim, od Ilrahu ino britkdfti fkopernila, od framote raji v’ sem- Ijo bi fe bila podresnila ! — Tudi naf hi fhe tak6 fkriti grehi fe bodo na fodni dan en¬ krat vprizho vfiga zhlovefhkiga rodu poka- sali, tudi mi vprizho vfih zhlovefhkih na- r6dov ino vfih nebefhkih angelov bomo pred fodnikam Jesufam ftali, ino fodbo k’shivlenju ali k’ fmerti, k’ svelizhanju ali pogubldnju is njegovih vuft bomo saflifhali. Le mifli te framote bi naf mogle she od hudiga ovreti, tudi kjer naf nobeno zhlo- vefhko ok<5 na timu fvetu ne vidi! i6 Jesnf fpokdrno grdfhnizo per ti Sgodbi is r6k nevfmilenih toshnikov otdvfhi, ino refhivfhi jo od fmerti, fe je pa le fimi Bo** ga djavza pokasal; „ Je s nozhem grefhni- kove fmerti,, temozh de fe poboljfha ino shi vi! ” £ 2 , Nerodovitno figovo derv<5. Eno jutro, kakor pred po navadi, je pravsgodaj, ino tefh is Betanjejesuf v’Je« rusalem fhel. Po. poti ga lakota obhaja, V’ ftran pota nekoljko sagleda figovo dervo. Fig na njemu gre jifkat. Pa perje najde, drujiga nč. Ino rekel je: „ Nikolj vezh ne bodi vekomaj fadu na tebi! M Komej fo vu- zhenzi te befede is njega saflifhali, per ti / prizhi fe drdvesove zhefhiile obdfhajo, perje je rumenelo, ino dervo fe vfufhdva. Jesufje to dervo nalafh h’potu, vfim ljudem, ktiri fo bres dobrih del, v’ opombo naftavil. Vfaki memo greddzh nefpokorjdn zhlovek je fvoje laftno po* gublenje is njega vidik Taka fvarivka je fhe sdaj vfaka nerodovitna fufhiza po ver- tih; pofekani biti, drujiga ji ne gre. Vfako vfahneno dervo nam veleva: „ Ti, zhlo¬ vek! dobro flori, ali pogubldnje te zhaka!” Drugo jutro gre s’ vuzhdnzmi Jesuf fpet memo per dervefu. Vfe v’ korenine je bilo fuhč. Vuzhe'nzi fe nifo nikolj mogli prezhuditi. „ Kako neki, fo djali, fe je mo¬ glo tak6 naglo vfufhiti!” Ino Peter je djal v Jesufu: „ Vuzhenfk! poglej, poglej! figo¬ vo dervo, ki fi ga prekljdl, je she vfe vfu- fheno. ” Jesuf, kadar Po tako nad mozhjo njegovih befed ftermeli, ino dervo ogledo- vali, jim je rekel: „ V’ Boga pravo savu- panja le imejte! Sakaj povem vam: Nd le kaj taziga nad figovim dervePam bote samdg- li, zhe verjete, ino zhe dvdmili ne bode; ampak le gorzhizhiniga serna vdro imej kdo, ino timu hribu naj porezhe: Vgani Pe, ino v’morje Pe sverni, ino bo fe. Ino kar koli bote per molitvi s’terdnim savupanjam pro- iili, bote dofegli, ino sgodilo Pe vam bo ” Jesuf v’tih podobah nam m o z h s hi« ve vere ino prave ino ref n izh ne molitve popifhe. Kdor is shiviga veru¬ je, v’Boga ref vupa, ino ga prav pom6- zhi prdfi, vfako hudo ftraft ino navado loh- ka is fvojiga ferza bo pokopal, vrafhena kakor dervo tudi naj bo; vfaki ovdrik, vfaki nap6tlej fvete krepdfti ino zhednofti bo vshugal, tudi kakor gora velik naj fe dosddva. 93. Odrefhenfkova zhaft ino odrefhen/kovo opravilo. Ljubi moji! veliko vukov od poflanja fvojiga na fvet, ino od fvojiga bosbjiga opra* vila, ljudi modriti, pobdljfhovati ino sve- lizhati, je pravil Jesuf tu ino tam po per- ItSshnofli. Ker Po vii eniga sapopadka, jih ne¬ koliko pofebnifhih tukaj po verfti poftavimo. Tretji ino \het. d'eU B iS Jesuf je enkrat s’ sarjo vred v’ tempel- nu vuzhil. t Szhafama je fonze na obnebje ino v’tempel perfjalo, od vfih ftrani fe je is glajeniga mramora, is poslazhil in slate« rine vtrinalo. Jesuf je djal: „ Jes iim luzh fveta. Kdor fe mene dershi, ne ta¬ va po trni, temozh luzh shivlenja bo imel. Jes luzh iim prifhel na fvet, de, kdor v’md veruje, v’trni ne oftane. V’ luzh ver vajte, de bote ldzhini otrozi. ” Kar fonze fv^tu, je Kriftuf zhlo- vefhkimu rddu. t Sonze s’ fvojo prijasno luzhjo pernefe ftotire ino ftotire dobrote na semljo — vfe rasfvetluje, vfe ogrd- va, vfe oshivla. Bres fonza bi fe fvdt v’ tmd, v’ mras ino v’ fmert povesnil. Kri- ftuf s’fvojim navukam, s’fvojim isgle¬ da m, s’fvojim fvetim Duham je fonze zhlovefhkiga rodu. Rasfvetluje , k’ dobrimu ogreva , k’ vfimu lepimu naf oshivla. Nafhe dufhe bres Kriftufa bi bile fvet bres fonza. Tiftih ljudi, ki jih je bil toljko v’pu- fhavi Jesuf prezhudno s’ jedjd nashivel, fo nektiri k’Jesufu prifhli, rekd mu: „ Vuzhe- nlk! nafhi ozhaki v’pufhavi fo mano jddli, tako leje pifano: Jefti kruha is nebef jim je dal. Kakfhino snamenje pa tf pokashefh, de bomo fposnali, de te Bog pofhle, ino de bo¬ mo v’te verovali?” 'Jesuf jim je odgovo¬ ril: »Gotovo, gotovo vam povem! jifhete me, tode ne sato, ker fte zhudesh v’pu¬ fhavi vidili, ampak le, ker fte fe v’njej kruha najedli. Jiej ne vperajte fe toljko po minljivi jedi, po jddi vezhniga shivlenja fe i9 raji, ktira ne mlfle, ki vam jo bom zhlo- vekov lin dal, ino ki me je Bog, moj ozhe, vam dati jo pooblaftil. Gotovo, go¬ tovo vam povčm: Mosef vam ni dal kruha is neWf , temozh moj ozlie vam refoizhni kruh daja is nebef. Ino ta kruh boshji fim je£l, ki is nebef pridem, ino fvdtu shivlenju dajam. 5! ' „ Jeft fim shivlenja kruh. Kdor k’ meni pride, ne bo nigdar Iazhen. Kdor v’m^ veruje, bo vekomaj shivel. Kdor te¬ ga kruha je, iina vezhno .shivlenje. Kakor je ozhe, on is vir shivlenja, mene poflal, ino jes po ozhetu shivim, bo tudi, kdor mene je, po meni shivel. On oftane v’ me¬ ni, ino jeft v’njemu.” Ljubi moji! mozh ino vum tih fkrivnd- ftinih befedi, katiri imate k’ fvetimu obhaji¬ lu pervizh iti frezho ino vefelje, fe vam takrat do tanjziga raslaga. Torej sdaj le toljko: Kakor telefu bres kruha shiveti, Je tudi dufhi bres Kriftufa fveti ino sve- lizhani biti nemogozhe. Kakor je kruh telefa shivlenje, ino mu mozh, ino sdravje ino lepo poddbo daja: je tudi Kriftuf dufhe shivlenje — po njemu pride mozh k’ dobrima v’ naf, po njemu pride sdravje ino pokoj v’ dufho, po njemu le fe prenovlamo v’boshjo podobo* Zhlovek p^fha , boleha , bledi' ino liujfha ino sadnizh vrn^rje, ktiri ni dolgo jedi nizh vshfi ; ravno taka je f’ zhlovekam bres boshje tnozhi, bres krepk6fti is nebef, ki jo Kriftuf po duhu v’ naf daja. Tode jefti moremo kruh, ne hrdnimo ga le v’hi- fhi, s’nafhim shivčtam, tako rek6zh, po- 20 shivčtiti fe more: ravno tako fe more na* fha dufha po vdri, po vupanju ino pokor- fhini s’ Kriftufam pokrfftufhiti, On ino mi eniga duha ino eniga vuma moremo biti* Bogd fe moremo navdati, to je fhe le pra¬ vo dufhino shivlenje. Neki drujkrat je bil Jesuf o vejnatih I6pah v’ Jerusalemu. S’ veliko zhaftjo fe je v’ tempelnu ta prašnik obhajal. V’ fpomfn Israelfkiga naroda, ki fo nekadaj v’ lopah is vdj prebivali, ino pa de jim je bil Bog v’pufhavi is terde fkale ftuddniz oshivel, fo Israelzi vfako leto vrata v’tempel ino ftebre po tempelnu s’ selenjavo ino vdjami prepregli, ino vfe je is c Silunfkiga ltudduza vodo sajemalo; nekoljko fo je Bogd v 5 dar pred altar ljili , nekoljko pa pili, vefelje gnali, ino prerokove befede na glaf isre- kali: »Kogar sheja, svelizhanfkiga ftudenza naj pije! ” Jesuf pa fe je vftopil, de ga fnideno ljudftvo vfe lohka vidi, ino savpil je ca glaf: »Kogar shdja , k’meni pri¬ di , ino pi* c Spolnilo fe bo nad njim* kdor v’me verje, kar fveto pifmo obdta: Potoki shive vode bodo is njegoviga sn6- trajniga tekli.” S’ to podobo od shiviga obilniga ftu- denza nam je hotel Jesuf pokasati: Kolj4 ka dobrota de. je duh, ki jim ga vfira, ktiri va nj verjejo, mifli dati. Nikolj mu ni treba sheje terpeti, kdor ima veden shiv ftudeniz per hifhi, tudi ob fufhi bo vfe okolj hifhe selenilo ino zvedlo ino fad 21 obrodilo. Svelizhanfki ftudeniz, kdor ima Jesufoviga duha, ima v’febi; nikolj mu ne potezhe, shejo po fvetofti ino svelizhanju mu vedno gaff, ino vef fvet okrog njega fuhi ino shaloftni pufhavi naj bo enak , le ne stnanjka mu snotrajniga vefelja, le pokojna je dufha. Jesuf, ker fo Israelzi vezhi d^l paftirji bili, ino lepo navado imeli, ovze ino jag« neta v’ tetnpel na altar opravlaci, jim je o prašniku eokrat to le lepo priliko is kmetov pravil: „ Jes fim dobri paftir, je djal, jes posnam fvoje ovze, ino one mene. Moje ovze moj glaf posnajo, ino sa mano hodijo. Dober paftir da shivlenje sa ovze. Najemnik pa, ktiri ni paftir, kogar ovze nifo, vidi vovka priti, ino sapufti ovze ino beshi, ino vovk grabi ovze, ino jih rasplaflu. jes dam shivlenje sa fvoje ovze. Vezhno shivlenje jim dam. Vekomaj ne bodo pogubldne, ino nihzher mi jih is r<5k ne isterga. Tudi fhe druge ovze imam, ktire nifo tega ovzhnaka. Tudi td bom perpelal, ino moj glaf bodo poflufhale, ino ena zheda bo ino en pa¬ ftir. ” Dober paftir je fvojim ovzam vfe. Posna jih, po imenu jih imenuje, prijasno jih klizhe, krotek gre s’ palizo vrazhavko pred njimi, goni jih na lepe selene fpafh- nike, vddi jih k’hladnim ftud^nzam , vfe jih varuje, sgublene poji'fhe, sverino odganja ino shivlenje dasa-nje. Kar je paftir zhedi, hozhe Jesuf ljuddm, in to vfim, biti. De bi fej vfi njegov glaf 23 poflufhali! de bi fej, kakor je en paftiri tudi le ena zheda vli bili! Le vbdgati je treba jagnetu, vfe drugo paftir fkerbi. Ino pa ref, ni je krotkejfht ino pokdrnifhi ftvarl. Deliravno le nevumna shival, fvojiga paftirja vender p o sna, le sa njegov, sa nobeniga nesnaniga glaf ne mara, sa njim gre, in pelati fe rau da, kamor ga hozhe. Tako fe moremo tudi mx Jesufa prije¬ ti , vli fe mu vdati. Kdor fe od njega lo- zhi, on ino pa golordko vbogo jagne! Po divjih hoftah, ki fo polne vovkov fe bres paftirja tepeshi. Noben trfnik zhafa ii ni famiga febe fvefto, de ga kaj ne rafterga. 94, Jesuf prerokuje rasderfuv Je- rusalemfkiga tempelna ino mefta. Jerusslemfki tempel, vi vefte, je bilo od zhuda sidovje. Ino pa, fhe tako veliko, vfe je bilo is beliga , ozhi jemldzhigs, mra- mora, ino vfe po njemu je od slata miglalo. Vrata, ino ftebrov verfte fo bile lepota, de nekolj take. Jesuf je svezher is tempel¬ na fhelj kar ga vuzhenzi opovrejo, malo mar, fe jim sdi, mu je sa tempelna lepoto, ino, de bi jo fej pogledal, ga profijo. „Vu« zhenlk! pravijo nektiri: poglej, poglej! kakfhino kamenje ! kakfhino sidovje ! 53 Nektiri fo fhe perftavlali: „ tudi veliko bo- gaftvo drasih kamenov je v’ njemu, ino vfe *3 polno imenitnih dardv, kar mu The vezlii ženo da.” Pa milo jim je Jesuf odgovo¬ ril: „ Jelice, je djal, vi vidite, to fe tolj- ko sidovje? Gotovo, gotovo vam povdm: dnevi bodo prifhli, ino vfe to tako bo rasdjano , de kamen ua kamenu ne bo oftal '• ” Kadar je Jesuf na oljfko goro pnfhel inofedel, fo Peter ino Andrej, Jakop ino Janes k’njemu od ftrani perftopili. Tempel ino roefto ravno ob fonzhnimu sah6du fe je .vfe v’ fvetlobi nafproti vidilo. Na tihama ga vprafhajo: „ Vuzhenik! fej povej nam! kdaj šhe fe bo vfe to godilo? ino kakfhino bo snamenje tvojiga prihdda ino snameDje konza fveta?” Vuzhenzi namrezh fo me¬ nili , tempelnainomeftarasdjanje* konez fveta ino Jesufov prihod* vfe to bo en dan. Torej dve rezhi kmalo fo vprafhali. Jesuf jim obe odgovori, pa savolo loshji vnfetnofti bo bol, de odgovor sa odgovoram vfaziga pofebej poflufhamo. Jesuf je djal: ,, Kjer je merha , fe bo¬ do orli sberali. ” (Judovfko kraljeftvo , merhi she enako, ktiriga konez fe blisha, bodo od vlih ftrani fovrashniki perdfnili ino rastergali ). „ Kadar tedaj bote od v6jfk ino vojfki- nih hrupov, od bojov ino puntov flifhali: ne vflrafhite fe tega ino nikar fe ne bojte. Dokler, vfe to fe more prdd sgoditi; pa ne bo fhe kmalo konza.” „ Narod fe bo nad narod vsdignil ino kraljeftvo nad kraljeftvo. Ino po krajih bo- 24 do potrefi, kuga ino lakota, ino na nebesu fe bodo snamenja godile. Pa sazhetik nadldg je le to.” „ Prdden fe vie to sgodi, bodo s’ ro¬ kami po vaf fegali, vaf preganjali, v’ fvojih fhodnizah bizhali ino vaf v’jezhe metali.- Savolo mene pred kralje ino knese bote po- ftavlani. Pa C po boshji naklombi) vfe to fe bo sgodilo, de bote perloshnofi: s’tem od mene prizhati dobili.” „ Kadar vaf > bodo tedaj vlazhili ino is- dajali, nikar ne fkerbite, kaj rezhi ali go¬ voriti. Govorite, kar vam bo tillo uro v’ mifli daniga. Nd vi, fveti Duh bo is vaf govoril. Dal jes fam vam bom sgovdr- noft ino modroft, de ji vfi vafhi soperniki ne bodo kaj mogli.” „ Per viih narodih ino per vfih ljuddh fkorej bote savolo mene fovrasheni. Tudi vftopalo veliko jih bo tiftikrat, eden druji- ga bodo isdajali ino zhertili. Brat bo brata, ino ozhe otroka v’ fmert isdal; otrozi fe bodo zhes ftarifhe vsdigovali, ino jim shivlenje jemali. Tudi vaf bodo ftarifhi ino bratje, rodovina ino prijatli isdajali, ino nekoijko vaf bo shivlenje sgubilo. Tode zhes voljo vafhiga ozheta v’nebefih vam le 3af ne bo is glave prefhel.” „ Tudi veliko krivih prerdkov bo vfta- jalo, ino sapelali bodo mnoge; ino ker bo hudobija prefegala, bo ljubesen per mnogih vmersnila. Kdor pa do konza ftanovitno prebije, on bo svelizhan. S’ poterpeshli- voftjo bote oteli fvoje dufhe. ” 2 ? „ Takrat jih bo veliko s’ mojim imdnam flepfk), ino porezhejo: Jes fim Kriftuf; moj zhaf je prifhel! ino sapelovali jih bodo ve¬ liko. Tode, varite fe jih. Poglejte, vfe pred vam povem. Ako fe vam tedaj pore- zhe : glejte , v’ pufhavi je ! ne hodite va-njo. Ali zhe fe vam porezhe: glejte, v’ hramu (te ali une hifhe) je! nikar ne verjamite. Dokler, blifku enak, ki fe od fonzhniga is-hoda do sahdda vtr^ne, bo drugizhni prihod zhlovekoviga find. ” „ Torej, kadar bote vidili Jerusalemfko mefiu s’vojfkami oblesheno, vedite, fkorej bo rasdjano. Ino kadar rasdertije gnufobo, kjer ji ne gre biti, v’fvetimu kraju, v’tempelnu vidite, takrat bdshi v’goro, kdor je na Ju* dejfkimu.^ Beslii takrat, kdor jev’meftu; ino kdor je na polju, fe ne vrazhaj v’ mefto po plajfh domii. Sakaj dnevi praviže mafh- vavke foto, vfe, kar je od njih pifano, fe bo v’ tih dnevih fpolnilo. ” „ Gorje pa tiftikrat nofezhim ino doje* zhim. Sakaj, velika bo flifka deshele, hu» da bo fodba tega naroda. Toljka bo nadlo* ga, de take 'ni bilo, ino je ne bo, kar je Bog fvet vftvarii. Ino Bog nai bi tih dnev ne perkrajfhal, nobeden deshelanov bi ne odfhel. Tode savolo dobrih, ki fi jih je odvoljil, bo perkrajfhal Bog te dneve. Pa meflnizhane bodo pod mezham pozepali, ali pa med vfe narode v’ fushnoft jih poshend, ino flerli bodo ajdje Jerusalem, dokler fe fiarddov zhafi ne istek6. ” 25 Ljubi moji ! kar Jesuf pred tukaj pre¬ rokuje , fe je na tanjko ino do sadne zherke fpolnilo. Torej tudi fhe, kar je od konzhave ino od pofledne fodbe preroko¬ val, fe bo ravno tako do zhiftiga fpolni¬ lo. Torej fhe s’ vezhim premiflikam beri« mo prerokovanje, ki ga pravit gremo od konza fveta: sgodba bo, de nikolj fhe ne take. 95, Jesuf prerokuje konez fveta, ino vdrujzhini fvoj prihod, „ Kmalo po dnevih te ftifke ( ki jo bo Israelfki narod med vfe narode rastrofen na semlji prebival) bo konez prifhel, ino na fonzu, na ljuni ino svesdah fe bodo sname- nja godile. Pred fhe pa bo evangelj od boshjiga kraljeftva po vfih krajih fveta c- pridgovan , ino po semlji vfim narodam osnanen. t Sonze bo otemnžlo; ljuna ne bo vezh fvetlobe dala; svesde fe bodo tergale, ino nebefhke mozhi fe gibale*” „ Na semlji pojdejo pa v’ fvihke vfi na¬ rodi , ino kam fe ne bodo včdli djati. .Strafhno bodo morfki valdvi fhumeli. Od ftrahu ino zhakanja, kaj bo zhes vefolni fvet prifhlo, toljko de fkoperneli ne bodo ljudje! ” „ Takrat fe bo snamenje zhlovekoviga limi na nebu pokasalo, ino takrat bodo vfi. a ? nar6di na semlji krizhali ino priti na nebu v’oblakih vidili bodo zhlovekoviga linii s’ ve¬ liko mozhjd ino oblaftjo, s’ velizkaftvara ino flivo. Ino raspoflal bo fvoje angele s’glafnimi glafnimi trobentami, ino sbrali bodo njegove isvdljenze od vfih fhtirih vetrov, od kraja do kraja semlje, od kraja do kraja neba. ” „ Kadar pa fe vfe to sazhne goditi, nakvifhko poglejte, glave vsdignite: vafhe odrefhenje namrezh fe blisha. Po figovimu drev^fu fi podobo pofnemite. Vf vefte, ka¬ dar je she beril njegov musbdn, ino kadar she pdpke poganja, de fe fpomttd perbli- shnje. Ravno tako, kadar vfe to vidite, vam je vediti, de fe boshje kraljellvo bli¬ sha , ino njegovo velizhaftvo perkasuje.” „ Gotovo, gotovo vam povem: Ta rod (Israelfki narod) ne bo prefhel, dokler fe vfe to ne sgodi. Neb6 ino semlja bo prefh- lo, pa moje befede ne prejdejo.” ,, Zhafa pa ino ure, kdaj bo to, ne ve nihzher na semlji , tudi angeli v’ nebelih ne, ampak le ozhe. Glejte tedaj, ino zhujte ino mr lite, Sakaj kdaj bo to , tega re vefte. ” „ Varite tedaj, de vam vino ino pijdnoft ino shivotne fkerbf dufh ne omdmijo, ino de vaf ta dan na naglim ne dobi. Kakor mrdsha ali saderga namrezh bo sajel vfe pre* bivavze žele semlje.” „ Kakor pa ob Noetovimu zhafu, bo tudi tifte dni pred prihddam zhlovekoviga iind. Kakor fo v’ dnevih pred potopam 28 jedli ino pili, fe shenili ino moshili, dokler Noe ni v’ barko fhel, ino nizhnifo zhu« tili, dokler ni bilo potdpa, ki jih je po« bral: ravno taka bo tudi o prihddu zhlove- koviga finii. ” „ ( Ino ravno taka, kakor ob Lotovimu zhafu, bo tifte zhafe pred prihodam zhlove- koviga finfi ). Kakor fo dftikrat pred Do¬ dome podrsam jedli ino pili, kupovali ino prodajali, fadili ino sidali do dndva, dokler ni Lot is t Sodome fhel, ino dokler ni go- rezhiga shvdpla na-njo deshovalo, ki jih je pokonzhal: ravno taka bo tifte dni , preden fe zhlovekov fin rasodčne. ” „ ( Takrat fe bo rasldzhik dobrih ino huddbnih pokasal, ktiri ne fhvlga vfelej v’ozh{. Takd podobni, ko fo fi ti ino uni ljudjd po ftanu ino opravilu, tako lozhili fe bodo takrat). Dva tifto nozh bota v’eni pofteli leshala; jeden bo prejet, jeden sa* vershen. Na eni njivi bota dva; jeden bo prejet, jeden,savershen. Dve bod en mljin gonile; jena bo prejdta, jena savershena. Žhujte tedaj ino molite vfelej, vfaki dan ino včdno, de bote vfimu oditi vredni fdjeni, kar tiftikrat zhes hudčbne pride, ino (topiti s’ fveftjo pred zhlovekoviga finu. Dokler, kdaj bo prifhel, ne vefte ne dne¬ va ne ure. ” „ Torej vedno prepafano ledje tako re- k6zh ino lampe pershgane v’rokah bi mogli imeti, po hlapzovo, ktiri po nozhi gofpo- darja zhaka, dokler ga is shenitmne ni, de mu, kadar pride ino poterka, berfh gre 29 odpirat. Ino blagro njemu hlapzu, ktiri- ga gofpod, kadar pride, tako zhuj6zhiga najde! ” „ Tudi to fhe pomiflite: Ako bi hi* fhini ozhe v^del, ktiro uro bo tat prifhel, zhul bi, fe vč, ino ne puftil bi mu v’ hi-j fho slomiti. Torej tudi vi bodite perpravle- ni; sakaj ob ktiri uri fe vam ne sdf, bo zhlovekov fin prifhel. ” „ ( Od odhdda ino prihdda zhlovekovi- ga finii) tudi fhe te 16 prilike ne posabfte : Godi fe po mdshovo, ktiri gre na ptuje, ino, doifi flushabnikam isrozhivfhi , vfakimu hlapzu fvoje opravilo odkashe, ino vra¬ tarju zhuti saterdi. Ino kdo vaf, kaj pra¬ vite , je enaki sveftimu ino pametnimi! hlapzu, ki ga je gofpodar djal zhes dersbf- no, dajat jim shivesh o fvojinsu zhafu, ino svefto odmerjat shito jim ob sh6tvi ? Blagro hlapzu, ktiriga gofpod, kadar pride, to opravlati najde. Terdno vam povem, djal fhe zhes vfe fvoje premoshenje ga bo. Re- zhe pa naj hlapez fam per febi: Mojiga go« fpoda dolgo ni: ino hlapze ino dekle naj sazhne pretepati ino pa pojedati ino popijati ino pjinzlhovati — prifhel, ktiri dan fe mu ne sdf, bo gofpod, ino ob uri, ob ktiri fi ga je nar manj fv£ft, ino odlozhil ga bo, ino hinavza irio nesv^ftnika plazhflo mu bo dal, ino v’kraj, kjer je rjutuv ino s’sobmi flikri- panje, djati ga porezhe. ” Jesufovo opominovanjetedaj, dezhuj- mo , de vedno fkerbni bodimo, de svefto ino na tanjko vfe fvoje 30 dolshnofti fpolnujmo, ne sadeva le apo* ftelnov, tudi naf dofega, tudi nam velja'. Nafkrfsh fzer bi bilo s’ Jesufovimi mifli kmalo komu verjeti , ktiri bi nam fddni dan saeerdno prdd pravil. Pa ravno tako ref je ino bo: tudi nihzher nam saterdno ne more povedati, de ga fhe dolgo ne bo. Vfe, kar gotoviga vdmo, je to, de je zhaf negotov. Jesuf naf je per ti nevddnofti puftil, de bi tolkanj fkerbnejfhi fvoje dolshnofti ljudjd fpolniti bili. Ker pa je mogdzhe, de fhe velfko vd- kov Idt tega dneva ne bo, defiravno fmo fi ga od veka do veka fvefti, ino ker bi to lohka marfikoga ponemarilo : le fhe to le pomiflimo: Kar vfimu zhlovefhkimu rddu konez fveta , to je konez shivle* c ja vfakimu p o farne sni mu zhlo- veku. Nobene ure nihzher fi ni shivle* n ja fveft. Tudi fmert, kakor gofpod, ktiri is pota ali shenitnine pride, hodi neprevida- ma , ino po nozhi, kakor tat. Tudi savolo tega tedaj nam naj bo Jesufova befeda per- porozhdna : „ Z h u j t e, ino vedno bo¬ dite perpravlenil” 96, Pdfledna fodba, „ Kadar tedaj bo fin zhloveka prifhel, ino vfi fveti angeli s’ njim, bo na fedeshu fvojiga velizhafiva fedel Ino semlje vfi narodi bodo pred • nj fpravleni, ino fakfebi 3 I eden od drujiga jih bo lozhil, kakor paftir lozhi ovze od kdslov. Ino ovze bo na fvojo defno , ino kosle na fvojo levo pofta- vil. ” „ Potlej jim kralj na defnfzi porezhe: „ Balte! vi blagoflovlenzi mojiga ozheta! pofedite kraljeftvo, perpravleno vam od sa- zhetka fveta. Dokler, lazhen lim bil, ino dajali fte mi jefti! Shdjin fim bil, ino dajali lle mi piti! Popotnik fim bil, iuo fprejeli fte me! Nag fim bil, ino oblazhili fte me! BoPn fim bil, ino objifkali fte me! V’ jezhi fim bil, ino k’ meni fte prifhli. Ino pra- vizhni mu bodo vfi savsevfhi odgovorili: Gofpod ! kdaj fmo te lazhniga vidili, ino te nafltili ? Ali kdaj fmo te shejuiga vidili, ino napojili ? Kdaj fmo te popotniga vidili ino pod ftreho jemali ? Kdaj fmo te nagiga vidili ino te oblekli? Kdaj fmo te bolniga ali v’ jezhi vidili, ino fmo k’ tebi prifhli ? Kralj pa jim bo odgovoril, ino porezhe: Gotovo vam povem: kar kolj fte tih ld mojih nar manjfhih bratov komu ftonli, fte meni ftorili. ” »Potlej _fe bo kralj v’une obernil na levfzi, ino jim porezhe: Poberite fe od mene, vi preklenzi! v’vezhni ogenj, ki je hudizhu ino njegovi derhali perpravlen. Dokler lazhen fim bil, pa nifte mi jefti da¬ li. .Shejin fim bil, pa nifte mi piti dali. Popotnik fim bil, pa nifte me prenozhili. Nag fim bil, pa nifte me oblekli. BoPn ino jetnik fim bil, pa nifte me objif kali« Ino edgovorili tudi oni mu bodo: Gofpod! kdaj 32 fmo te vidili lazhniga, ali shdjniga, ali po- p6tniga, ali nagiga, ali bolniga, ali vjeti« ga, de ti nifmo polhtegli? On pa jim bo odgovoril : kar nar manjfhih tih le komu nifte ftorili, nifte meni ftorili, ” „ Ino tako pojdejo ti v’ vezhno terpte- nje ; pravizhni pa v’ vezhno shivlenje. ” Oh, ljubi moji, naj bi fi mf te Jesu- fove befede prav k’ ferzu jemali, vfi drugi ljudje bi mogli biti! Kdo fi med fhtevilo unih blagoflčv- lenzov ne bo iti shčlel ? — Ino kdo to¬ rej fvojiga kriihika , ino pa prav sadni kdfhzhik naj ga bo, ne bo rad komu lazh- nimu odlomil? kdo ne bo pifhkivim ftarim ljudem, ino rev&ham, zhe ga ima, n6 le vode, ampak tudi vina ino mteka podal? kdo ne bo vbogim vdovam ino firdtam volj¬ no kaj oblazhila podelil, ali, zhe vterpi, is fvojiga omiTlil ? Koga, tudi kamnitiga ferza naj bo, ino nizh fzer k’dobroti ga ne omajaj, ne bo per mifli na une prekldnze groša vbogi- ga popotnika fpred vrdt goniti ? ali bolni¬ kov bres pomdzhi koperneti pufhati? ali pa s’ljudmi v’nefitezhi, ino tudi te Phudodel- niki, gerdo delati ino k’ nefitezhi jim nefre- zho perklddati ? Ino sdaj te ffae to te betedo: Zhe bo sbe fodba fiftih ljudi tako ftrafhna, ktiri nifo fvojimu blishnimu nizh d o briga, pa tudi h udi ga nž ftorili, kako fe bo fhe le dftim godila, ktiri, kar ie hudi ga mog6- zhe, drugim ljudem nakopavajo, ki jim 33 shivlenie grenč, ki jih preganjajo, golfa- jo, okradovajo, sanizbujejo, vkljlnajo, ob¬ rekujejo, bijejo, saframoshlujejo, iuo jeso ino nevofhUvoft nad njimi ispufhajo? kako fe bo fhe le tiftim godila, ktiri nedolsh- noft sapelujejo? ktiri folsd zlo ftarifham pi¬ jejo, ino jim pazh Cmert fhe shelje? Od takih ljudi molzhi Jesuf — ino molzhimo tudi mi! Pofledna vezherja. 97, Perprava velikonozhne vezherje. Dva dni pred velikondzhjo — vfaki do¬ ber Israeliz te je sdaj prašnik po vredno obhajat perpravlal — fo duhovfhina, pifmeji ino ljudfki ftarafhini, sbravfhi fe v’ dvor Kajfesha, velkiga duhovna, fvet fklepali, kako bi fe dalo s’ ovinkam Jesufa v’ oblaft dobiti, ino vmoriti. Ene mifli fo bili, djali fo: „ L6 v’prašnik nd, de hrup med Ijuft- vam ne vftane. ” Ljudi bol kakor Boga £o fe bali, vite! Jesuf, ou vfigoved, je v’njih sbo-r, ino v’njih ferza vidil. De oni nd tako, je vedel, kaj bodo ftorili, Shd ob sadni hoji v’Jerusalem je dvanajftim vuzhenzam djal: „ Glejte! gori gremo v* Jerusaiem, ino fpol- ni!o, kar fe preroki od zhlovekoviga fmji Tretji ino %hu. del, fe' pifali, vfe fe bo nad njim. Zhlovekov fin bo duhovfhini, pifmejam ino Ijudfkim ftara- fhinam isdan. K’ fmerti obfodili, ino dali ga bodo ajdam v’ roke, Saframovali, va - nj pljuvali , bizhali, krishali ino vmorili ga bodo. Tretii dan pa bo sopet od fmerti vftal.” Tudi sdaj ravno to v’novizh jim povd, ino sdaj jim fhe zhaf na tanjko od- Ičzhi, kdaj prav fe bo sgodilo : „ Zhes dva dni, bo velikanozh, je djal, ino zhlo- vekov lin bo isd4n , de bo krishan. ” Dvanajftih vuzhenzov jeden pa, Judesh t Shkarjot, je fhel, ino s’ vrikimi duhovni ino s’ poglavarji fe jim ga v’ roke fpraviti pogovori: „ Kaj mi dsfle, je djal, ino vam ga isdam ? ” Dobro fe jim je sdeio, to fli- fhati, ino tridefet frebernlkov mo obljubijo. Judesh jim perterdi, ino od fih mil jim je fkrivaj Jesufa isdati perlčshnofti jifkal, de bi ljudjfc ne vedli. Pervi dan prašnika tedaj, ko fe je ve- likondzhno jagDe klalo, fo vuzhdnzi k’Je- sufu ftopili ino mu rek6: „ Kam, hozhefh t de gremo, de ti velikonozhno jagne per- pr&vimo ? ” Jesuf namrezh ni nizh fvojiga d6ma imel. Jesuf rezhe Petru ino Janesu : „ V’ mefto pojta. Nekdo, kadar prideta, vaji bo fr^zhal, ki verzb vode ponefe. Sa njim, kamor pojde, v’ hifho idita. Ondi režita liifhnimu gofpodarju : „ Vuzhenlk ti rezhe: Moj zhaf, moje fmerti zbaf, fe bli- sha. Per tebi s’ vuzhdnzi hozhetn veliko- ti6?h obhajati. Krj je obedniza, de bom •’ njimi velikončzhno jagne v* njej jddel ? 35 Ino pokasal vatna bo veliko obednizo, vfo pogerneno ino perpravleno: ondi nam per- pravita. ” Vuzhdnza grefta v’mefto, ino, kakor jima je rekel, fta najdla* ino fta velike- nozhno jagne perpravila. Ljubi' moji! Iep6 ino gotdvo snamenje fvojiga boshjiga ozhdfa je she pa ld Jesuf fvojim vuzhdnzam dal: v’veri h’per- hodnimu terplenju jih poterduje. Kakor je mosha unkrat k’ vratam shebd ino ofllzo per- vesovati vidil, ino mifli njegoviga ferza posnal: tudi sdaj njegovo viigavldno ok6 vidi, kaj fe v’ daljnimu meftu godi, vidi dershfnzbe, ki po vudo gre, ino liifho, v’ktiro jo pondle, vidi vfaki zimer hifhe, ino vfo gofpodarjovo perv61jnoft, proft6ra mu dati. Ino ravno tako vfakiga hlapza Bog fhe sdaj vidi, kadar konje ali voli opravla, vfako ddklo $ kadar per ftudenzu vodo sa¬ diva. Nevidna prizha je on vfih nafhih opravkov per domazhiji. V’ vfe domdve , ino v’ vfe ferza on vidi. Torej vfelej vam bodi na mifli : „ Njego¬ vo fveto ok6 me vidi ! ” Tako le bote fvoje vfakodaoje opravila radi ino svefto opravlali, ino groša vaf bo, kaj hudiga ftoriti v’prizho njegoviga oblizhja.) 98. Jesuf vuzhdnzam nege vrniva. Jesuf, kadar fe smrazhl, je v* fvetlo obddnizo prifhel, ino s' dvanaifterimi vu- C 2 36 ghčnzi sa miso fedel, velikon6zhno jagne s’njimi jeft. Jesuf je včdel, de je njegova ura sdaj prifhla, is fvetd iti k’ ozhetu. Vuzhenzam tedaj> ki jih je vfelej ljubil, je pofl&lno ljubesen tukaj hotel fhe fkasati. Sadnizh fhe, prijasno ino ljubesnivo, jih pogoftl, „ pet napravi, ino je sa miso fedel. ,, Pa ve- fte, jim rezhe, kaj fim vam ftoril? Mojfter ino gofpod mi pravite, ino prav mi pravi¬ te. Ta fim. Ker fim vara jes torej, vafh gofpod ino mojfter, noge vmival, tudi ti eden drugimu fi jih vrnivajte. Isgled fini sram dal, de eden drugimu ftorite, kakor fim jeft vam. Le premiflite ( tega fej ne bote tajili): hlapez ni boljfhi od fvojiga gofpoda , ne po- fel bdlji od pofhilavza. Ker tedaj to v^fte, blagro vam , zhe bote tudi ftorili.” Vuzhimo fe, vuzhimo od jesufa pG- nishnofti ino ljubčsni, ljubi mpjil On, gofpod nebčf ino semlje, hlapzovo opravilo tukaj opravla. Tudi ml tedaj, zhe ljubesen veleva, ne bodimo preimenitni dru¬ gim poftrdzhi, fhe tako maliga dershlnzheta opravilo fzer naj bo kaj tega. Od ponish- nofti ino ljubesni je Jesuf zlo fvojimu is- davzu noge vrnil. Tudi ml tedaj rasshdlzu roke ponuditi v’fpravo ue bodimo preofhabni. Boshjiga edino rojeniga iind f’ pertam opa- X faniga vidimo v’ hlapz hovfkimu ftanu vu- zbenzam per nogah. £ Stran tudi ml tedaj š’nefpametno, pufto nezhdmernoftjo, de bi 38 le gofpodarili ali gofpodinjili po hifhi, de bi r<5k smozhiti ali le pofdde s’ njimi do¬ takniti fe she bali, de bi fe puftejfhiga obla- zhila framovali, ktiriga nektiro delo potre¬ buje ! Ponishnoft ino ljubesen oblšizhita zhloveka, denizhndtako. Kriftiaua perfna svdsda, tako rekozh, ino perfna pdtla fte mu, zhe fte she vidili kakfhiuiga go- fpoda kadaj, ktiri kaziga zefarfkiga rčda ali vdrdina svčsdo ali petlo na perfih ndfijo, ki jo kralji ino zefarji farni ali po drujih per- p lejo saflushzhininim moshem. 99, Jesuf ino njegov isdajiz. Po vmivanju ndg je bil Jesuf s’ vu- zhenzmi fpet per miši. V’ vfih ferza je vi- dil. Vfi polni ljubesni fo bili do njega. Le Judesh je potuhnen. fedel ino prijasni obras hinavfhil. Jesuf jim rezhe : „ Zhifti fte lizdr, pa ne vfi. ” Posnam jih namrezh, ktire fim isvdljil; tode befede fvetiga pifma fe morejo fpolniti t „ Jediz eniga kruha s’ mano bo nogo v’ me vsdignil. Vite, sdaj, prdden fe sgodi', vam povem, de bote ve¬ rovali , kadar fe sgodi: de me je (vfigave- dozhi) cebefhki ozhe mene poflal.” Po Jesufu, kadar je to rekel, fe je vfe gibalo. c Serzhno vfmilenje do isdajza ga prehaja, nd j&a. Milo pofvariti ga fhe hozhe. ozhitnifhi tedaj je rekel, ino vfe per miši jih sapdred pogleda: » Goto- 39 vo, gotovo vam povem: vaf jeden, ktiri s’mano per miši fedi, me bo isdal.” Vuzhenzi fo fe tega govorjenja slo vftrafhili, ino fo shaloftni. Pogledujejo fe, ino ne gre jim v’ mifel, koga meni. Eden drujiga vprafhajo, kdo bi taki potepiih biti vtegnil , ino pa taziga kaj ftoril ? Sap6red vprafhajo Jesufa: „(jofpod! fej nifim jes ? 5 * Le Judesh je molzhal, terdovrdten oftane. Jesuf, ne imenovati, le pofvariti je hotei fvojiga isdajavza, je fhe bol saterdil: „ Vaf dvanajftih jeden , ktiri s’ mano v’eno fklddo pomaka, me bo isdal. Zhlovekov fia fzer gre, pifano je to od njega. Gorjž pa tnu, po komur bo isdan, Bolji bi bilo sa nj, de bi taki zhlovek nikolj rojen ne bili” Vuzhenze sazhne fhe bol fkerbdti. Ljubesnivi, neddlshni Janes, pofebno rad ga je imel Jesuf , je nar blishej Jesufa fedel. Peter mu tedaj Jesufa vprafhati mi¬ gne, koga de meni. Janes fe je sdaj fhe bol Jesufu k’ perfim nafldnil, tiho mu re- zhe: „ Gofpod ! kdo je?” Jesuf je ravno grishlej kruha v’fkledo pomakal, ki ga Ju- deshu podati mifli, ino tiho je odgovoril: „Tift, komur bom pomdzheni grishlej kruha poda!. ” c Saj ta ljubdseo, de mu Jesuf is fvojih vuft , tako rekdzh, kruha odldmi, bi bila Ju lesha omezhiti mog ! a, de bi fe bil fkafal tako ljubesniviga prijatla ino dobrdtnika is- dajati. Ali Judesh kruh iemle fe s’ neddlsh« nimi vred nedolshniga ddla, ravno tako po* 4o bito befedo fili is febe, ino s’drugimi vred je vprafhal: „ Gofpod ! fej nifim jes ? ” Jesuf, de ga fhe sadnizh ino ojftro pofvari, mu je na ravnoft rekel, pa de drugi ne flifhijo: „ Tl, d! M - Judesh vidi sdaj, de vfa hinavfhina nizh ne pomaga, vef je snan. Pa tudi to ga ne gdne, ne fkafa fe. Bofh! de bi hu¬ dobijo fvojiga naklepa fposnal. IJno butafto )red*fe je gledal, kakor prdd terdovratnik. tfo, pa flori, no! kar miflifh, mu je djal . esuf, ino ne obotavlaj fe fhe. ” Vidil je, de vfe opominjanje nizh ne sda. Sakaj Bog ne mdra s’lilo k’ d6brimu zhloveka. Shivle- aje ino fmert poflavi pred-nj, ino mu is- voljiti da. V’ rdki vfaki 1’voie shivlenje ndfimo, ino ud Bogu, farni febi moremo perpifad, zhe ga sgubimo. Le Janes, nihzher drugi zeliga otnfsja ni vedel, sakaj mu to Jesuf rezhe. Ker je Judesh dnar hranil, fo nektiri menili, de biu Jesuf kaj potrčbniga kupiti h’prašniku veleva, ali de naj med vboge kaj da. Sa- kaj tudi to je bilo per Jesufu ino vuzhdn- zih prašnik po vredno prasnovdti. Judesh grishlej vshfvfhi vftane ino gre, Po nozhi je she bilo. Komu fe ne vmflji nad ljubim Jesufam, de s’vuzhenziroi tako ld prijasno, tako po domazhe ravna ? Pa v 5 dufho vaf bolji', jelite, de morete per timu Ijubesnfvimu omisju hinavfkiga, terdovratniga isdajdzha tudi viditi ? Pa kakor fe je Judesh, fe jih fhe sdaj 41 veliko hljfni Tbo hinavzhi. Marfikdo je k’ vi'» desu komu prijatel, v’ ferzu pa ima piko do njega. Marfikdo fe drugim v’obras per- lisuje , ino sa herbtam jim fhk6dovati shelji. Nedolshniga marfikdo fe hljini, fkrivaj pa gerde ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Judesh per Jesufovimu opominovdnju terdovraten, ravno tak- fniniga terdovratniga ferza je fhe marfikdo per opominovanju fvojih ftarifhov, vuzhenikov, fpovednikov — kaj , per glafu fvoje laftne vefti l Le tako svefto ga veft opominja, tako na glaf mu pravi, de to ni prav; vef fe trdfe, mras ga obletuje, ino le fpet gre vender, ino flori fpet jo pre¬ greho ! Torej, ojftro fe isprafhajte, ljubi vi! zhe fe tudi saddtih she ne zhutite ? Kdor bi tako po hinavzhje ino terdovratno ravnal, taki bi bil Judeshu enak. Pa terdo- vracnofti fhe ne bo mendd per vaf fldditi 9 ino nedolshnimu perferzh.nimu Janesu raji enaki bote, jelite, ki je na perfih Jesufa fldtiil ? ioo* Jesuf ino njegov satkjiz. Jesuf, kadar ga Judesh isdat odide, ino ko fe je njegoviga terplenja ura bol ino bol permikala, je djal: „ Sdaj fe fin zhloveka oflavluje, ino Bog fe oflavluje po njem«. Ino zhe je Bog po njemu oflavlovan, bo Bog tudi njega oflavil, od lih tnal bo oflavloval! ” 4 ® „ Oh, moji ljubi otrozhlzhi! le malo fim fhe per vaf. Jifkali me bote — pa, kar fini Judam rekel , tudi vam rezhem: »Kamor jes grem, sdaj vi ne morete iti.” „ Torej is n&viga vam dam sapoved : Ljubite fe med feboj. Kakor fim jes vaf lju¬ bil, fe tudi vi ljubite med feboj. Nad tim, zhe bote ljubesen eden do drujiga imeli, bodo vfi fposnali, de fte moji vuzheozi.” Vuzhenzi nifo mogli verjeti, de Jesuf od fvoje fmerti govori. Peter mu rezhe: »Gofpod! kam pagrefh?” Jesuf mu odgovori: „ Kamor jes grem , tl ne morefh sdaj sa mano. Pa potlej bofh prifhel.” Peter rezhe : „ Gofpod ! sakaj she neki sdaj nč? Glej shivlenje dam sa te!” Jesuf rezhe: »Shivlenje dajafh sa*me? O Peter! gotovo, gotovo ti povrin: preden petelin dvakrat sapoje, me bofh trikrat sa- tajil. ” »Ino pa fhe vfivf, je Jesuf tudi dru¬ gim djal, fe bote nozfijfhino nozh nad mano pohujfhali (fhe vfim fe bo nad mano motilo, sa vfih vero fe bo majalo ). Sakaj befede fvetiga pifma fe bodo fpolnovale: „ Paflirja bom vdaril, ino ovzhja zh^da fe bo raskro- pila. Vftavfhi pa od fmerti ( vaf botn ena¬ ko raskrop!&aim ovzam fpet sbral ino po paftirjovo ) pojdem v’ Galilejo p r ed vami. ’’ Peter je djal: „ Vfi naj fe uad teboj pohuifhajo, jes fe ne bom. Vekomaj fe ne pohujfham nad teboj.” Ker je Peter le neverjeten, mu Jesuf 43 na ravnoft ino fhe bol saterdi: „ Gotovo , gotovo ti povdm : „ «Shd danli, fhe nozoj- fhino nozh, preden petelin dvakrat sapoje, me bofh d trikrat satajil. .Simon, .Simon! Lej .Saran vaf jtfhe, kakor pfhenlzo pre* fjati. Tode prolil lim sa te, de ti vera ne vgafne. .Sprebernivfhi fe pa, poterdi tudi ti fvoje brate!” .She snairaj fe Petru nemogdzhe sdf, ka¬ ko de bi on fvojiga nar boljiga, fvojiga boshjiga prijatla sata j val. Ld fhe fvojo je terdil: „Gofpod! tudi vmerjeni naj f’ tabo, je rekel , ne satajlm te le ne. V’ jezho ino v’fmertlim perpravlen f’teboj iti.” Ravno to fo vfi drugi vuzhenzi djali. Kar je letu Peter terdil, mu je is ferza fhlo. Refniza mu je bila. V’tiftimu trlnku zhafa fe je ref s’ Jesufam vmreti perpravle« niga zhutil, ino, glejte! Id nekaj ur potlej je pod fkufhnjavo omagal: saperfdgal ino sa- rotoval fe je, dene posna Jesufa. Dve veli* ki, pa navadni fpaki fte ga bile pod*fe vsele. Peter je prevezh fam v’ fl sa- vupal. Od vfih drujih vuzhdnzov, boljfhi je, je minil, ino je malo maral sa Jesufovo opominovdnje. Mnogi lin , mnoga hzhi fhe sdaj mini, de je od vfih fvojihi verftoikov ali verftniz vfimnifhi ino boljfhi; nemogo- zhe jim je, menijo, kadar druge velik greh ftoriti vidijo, de bi oni sabredli; ftarifhov ino prijatlov lepo opominovdnje fe jim fitno ino nepotrdbno sdi', nobena f kufhnj4va, me¬ nijo , ne bo njih ned6lshnolli ino krepbfti 44 vezh vsbugala — pa v’greh, v’framoto ino rdvo saverfhe. Napuh h6di pred padam. Pametni bodimo, ino podvuzhiti, o- pomi n j ati fe dajmo! Peter je premalo v’ Bogd sa- vupal. Tako terdniga fe ddla, kakor bi nizh vezh boshje pom6zhi ne potreboval. Ker pa je Jesuf te pom6zhi profiti per Pe¬ tru zlo , ki mu je on fam fk dl ni k a im6 dal, potrdbo vidil, kako bomo she mi bres molitve sa boshjo pom6zh prebili ? Kdor prav ne m61i, tudi prav shivel ne bo. Le raoli- tuv, ki fe Boga, njega vfigamogdzhniga, s’ nj6 okljdnemo,. is kogar je vfa mozh ino terdnoft, bres njega pa vfe flabo ino na- lomleno, le takasavupna, otrozhja moHtuv v’naf mozh is Boga ntffi, de od fkufhnjav po vfih ftraneh ftifkani le vender vshugamo. Zhlovek bres molitve, ino padrevefizebres opiirne 1 — vdter fe vpri, ino drevdfize je poderto. ioi, jesuf poftavi fveto refhino tel(5 4 _ Med timi pogdvori fo Jesuf ino vuzhdnži velikonozhno jagne dojedli, ino fpomfn refhftve Israelfkiga nardda is Egip- tovfke fushnofti, ino nekdajni perzhetik fta- riga sakdna isobhajali. Jesuf fe ravno sdaj ffie k’ vezhimu odrefhenju napravla — odrefhenje vfiga 45 zhlovefhkiga rodu od greha, rdve ino fmerti pojde ravno opravit, ino nov sakon, sakon ljubesni ino miru, med nebčfmi ino semljo poftavit fe ravna. Ne le, kakor nekadaj na Egiptovfkimu, jagne fe bo klalo , Jesuf, on fam, fe sa naf Bogu v’ refhni dar po- nefe. On fam, velikonozhnimu jagnetu ena¬ ko , bo kervavel. Kakor pa je Mosef po boshji volji ne¬ kadaj ldtno goftovlno poftavil v’fpomin, de je bil Israelfki narod is Egipta r^fhen: ho- zhe tudi Jesuf is ©zhetove volje v’fpomm zhlovefhkiga odrefhenja goft/lo narediti. Jesuf je v’ duhu vfe fvoje terplenje pre- vidil. Sadne drobtine zhafa fo te, ki jih ima per vuzhenzih sdaj pred fmertjo. Pred njegovo fmertjo tifto nozh je bilo sdaj, ino tifto uro, preden fe njegovo terplenje na oljfki gori sazhne. Jutrifhini dan bo nje¬ govo tel<5 na krish perbito, njegova kil she prelfvana. To fvetouro, ob timu nar vmilnifhi- mu zhafu njegoviga shivlenja prime Jesuf kruh, na miši je fhe leshal, v 5 fvoje zhaftite roke, je ozhi obernel v’ nebdfa ino ozheta sahvalil, ino potlej preldmil ino ga da vu- zhčnzatn, rekdzh; „ Vsamite ino jejte! To je moje telo, ki bo sa vaf dano. To de¬ lajte v’ moj fpomin. ” Ravno tako je tudi kelh prijal — sahva¬ lil -— ino poda ga vuzhenzam , rekozh : >.Vli pite is njega! To je kelh s’ mojo kervj6, ktira bo sa vaf, ino sa njih veliko v’od- 46 pufhanje grehov prelita. To delajte, kolj- korkrat pijete, meni v’fpomi'n. ” r Vite! ljubi moji! Jesuf cukaj je fveto fkrivnoft fvojiga telefa iuo fvo- je ker vi' poftavil , ktira fe she toljko fto ldt vedno po nafhih zerkvah ponovia , ki jo vfi kriftiani v’fveti zhafti imajo. Vef njen globdki vum bi bilo predolgo tukaj ras- lagati, ino bi naf predelezh od sgodovin od- vernilo. Kje drugi je to ldsheji, kjer fe vfe, kar to fveto fkrivnolt sadiva, eno sa dru¬ gim po verfti lohka dopovd. Torej le fhe nar imedtnifhi mdfto is apoftolfkih liftov naj tukaj poftavimo , ldf gre, kakor nalafh: „ Koljkorkrat kolj bote ta kruh jedli, ino ta kelh pili, osnanujete gofpodovo fmert, dokler ga ne bo. Kdor kolj tedaj po nevrednim ta kruh jd ali go- fpodov kelh pije, fe v’ gofpodovo tel6 ino v’gofpodovo kri. pregrefhi. Kdor po ne¬ vrednim je ino pije, li v’ fodbo (v’pogubl^- nje ) jd ino pije, ker Gofpodoviga telefa (od drujih zhlovefhkih jedi' ) ne 16zhi. To¬ rej fam febe prdd zhlovek pretehtaj, ino potlej fhe le (kadar fe prav prevdari ino perpravi) naj tega kruha je, ino tega kelha pije. 5 * 102, Jesuf jemle flovd od vuzhdn- zov ino jih tolashi. Pofledna vezhčrja je bila menila — fveti fpominik Jesufove fmerti je bil poftavlen — 47 žhaf, lozhiti fe, je priffcel. Jesuf pojde vmret. Sajcro oforej bo she v’ grobu njego¬ vo te!6. Shaloftni, tihi fedd per miši vu- zhenzi okolj njega. Lozhituv, ki fe blisha, jim gre k’ ferzu , vfi fo prepadeni. Jesuf jih je toljko ljubesnivo tolashil* s She enkrat jim vfe fvoje ferze isfuje, Le tako prijasno jih pogovarja. VTaka befeda je ljubesen ino miloft, ki jo rezhe. Vfa- ziga, zbigar ferza fe fhe kaj prime, more¬ jo njegovi odhčdni pogovori gjiniti, kadar jih bdre. t Sama_ boshja modroft , ino krep- kdii nebefhka je v’ njih. Torej sapdred le Jesufu damo govoriti, ino kar nar manj je mogozhe, mu bomo v’befedo fegali. Kdor namrezh velikdte ino lepote, kdor neWfno- fti ino boshjofti tih pogovorov ne zhuti, bi mu jih bilo saftonj raslagati ino hvaliti. Pa le refniza, biti boljfhim ino fvetejfhim, naj vam bo, ino ti Jesufovi ogdvori vam bodo smiraj bol v’ ožhf fbinili, ino vedno ljubesnivfhi fe vam bodo sdeli. »Nikar naj vafhe ferze ne shaluje, je djal Jesuf. Zhe v’ Boga verjete, tudi v’ me včrvajte. V’ hifhi mojiga ozheta je veliko prebivalfh. Naj bi bilo drugžzh, povede! bi vam. Jeft gr^m, de vam bom tnefto v’ njej perpravil. Kadar odidem, de vam mčfto perpravim, bom fpet prifhel, ino vaf k’febi vsej, de bote tudi vi ondi, kjer fim jefl:. ,Sej včfte, kam gr&n? ino tudi pot vefte?” Tomash fhe ne vumd prav Jesufovih befdd, ino v&ino fdmiti ali z vi bi ati je bil nagnen, rezhe mu: „ Gofpod ! fej fhe 48 ne včmo, kam grefh , kar bomo pot vedli ? ” Jesuf rezhe: „ Jes fim poc, refniza ino shivlenje. Nihzher ne pride k’ ozhecu svunaj po meni. A ko bi bili mene vi prav fposnali, bi tudi mojiga ozheta posnali. Pa kmalo ga bote posnali, kaj! she vidili fte ga.” Filip je Jesufu v*befedo legel, rek6zk: „ Gofpod! Ozheta nam pbktfshi, ino to nam je dofti ! ” Jesuf rezhe: „ Toljko zhafa fim per vaf, ino me fhe ne posnate? Filipe! kdor mene vidi, vidi ozheta. Kako tedaj morefh rčzhi: Pokashi nam ozheta? — Ali ne ve¬ jete , de fim jes v’ ozhetu, ino de je ozhe v’ meni? Befdd, ktire vam govorim, ne govorim fam is febe. C Ozheta befede fo , poflavfhiga me, n6 moje ). Tudi d^la on opravla, ozhe, ki v’meni prebiva. Zhe mojim befedam ne verjamete, de fim jes v’ozhetu ino ozhe v’meni, fej savolo del verjamite, ” Kar tukaj Jesuf od fvojiga v-oztetftVa, od fvoje vn6trine edlnofti s’ozhetam, perpo- veduje, ni majhina rezh. Jesuf je po fvoji* mu bitju eno biftvo ino en Duh s’Bo» gam — je Bog. Jesuf je sa naf tako re- kčzh boshjiga velizhaftva isfjalik, je nar pop6lnamafhi boshja pod<5- ba , j£ vtel 4 feni Bog. Viditi tedaj, kakd Jesuf — on boshji fin — on boshja podd- ba — on Bog v’ zhlovefhki poftavi — tako prijasno s’ ljudmi ravna, kako on v’ kdzhe 49 fhe take pilile sahaja, kako fe nad zhlo* vefhkimi nadlogami sjokuje, kako on grefh- nike fprejema, kako terplenzam pomaga—- vi* diti, kako fe s’vbogimi ribzhi, s s Tvojimi vuzhdnzi, pezhd, kako ga, kakor otrozi ozheta, kmalo ta kmalo un oprafhujejo, ino on pa kakor ozhe otrokam toljko Iju- besnlvo odgovarja — viditi fhe, kako on sa - nje ino sa naf zlo shivlenje da — kdo ne bo nad vfim tim oftermel? c Se nam ne bo v’ ferze do Boga dobro sdelo, ki je taki ljubesniv ? Ne bo ta boshja prijasnoft fhe tako shaloftniga ferza vmirfia ? fhe tako terdiga grefhnikoviga ferza do f< 61 s ome- zhila ? ino vfih ljudi s’ ognjeno ljubesenjo do Boga, do ljudi, ino do vliga dobriga vnela ? 103. ^podbod k’ ljubesni -- obljuba fvetiga Duha, „ Gotdvo, gotovo vam pov&n, je fhe Jesuf djal, kdor v’mč verje, bo dčla delal, ki jih jes d^lam , ino pa fhe včzhi od tih bo delal. R’ ozhetu grem namrezh — ino pa ftoril vam bom, kar kolj bote ozheta, kadar bom per njemu povelizhan, v’ mojimu imenu profili, de bo ozhe pofinu povelfzhovan. Kar kolj bote v’ mojimu imenu profili, vambotn ftoril.” „ Zhe me ljubite, moje sapOvdi der- shite! Ino ozheta bom profil, ino vam bo drujiga tdshera ali trofhtarja dal, de včdno Tretji ino {het. dtl. D 59 per vaf oftane, refnizhniga Duhd, ktiriga hit ne more prejeti, ker ga ne vidi ino ne posna. Vi pa ga bofte posnali, sakaj per vaf bo oftal, ino v’vaf prebival.” ,, Ne sapuftfm vaf firot. .Spet pridem k’vam. .She nekoljko, ino fvet me vezh ne bo vidil. Vi' pa me bote vidili: sakaj jes bom shivel, ino tudi vf bote shiveli. Tifti dan bote fposnali, de fim jes v’ ozhe- tu, ino vi v’meni ino jes v’vaf.” „ Kdor moje sapovdi ima ino dersM, on me ljubi. Kdor pa me ne ljubi, tudi mojih sapdved ne dershl — defiravno befe¬ de, ki fte me jih flifhali, nifo moje, am¬ pak ozhetove befede, ki me je poflal. Kdor pa mene ljubi, ga bo tudi moj ozhe ljubil, ino tudi jes ga bom ljubil, ino febe mu bo rasod^l. Kdor me ljubi, fe bo moje befede dershal, ino moj ozhe ga bo ljubil, ino k’ njemu bova_ prifhla ino ftanovalfhe ii napravila per njemu. ” Vuzhčnzi fhe nifo rasvumčli, kar je tukaj Jesuf govoril. Eden drujiga po ftrani pogledujejo. Jesuf jim pa tudi ne rasloshf te fkrivnčfti, temozh 16 to 16 jim fhe re- zbe: „ Toljko le fim vam r6zhi hotel, dokler fim fhe per vaf. Tashe pa ali trofh- tar, fveti Duh, ki ga bo ozhe v’mojimu imčnu poflal, on vaf bo vfe drugo podvu- zhoval, ino vaf vfiga opomnoval, kar fim vam rekel.” Ino sa odhddujo je sdaj Jesuf vuzh6nze fhe blagoflovil, ali shdgnal. „ .Svoj mir, je djal, vam sapuftim, .Svoj mir vam dam. 5 1 NI, kakor ga fvlt daja, ne dam vam ga tak6. C c Svet ne daja praviga mirti. Le v’ B6gu je pravi mir — pravi pokoj ino prava blagdft. Ino ta boshji mir prefeshe vfo frezho ino vfo bogatijo fveta). ” Vuzhenzi fo bili sdaj, kadar je do flo- vefa prifhlo, pa le fpet shaloftni, fpet.vfe jim vpade. Jesuf tedaj jim rezhe: »Nikar naj vafhe ferze tako ne shaluje, ino ne tarnajte ni. ( S’lifhali fte, de fini vam djal, de grem, pa de fpet k’ vam pridem. Ako bi me ljubili, bi fe vam fhe le dobro sdllo, de fim djal: k’ ozhetu grem. Sakaj ozhe je vlzhi od mene (ino ondi per njemu bom fhe le dobro imel, ino bom povelizhan). ” ,, Pa vezh ne morem veliko s’ vami go¬ voriti. Oblaft tega fvetd fe perblishuje, zhefiravno nizh nima per meni (ino po ne- dčlshnim vmerjem). Pa de bo fvet fposnal, de ozheta ljubim, ino de ravndm , kakor mi je ozhe rekel: vftanlte, ino ftrani pojmo od t6d.” Jesuf je vftal, ino kadar fo po navadi hvaline pefme po jedi ispeli, gre fmerti naproti preti oljfki gori, ino vuzhlnzi fo > s’njim fnli. 104. Jesuf prava vinfka terta. Jesuf, Jerusalemfko rnlfto s’vuzhlnzi- mi s’njim greddzhimi saptifbaje, je smed tnl- ftinih vrat na prdftor prifhel, pa fhe med potjo le vuzhfl. Nogradi, ki je pot fkos-nje fhla, ino ravno je polna ljuna va-njefjala, fo mu pa le perloshnoft lepe prilike: 5 * „ Jes fim prava vinfka terta , je djal , jno moj ozhe je nogradnik. Vfako mladiko na meni, ktira fadd ne obrodi, bo odr^sal« Vlako pa bo otrebil, ktira fad rodi, de ga bo fhe vezh rodila.” „ Oftanite v’meni , ino jes v’vaf ofta- cem. Kakor mladika ne more is febe fadd roditi 5 zhe na terti ne oftane, tudi vi nd, zhe v’ meni ne oftanete. ” „Jes fim terta , vi fte mladike. Kdor v’meni oftane ino jes v’njemu, veliko fadd obrodi: sakaj bres mene ne morete nizh fto- riti. Kdor v’ meni ne oftane, bo kakor fuha mladika savershen. Pobere fe, v’ ogenj fe vershe ino sgori. ” „ Zhe v’ meni oftanete, ino moje befe- de v’ vaf oftanejo , kar kolj hozhete, pro¬ fite, ino sgodilo fe vam bo. C S’ tem bo moj ozhe povellzhovan, de veliko fadu obrodi¬ te , ino de bote pravi moji vuzhenzi. ” Ljubi moji! priprdfto, de otrok lohka vumd, nam Jesuf tukaj pokashe , kaj de je pravo kerfhanftvo. Snotraj fe moremo v’Kriftufa v - edi- niti — polni ljubesni fe ga moremo prijeti; polni vdre ino savupanja terdd fe ga more¬ mo dershati; va*nj nar raji moremo mifliti; t nar vdzhi vefelje nad njim imeti; s’njim, ki je vfigaprizhijdzh, snotraj fe moremo poto- varfhiti; eniga vuma, eniga ferza, ene du- fhe moremo on ino ml biti; tako rekdzh pokrlftufhiti fe moremo : ino mozh k’vfi- mu ddbrimu dobimo taki potlej po nje¬ mu. Njegov duh ftdpi v’ naf, kakor tertini 53 f6k v’mladiko, s’boshjo mozhjd naf navda, ino prav ino lep6 shiveti sazhimni potlej fmo taki. Od svunaj moremo polni lepila fadd dobrih del, ino torej vfmileni, dobrdtni, mirni, mili, krotki , zhifti, sdershni, pofh- teni, naravnoftni, pravizhni biti — nafhe befede, obras ino ddla fe morejo po njemu ravnati, tako, kakor na dobrih mladikah shlahtne terte le tako grosdje rafe , ktiriga fe sblahtni terti fpodobi. Torej s’Jesufam, ljubi moji S moremo fkleneni biti, ino bdjmo fe od njega 16zhiti, bojmo fe biti odzhehnena mladika. Tode nikar ne menimo, de fmo s’Jesufam fklene¬ ni , dokler dobrih del nad fabo ne zhutimo. Kar je raogdzhe, dobriga ftorimo, nizhbdlj-t fhiga fe ne da sa boshjo zhaft ftoriti. No- gradniku je to nar vezhi zhaft, kadar mlar dike od teshe grosdja po ndgradu kimajo, io?. Vndvzhino opomin o vanje k’ ljubesni — tashba ino trdfht o preganjanju — obljuba fvetiga Duha. „ Kakor ozhe mene ljubi, tudi jes vaf ljubim. Oftanite v’ moji ljubesni. Zhe moje sapovdi dershite, oftanete v’moji ljubesni, kakor jes sapovdi fvojiga ozheta dershim, ino v’ njegovi ljubesni oftanem, To vam rezhem , de bo moje vefelje v’vaf, ino de bo vafhe vefelje sverhama. ” „ t She enkrat: to je moja sapoved, de eden drujiga ljubite, kakor fim jesvaf lju¬ bil. De shivlenje sa fvoje prijatle da, vizhi ljubesni pazh nihzher nima. Moji prijatli fte vi, zhe ftoritž, kar vam sapovem. 5> „ Nizh vezb vam hlapzi ne rezhem, ker blapez ne vd, kaj je njegovimu gofpodu v’ mifli ftoriti. Prijatli vam pravim, ker iim vara vfe na snanje dal, kar fim od ozheta flSfhal. ” „ Nifte vi mene isvoljili, jeft vaf fim isv61jil ino odlozhil, de grefte ino de fad dafte, ino de vafh fad oftane, ino de vam ozhe da, kar kolj bote v’ mojimu imdnu profili. ” „ To je ino bo moja sapoved, de fe eden drujiga ljubite! „ Zhe vaf fv& fovrashi, pomiflite, de je mene prčd kakor vaf fovrashil. Ako bi vi fhe fvdtovi bili, fvojze bi fvdt ljubil. Ker pa nifte na fvetovo ftran, ker fim vaf od fvdta odbral, vaf fvdt fovrashi.” „ Befedo pomnite, ktiro fim vam djal: Hlapez ni bdlji od gofpodarja. Kakor fo mene, bodo tudi vaf preganjali, kakor fo mojo befedo dershali, bodo tudi vafho der- shali. (Nobene n6). Vfe to pa vam bodo sa vol© moji ga imdna ftorili, ker ne posnajo mojiga poflavza.” „ Ako bi ne bil prifhel, ino bi jim ne bil govoril* ne imeli bi greha. Tako pa nimajo isgdvora fvojih grehov. Mene fo¬ vrashi jčzhi tudi ozheta fovrashi. Ako bi ddl ne bil delal med njimi, ki jih nihzher dru* 5f gi nk , bi ne imeli toljkiga greha. Pa vidili To jih, ino mene ino mojiga ozheta fovra- shijo. Ali tako fe je mogla befeda (polniti, Iti je v’njih poftavi pifana: „ Saftdnj fo me Tovrashili.” „ Kadar pa tashe ali trofhtar pride, ki vam ga bom od ozheta poflal, on refnize Duh, ki is ozheta is* haja, on me bo pri- thal. Ino tudi vf me bote fprizhovali, ker de od konza per meni bili (ino vfe moje befede flifhali, vfe moje dela vidili* ino do konza per meni oflali ” „ Lejte, povem vam, de fe tiftikrat pohujfhali ne bote. Preklizovali, is f-hodniz vaf bodo odlozhoviili. Iao pa fhe ura bo orifhla, de bo Bogu tn&iil vftr&hi, kdor tolj vaf vmorf. Ino to bodo delali, ker ne sosnajo n£ ozheta, ne mene. Torej fhe vam povem, de fe, kadar ura (prega'njb) iride, tega fpomnite, de fim vam pr^d po¬ vedal.” „Od konza vam nifim tega pravil, ker im fam per vaf bil (ker torej te krepkdfti t’preganjanju fhe ničle potrebovali). Sdaj ja ( vam morem povedati, ker) fe k’ po- ;lavfhimu me vernem. ” „Pa, ker fim vam to povedal, je polno shalofti vafhe ferze. Nobeden vaf, kakor te me drugekrat, me vezh ne vprafha: lam pa grefh ? ( Od shalofti kar gldfiza ni i: vaf). Pa le poglejte: Refnfzo vam go¬ vorim, S a vaf je prav, de grčm. Ne grim nij jeft, iao tudi fvetiga Duhd bi ne bilo kvam. Kadar pa odide n, ga bora k’vam poflal.” 5<5 . „ Veliko vam imam fhe povedati, tode sdaj fhe ne prenefete tega. Kadar pa on pride, refnize Duh, vaf bo vfo refnizo vu- zhil* Ne bo namrezh is febe govoril, am¬ pak kar flifhi od ozheta ino od mene. Tu¬ di prihodne rezhi vam bo rasoddval. On me booflavil.on povelizhal; dokler, mojiga bo jemdl ino vam osnanoval. Vfe namrezh, kar ozheima, je moje. Torej pravim: Mojiga bo jemal, ino vam osnanoval,” io 6. Jesufove pofledne ovefeljne befede per flovefu. Jesuf, s’ yuzhdnzi she bliso oljfke gore perfhevfhi, jim rezhe: „ Le fhe kaj mali- ga, ino vezh me ne bote vidili, ino fhe kaj maliga, ino fpet me bote vidili. R’ozhetu namrezh grdm.” VuzWnzi fo fi fheptaje djali: Kaj je she to, de pravi: Kaj maliga ino fpet kaj maliga? Mi ne raslozhimo, kaj meni,” „ Jesuf zhuti, de bi ga radi vprafhali, ino jim befedo prevsdigne, rek6zh: „ Tr fe vprafhste, de fim djal: Le fhe kaj mali- ga, ino ne bore me vidili, ino le kaj ma¬ liga, ino fpet me bore vidili? Got6vo, go- t6vo vam povdm (priflilo je, de fe Idzhim’. Vf bote jokali ino tarnali, ino fve't fe b> vefeljll. Pa fhe tako jokajte, vafha shalol fe bo le vender v’ vefelje fprevergla. t Sp:t fe bomo vidili t ino vafhe ferze fe bo vefe’ 57 ljflo, ino nihzher vdzh vam ne bo vafhiga vefelja odvseti mogel.” „ Gotdvo, gotčvo fhe enkrat vam po¬ vem: Kar kolj bote ozheta v’ mojimu imenu ( s’ savupanjam v’md, ino po moji tnifli ka¬ kor bi jeft fam profil) profili, vfe vam bo dal. Dosdaj fhe nifte nikolj nizh v’ mojimu itnčnu profili. Profite fej, ino prejeli bote, de bo sverhama vafhe vefelje.” „ Kar fini vam do fih mdl govdril, je bilo v’ pod6bah govorjeno. Ali ura perha- ja , de ne bom vezh v’ podobah s’ vami go¬ voril, temozh naravnoft vam bom od ozhe¬ ta perpovedoval. Tifti dan bote v’mojimu imenu molili, ino vezh ne bo mani treba ozheta sa vaf profiti. Ozhe namrezh, on fam vaf ljubi, ker vi mene ljubite, ino ve¬ jete de fim od ozheta isfhel.” „Ref od ozheta fim isfhel ino na fvet prifhel, ino fpet sapuftim fvčt ino grem k’ ozhetu.” Vuzhčnzi fo djali: „ Glej! na ravnofl: sdaj govoriTh, nd v’ podobah. Pa vemo tu¬ di , de ti vfe v^fh, ino de te ni treba fhe le komu vprafhati. Torej pa tudi verjetno , de li od Boga isfhel. ” Jesuf je odgovoril: Sdaj verjete ? Glejte, ura perbaja ino prifhla sdaj je, de fe bote vfi vfaki nafvoje raskropili, ino me famiga popullili. Tode savolo tega nifim fam, ker je ozhe per meni. To vam rezhern , de fte per miru savolo mene.” Na fv&u imate britkoft. Pa potalashite fe. Premagal fim fvet.” 58 io 1 , Pofledna Jesufova glafna molituv, _ Jesuf ta govor konzhavfhi je v’ frddi fvojih vuzhenzov per mertvi, tihi ndzhi per potoku Zedronu portal, U nekoljko ftopinj od oljfke gore, ino ozhf oberne v’neb6 , ino je moliti sazWl: ,, Ozhe! prifhla je ura (terplenja!) ofla« vi fvojiga finfi, de tudi fin tebe oflavi, ino de jiin po oblafti, ki li mu jo zhes vef shivot dal, vezhno shivlenje vfirn da, ktire fi mu dal.” „To pa je vezhno shivldnje, de tebe fposnajo, famiga praviga Boga, ino Jesufa Kriftufa, ki fi ga podal, (tvojiga finti). ” „ Ofld/il iim te na semlji. Dokonzhal fim opravilo, ktiriga fi mi opraviti dal. Ino sdaj, ozhe, tudi ti mene oflavi (ondi gori v’ nebelih ) s’ velizhaftvam per febi, ki lim ga imel v’ njih per tebi, preden je fvet: bi! 1 ” „0snanil, ktire fi mi smed fveta' dal, fim jim tvoje im^. Tvoji fo bili, ino meni fi jih dal, ino ohranili fo tvoje befede. Sdaj oni fposnajo, de je vfe, kar fi mi dal, od tebe — ker fim befede, ktire fi mi dal, jes njem dali V’ fe fo jih vseli, ino ref- nizhno fposnajo, de fim od tebe isfhel, ino oni vdrjejo, de fi me ti poflal.” „Jeft sa*nje profim. Ne profim te sa fvet (sdaj), ampak sa nje , ktire fi mi jih dalj sakaj tvoji fo, ino vfe moje je tvoje, ino 59 tvoje moje. Po njih fini povelizhovao. Ne oftanem dalej na fvetu, oni oftanejo na fvetu, ino jes pridem k’tebi! t Sveti ozhe! ktire fi mi dal, ohrani jih per tvojimu ime¬ nu , de bodo eno, kakor fva ma dva. Dokler fim per njih na fvetu bil, fim jih jes per tvojimu imenu obvarvaval. Obvarval fim jih, ktire li mi dal, ino pogublenfki fin, de fe je pifmo fpolnilo, nobeden drugi fe jih ni sgubil." „ Sdaj pa k’tebi pridem, ino to fhe na fvčtu govorim , de bi imeli moje sverhama vefelje tudi oni. Jes fim jim tvojo befddo osnanil, fv& pa jih fnvrashi, ker fvetovi nifo, kakor tudi jes nifim fvdtov. Ne pro- fim te, de jih is fveta vsami, temozh de jih v’ hudo vari. Nifo fvdtovi, kakor jes n6. S’refnizo jih pofv6ri. Tvoja befeda je refnfza* Kakor fi ri mene na fvet poflal, tudi jes njč v’fvet pofhlem, ino fam febe pofvetim ( dam fesa * nje ) de fo tudi on ref- nizi pofvezheni (ljudem k’ svelizhanju od- vdljeni ino poftavleni). ” „ Pa r\h lesa* nje, ampak tudi sa vfe tifte profim, ktiri bodo v’me s’fvojo befe- do verovali, de bodo vfi eno, kakor fi ri ozhe v’meni, ino jes v’tebi, de bodo tudi oni v’nama eno , de bo fvčt veroval, de tf fi me poflal. Ino njem dam velizhaftvo, kciriga fi meni dal, de bodo eno, kakor fva ma dva eno — Jes v’njih, ino ri v’ me¬ ni — de bodo popolnama vfi eno, ino de fvdc fposnd, de ti fi mene poflal, ino de jih ljubifh, kakor mene ljubifh.” 6o „ Ozhe! ktire fi mi dal, hozhem, de bodo tudi oni per meni, kjer fim jes — de moje velizhaftvo vidijo, ktiriga fi mi dal, ker fi me pred sazhdtkam fveta ljubil. Ozhe pravizhni! fvet te ne posnd, pa jes te po- snam, ino tudi ti' ld fposnajo, de fi tl mene poflal. Dopovedal fim jim tvoje itnd, ino lhe jim ga bom, de boljubesen, s’ ktiro me ljubifh, v’njih, ino jes v’njih. ” Jesuf tako odmoHvfbi* gre zhes Ze- dron, potok, proti oljfki gori. Jesufovo terplenje ino njegova fmert. - -mm -M-14-H- mm- - 108. Jesuf na oljfki gori. Unkraj pot6ka Zedrona, pod oljfko go¬ ro , je bila priftdva, ki fe ji je v’ Gezdmani reklo. Okolj nje je bil dljnik ali dljfek vert. Oljke fo v’ njemu rafle. V’ ta vert je fhel Jesuf s’ fvojimi vuzhdnzi. Kmalo, kadar va-nj pride, je vuzhdnzam dial: , c Sddite , de molit poft6pim. Tudi vi molite , de v’fkufhnjavo (ob vero v’me ne pridete, ka¬ dar bote vidili, kaj vfe fe bo s’ tndnoj go¬ dilo). ” Le Petra, Jakopa ino Janesa je feboj vsel, ino gre bol v’ vert s’ njimi. Velika shalofi ino britkofl: ga opade. Teshdve mu hodijo, groša ga obletuje. „ Moja 6i dufha je do fmerti shaioftna, je djal. ( Sej tukaj oftanite, ino s’ mano zhujte ino moli¬ te!” Ino ftopil je, ino sa en luzhaj delezh fe od njih vgane, ino je pokleknil ino molil, de bi fe ga, zhe je mogčzhe, ta terpldnfka ura ognila. „ Ozhe! je djal, zhe je tvoja volja, odvsami mi ta kelh! tode ne moja, temozh tvoja volja le sgddi.” Od te molitve vftavfhi ino k’vuzhen« zam nasaj perfhevfhi , najde vfe tri fpati. „ c Simon! de tudi tifpifh? je djal. De fhe ene ure nifte mogli s’ mano zbuti? Oh, zhujte, zhujte, ino molite, de pod fkufh- njavo ne omagate. Duh je fzer v6ljn, pa mefo je flabo. ” Potlej gre v’drugizh , ino na kolena do tal s^obrasam fe vershe , ino v’ drugizh ino fhe bol je molil: „Ozhe! ljubi ozhe, zhe je mogdzhe — ino pa fej ti je vfe mogd- zhe — odvsami mi ta kelh! Tode kakor tl hozhefh , nd kakor jes. ” Potlej fe sopet k’ vuzhčnzam poverne, ino terdo fpati jih najde: „ Kako de morete sdaj fpati? je djal. Vftanite! molite, zhujte, de fkufhnjavi odidete. Pa od safpdnza ino shalofti fo take okdrne ozhi Imeli, de farni ne ved6, kaj mu odgovarjajo. ” t Spet jih popufti, fhe grd v’tretjizh fhe bol gordzhe molit. Prave fmertine teshave mu hodijo. Njegov pot je bil kakor kervi- ne kaplje, ki fo na tla kapale. Molil pa je? „ Moj ozhe! Ako fe me ne more ta kelh ogniti, de bi ga ne pil, tvoja volja fe sgddi!” 6z Takrat fe mu je angel is nebef perka* sal> ino ga pokrepzhal. Ljubi moji! pomiflimo fej, koljko Jesuf is ljubesni do naf she kmalo tukaj na oljf ki gori terpi! Od molitve , ljubesni ino hvale do njega she letu bi fe moglo zhloveku ferze tajati. Pa Jesuf nam je v’ terplenju tudi fhe isgled lep. Kakor naf je unkrat ob trojini fkufhnjavi v’ pu- fhavi sapelivo fv&ovo vefelje po vojfhifhko vuzhil od febe odriniti; naf tudi ob trojini teshavi tukaj na oljfki gori po moshko prebiti vuzhi fveta vfe fhe tako ftrafhno terptenje. Od njega torej fe terpeti vuzhimo. Jesuf je berfh molil, kadar njegoviga terplenja ura perhaja. .Samdtniga kraja ji- fhe, de ga nihzher ni motil; na kolena fe vershe, vef vfigamogdzhni roki boshji fe ponisha; trikrat gorezhe je molil, poln je otrozhjiga savupanja, vef v’ozhetovo voljo fe isrozhf. Tako famotno ino pogofto, tako is shiviga ino po otrozhje, kadar naf o ter- plenju ino nadlogi ferze teshf, tudi mi' mo¬ limo. Kaj velja, tudi mi bomo od take mo¬ litve vefeljfhi vftajali! Jesuf je ozhetovo roko per vfimu fvojimu terplenju fpos- n a 1. t S’ kelha poddbo , ki ga je sdravih sdravil polno , naf vuzhi, kako tudi mi v’terplenju boshjo roko fposndvajmo. Kelh ali kosa'rz napolnen s’ sdravflam je na jesiku fizer gorjtip : pa ohrani naf sdrave ino shive. Torej kelh is ljube boshje roke poln dobrčtnih sdravil vfako terplenje nam bodi! Jesuf je bil tudi fhe ob uri flrafhniga terpldnja vef v’ Ijubdsni do vuzhdnzov. Objifkuje, tolashi jih, ferze jim daja, isgo- varja jih, ino bol flabzam smed njih fe 1'he terpet fpred tizh vmakne. Male dufhe. zhe jim koljkaj kaj de» fe kmalo vfim do1shn6- ftim odpovejo, ino fo nevdfnene, zhmerue ino rdvkajo. Take dufhe ino pa sbelesu! ktiro ob gerdim vremenu kmalo rjavi. Lepe dufhe fo tudi v’ terplenju ljubesnive ino prijasne. One ino pa slato! ktiro fe tudi v’ gerdimu vremenu fveti ino ne fpremeni. Zhe takd ob terplenju v’ Boga savu- pamo, zhe per terplenju boshjo roko ino voljo fposnamo , ino do blishniga krotki ino ljubesnivi oftanemo: nam bode. Bog ali ter- plenje odvsdl, ali pa ■*- kar je fhe vezhi dobrota! — mozh bo v’naf dal, de ga bo¬ mo s’ vefeljam ino ferzhno prebili. Ino, kakor angel Jesufa na oljfki gori, milo ino prijasno naf bo ta nebefhki fčnzhik pokrep- zhal ino ozhverftil. 109, Jesuf je vj& # Vef veder, pok6jin ino vmrdti vefel fe Jesuf k’ vuzhdnzam nasaj prifhel. „L6 fpfte ld ino pozhivajte! jim prijasno rezhe* Per kraju je. Ura je prifhla, de bo zlilo- vekov fin grefhnikam v’roke dan. Vftanite, pdjmo ! Glejte , moj isdajaviz fe blisha. ’* Komej je Jesuf te befede isgovoril, kar Ju- desh per vratih v’ vert ftdpi. Sa njim gre 64 vojakov ino duhdvfhinfkih flushabnikov ve¬ lika derhal, s’ latfrnami ino barklami, s’mezh* mi ino fulzami. Vef vert je od barkel v’ fvetlobi, po vfimu vertu je orčshje roshlalo. Ti vojaki ali foldatje ino duhdvfhinfki Iilapzi, kakor pred robavfi, fe nifo nikolj Jesufa pezhali posnati. Judesh tedaj jim je bil snamenje dal. „ Kogar bom kufhnil, jim je rekel, on je. Njega sgrabite, ino varno ga shenfte. Tak6 le je perferzhne prijasno- fti snamenje v’snamenje sdajbe pokasil. ” Judesh v’vert, v’ ta tihi fveti kraj, ftopivfhi, ki je mnogo ndzh Jesuf v’njemu premdlil, je pred derh&ljo fhinil, ino Da ravnoft fe k’ Jesufu fpufti ino mu rezhe: „ Vuzhenfk! posdravlen!” Ino kufhne ga. De ga gerdiga hinavza! jelite ? Jesuf mu ljubesnivo rezhe s’ozhdfam, ki ga je milovalo ino fvarflo: „ Prijatel ! zhimu fi prifhel? Judesh! kufhvaje isdajafh zhlovekoviga fimi?” Ako bi bilo Judesha Id Pzhem fhepo- bdljfhati, ta nebefhka krotkčft ino ljubesen gotovo bi ga bila mogla! Pa tudi po njemu je , sgubldn je, kdor je per neisrezhdni liu- besni oterp’n, Pktiro Jesuf grefhnika, fhe takiga, otdti vdfbi! Jesuf, vedozh, kaj gazhaka, je sdaj 16vzam naproti fhel, rezhe jim: „ Koga jifhete ?” Mu odgovord : „ Jesufa , Naza- refhzhdna. ” Jesuf rezhe , ino to po boshje mogozhno ino pok6jno: „ Jes lim!” Per ti befedi vfi ritnifko odfkdzhijo, ino 6 * popadali , kakor od ftrele saditi , fo na tla. C S’ te befede vfigamogdzhnoftjo je ozhitno jesuf pokasal, de bi ga zhes njegovo voljo ne bili mogli vjdti, ino de gre k’ fmerti, le ker fam hozhe* Vojaki ino duhdvfhinfki hlapzi fi mej tim odfopejo, ino fkolehajo* Jesuf jih fhe vprafha t „ Koga jifhete ? * £ Spet rek6: „ Jesusa» Nazarefhzhana.” Jesuf jirn rezbe, tode 1’voje premozhf jim vezh ne da fkufiti: ^ Povedal lim vam. Jes lim ! Zhe tedaj mene jifhete, je poln ljubesni do vuzhen- zov perdjal, tako puftfte te le, g red d naj!” Vojaki ino hlapzi fo sdaj k’ Jesufu flo- pili, ino ga primejo, poshenejo ga. To vi- diti, fhe le vuzhdozi zhudjo, kam to ka* she. „ Gofpod! mu rezhejo, jih ne bomo s’ roezham, kokolj ? ” Tode Peter ni dolgo vprafhal, kar mezh isddre ino mahne* ino Malho, velkiga duhovna hlapzu, je d6fno vuh6 odfčkal* Peter je to is ljubesni do Jesufa flori!, braniti ga hozhe. Ali druge snamenja lju¬ besni hozhe Jesuf, ne file fovrashnikatn. Jesufova ljubesen rtaf more s’ pohlevuofljo ino tudi do kazhjili fovrashnikov s’krot- kdftjo navdati* Jesuf je torej vuzhenze sa* verni). „ Le puflite > je djal, ino d i Pe¬ ter! kmalo vtakni mezh v’noshnizo. Kdor kolj namrezh drugim s’ mezham namdrja, fi ob mezhi vmreti saflushi, Mdnifh, kali? de bi ne mogel fhe sdaj ozheta profiti, ino vezh kakor dvanajd vojfk angelov bi mi on Tretji ino %/iet. del * E 66 poflal. Tode, kako fe bodo pa prerdkov pifma fpolnile, ki osnanujejo, de fe more tako sgoditi? Ne bom pil kelha, kdriga mi ozhe poda?” Ino Jesuf fe je hlapzoviga vufhefa dotaknil, ino per ti prizhi mu ga persdrivi. Potlej je roke dal, ino sveshejo mu jih. Tako le. je Jesuf ld v’ ozbetu ok6 imel, ki mu je terplenje fkidnil, ne pa v’ hu¬ dobnih ljuddh, ktiri mu ga delajo. Tako le je Jesuf, dokler mu r6k ne sveshejo, lju¬ dem do sadoiga dobro delal. Nikomur, ni hotel, de bi fe savolo njega kaj shaliga sgo- dilo. c Stava njegove fvete vere ni fmela ni¬ kogar fovrashnikov ob kaplje kervi perpra- viti. Mej tim je bilo duhovnov, templovih poglavnikov ino ljudfkih ftarafhin v’ vert ' prifhlo. t Sovrafhtvo do Jesufa jim ne da zhakati, de bi ga bili perpelali. Jesuf njem je rekel: ,, Lovit kakor rasbojnika fte me prifhli s’mdzhmi, fulzami ino kolmi, Vfaki dan fej fim bil per vaf v’tempelnu, ozhitno fim vuzhil, ino nifte roke po meni ftegnili, nifte me prijeli. Tode to je vafha ura, to nozhi mozh. ( Po nozhi le per trni fi vu- pate fvoj hud6bni naklep ispelati).” Kakor fe je tukaj Jesufov ftrafhni lov J per tamni nozhi pozhel, fo od nekadaj srdli hudodelzi — tatje, nezhfftniki, pobijžvzi, rasb6jniki, puntarji, isdaja'vzi k’ fvojim hu¬ dobijam tatnne nozhi jifkali. Gerdim gerdim hudobijam torej pravimo, de fo vmasane ino ponozhnafhke. Mladenzhi ino mladen- 6 7 fhize torej pazh malo prida obetajo , ktirih svezher o pravimu zhaiu domd ni, ktiri fe po nozhi radi ali rade poteplejo. Kdor hu¬ do dela, fe lužili ogible. Vfi vuzhdnzi sapuftd Jesufa, kadar ga svesaniga ino pelaniga vidijo, vii beshe. Prav toljko fe fmemo tudi nu ob nadldgah v’ ljudi sanafhati, ampak le v’ Boga, BlagrO mu, kdor po Jesufovo mifli, ino kdor fine, kakor on, rezhi : „ Vfi tudi naj me sapu- fte, fam le vender nifim, sakaj ozhe je per meni, ” no. Jesuf pred velkim fvetam. ( St6tnik, v’ zhigar povelju fo vojaki ino duhdvfhinfki hlapzi bili, shene v’ per vizh Jesufa k’Anatu, prejfhnimu velkitnu duhovnu, ino h’ Kajfeshu, sdajniga velkiga duhovna taftu. Ana je bil she terd ftariz, pa velike veljave per ljudeh. Ana je Je¬ sufa od njegovih vuzhdnzov ino od njego- viga vuka vprafhal. Jesuf mu odgovori: „ Ozhitno pred vfimi ljudmi' fim govoril. Po f-hodmzah vfakrat ino v’tempelnu fim vuzhil, kamor fe vfi Judje f- hajajo, ino nikolj nizh na fkrivnimu. Ksj tedaj me vprafhafh? Po- flufhavze raji vprafhaj, kaj fim govoril. Glej! on ved6, kaj fim vuzhil.” . Jesufu to rekevfhimu je hlapzov nek¬ do , ki je sraveu njega ftal, berldsgo dal , rekdzh: „ Tako odgovarjafh vdlkimu du- E 2 6s hovnu?” Marfikdo bi bil od take krivize vef kmalo v’ togoti. Jesuf je pohlevno ino krotko djal: „ Zhe fini kaj napzhniga rekel, nžpako fkashi. Zhe pa lim prav go¬ voril , sakaj me bijefh ? ” Ino hlapez ni vi- del kaj r^zhi; sakaj, le duhovfkiinu pogla¬ varju perkupit fe, ga je bil vdaril. Vfaki je timu hlapzhovfkimu merzh^fu enak, kdor nedolshnimu zhloveku kaj sha- liga dode , de bi fe njega fovrashniku perlisnil. Jesulu, njemu ljubesnivzhiku, podoben pa je vfaki, kdor fhe tako krivfzo pohlevno prebije, ino fe ve po modro ino po vredno odgovoriti* Ana rezhe Jesnfa h’ Kajfeshu gnati. Kajfesh, duhovfhine poglavar, je bil she, preden ga pershenejo, v’fvoje poflopje du- hovfhino, pifineje ino ljudfke ftarafhine vkup fpravil. Tudi podkuplenih krivih prizh , on ino njegov fvetni sbor, fo imeli sbe perpravlenih, de ga bodo imeli po zhe- mu k’ fmerti obfoditi* Sdaj, ko je Jesuf pred velkim fvetara Hal, fo krive prizhe — she fo bile nes- diifhne, de televaji ino rasb6jniki ne ta- k6! — ena sa drugo v’sbor fnuvale, ino terdo zbes Jesufa po krivimu prizbale. Pa njih prizhbe, kakor pr^d vdzhi del per Isbdh, fe ne sadčvajo. Pdflednizh perflopite fhe dve. Ena prizbuje: „ c Slifhaii fmo ga rdzhi: Bosbii tempe! podprem, ino zhes tri dni fpet poflavim. ” Druga pravi: „Ta.je rekel: Ta le tempel, ki fo ga roke davile, bom poderel * ino po treh dneh drujiga bres r6k ftorjeniga poftavi!.” Pa, vi vidite, tu¬ di te prizhe fe nizh kaj ne sad&iete, The man/ pa s’ Jesufovimi niiflitni, kar je oa neka- daj s’tim hotel ržzhi. K’fmerti pa koga ob* foditi she zlo nizh nifte veljale. Jesuf je le mčlzhal. Duhovnov poglavar je tedaj vdal, v’frd- do ftopil, ino Jesufu rezhe: „ Nizh ne od- govorifh k’vfiinu timu, kar dzhes-te fpri- zhujejo? ” Ali Jesuf je le m61zhal, ino befede ne zherhne. Na oshla'tane Ishi nam- rezh ino krivize, ino na takih ljudi vpra- fhanje, ktiri le koga zherniti ino pogubiti jifhejo, ne pa refnize, je molk nar lepfhi odgdvor. Velkfduho ven., fam, obljubim, je zhu- til, de ne gre koga pred fodbo vkljeneuiga goniti, ino nobene prave toshbe do njega nš imeti, de bi bilo fkorej te rezhi' konez, je Jesufa v’ novizh ino na glaf vprafhal: „ Sa- rodm te per sbivimu B6gu , refnizo govo« ri: „ c Si d Kriftuf, fin hvaieniga Bogd?” Jesuf je djal : „ Kar fi rekel- jes fim! Ino pa gotovo vam povem: Ne bo dolgo , ino fin zhloveka bo na defnizi vfigamogdzh- niga Boga fedel, ino tudi vi ga bote nekadaj na nebu v’oblakih vidili priti.” Kar oblazhiio velki duh<5ven na febi pre- terga, ino djal je: „ Boga je ki jel; kaj po¬ trebujemo fhe prizh? Vite, vi farni vfi rte kletuv flifhali. Kaj fe vamsdi?’’ Vfi v’en glaf ga obfddijo, rek6zh: „ c Smert mu gre.” Jesuf je pr^d previdil, de mu bo taki Odgovor fmert nagnal. Pa ne pomifhluje fi, 7 ° refmze povedati. Sakaj zhafni dobfzhik bol ljub, kakor refniza, je le hudobnim, nizh prida ljudem. Lepim dufham je refniza ljubfhi od shivlenja. Mi, jelite, bomo ref* nfzo vfelej terdili, ino zhe nam jo je vkd- sano, na ravnoil ino ftanovicno fposnali , zhe bi naf prav tudi saframba, sanizhova'- nje, zhafna fhkdda, fmert, ino drujiga ne zhakalo? Slafti od vfiga draga nam bodi refaiza, ktiro je Jesuf saroteu v’ boshjimu imenu fposnal, ino s’ fvojo laftno kervj6 sa- pezhatil, refniza namrezh, de je ref on Kri* ftnf, fin boshji, ki je na boshji fedesh pofa* jžn, ino ki ga bomo tudi na nebu v’oblakih vidili priti. Vojaki ino hlapzi pelajo Jesufa potlej doli v’dvorifhe, ondi fo ga varovali, kar je fhe nozhi. Tiftu doli fo mu, kar fo mo¬ gli, hudiga delali. Nektiri mu v’obras plju¬ jejo, ino ga s’ berlusgami pitajo. Drugi mu ozhf savesujejo, ino ga bijejo, rekdzh: ,, Kri- fte, v^lki prerok li, jeli? Prerokuj nam, prerokuj, kdo te je vdaril? ” Ino pa fhe druge gerde kletve fo jim fhle is vuft. To ravnanje vojžkov ino hlapzov jih pazil flabo rasodeva, ljudi vfe fpridene pa¬ meti is njih pokashe. Le ljudje smed foder- ge, le odberki ljudi' fo taki, de ga, kdor je ozhitno tdsheu, she tudi fcriviga kmalo de¬ lajo, ino zhe kdo, kdor jih je do fih mal prefegal, v’nefrdzho pride, de ga kmalo sa- framujejo. Ravno taka fpaka kakor ti mer- zhdfi, je vfaki, ktirimu fe koga v’nefrezhi opondfhati poljubi, Kakor ti sversbki, ravno 71 tako hudobijo pozhne. Ino kakor bi bil s’ njimi vrčd Jesufa saframoval , ga bo Bog. Tudi v’timu namrezh obvelja Jesu- fova befeda: „ Kar rte komu fhe takimu ma- limu ftorili, fte meni ftorili.” m. Peter sataji Jesufa. Kar je Jesuf v’ dvoru velkiga duhovna isprafhavan, fe na dvorifhu vfe nekaj sha« loftniga godi. Peter ino janes fta bila od dčlezh do veshe velkiga duhovna sa Jesufam prifhla. Janes je bil v’hifhi velkiga dphovna snan. V’ dvorffhe torej gre. Peter oftane pred vratini. Janes pa je vratarizo profil, de bi tudi Petra fkosi vrata puftila. Dovoljfla je, ino Janes gre prezej po-nj, ino noter p61al je Petra. Nozh je bila mersla. Duhovfhinfki hlapzi torej ino berizhi fo po sharjavze fhli , ino na fredi dvorifha savknli, ino d ftoje uni leshe Fe okolj ognja grejejo. Peter , seblo tudi ga je, fe jim k’ognju perdnishi , med nje je fedel , ino zhaka , kak6 bo s’Jesufam ftekla. Mej tim pride dekla velkiga duhovna k’ognju — ino pa prav. vratariza — ino Pe¬ tra vgledati, je berfh djala: „ Ta le je tudi uniga Galilejza nekdo! Je she taka! je dja¬ la, ko ga per luzhi bol pogleda. Vuzh^niz Jesufa, tega Nazarefhzha'na fi bil!” Peter fe je vftrafhil ino taji: „ fes nž! jes ne! je djal, c She ne posnam ga. Jes ne vem, ino ne gr£ mi v’inifel, kako morefh kai taziga govoriti. ” To rekevfhi je vdal, ino fe per vratih smusa. Ino petelin je v’ pervizh sapei, tode oparjeni Peter ni tega zhutil. Ljubesen do jesufa iuo shelja konez vi- diti, kakfhina bo s’ Jesufam, ne da Petru pokdja, Kmalo fpet fe na dvorffhe poverne. Druga dekla ga sagleda. Kmalo sazhne tudi ona , ino hlapzam okoljnim rezhe: „ Vite! ta 16 je bil tudi per Jesulu, Nazarefhzhanu, Tudi je njeg6viz.’ ? „ Ino pa ref de , rezhe Petru hlapzov nekdo, tudi ti fi njegoviz, ” Peter sdaj v’drugizh raji, „ Nitim ne, je djaj, ino fhe ne posnam ga, tega mo- sha! ” Nekaj zhafa potlej — ko je ravno po dvorifhu safhumdlo, de je jesuf k’ fmerti oblVSjen , ino vfaki je sdaj jesufa ino njegove vuzhenze kijel — fe fpet nekak hlapez v’Petra kashejdzh oglafi: „Je she ref, tu¬ di ta je njegoviz!” Peter rezhe, fhe huj kakor pred preftrdfhen: „ Mosh! jes ne vem, kaj pravifh!” Tudi drugi hlapzi ga oltapijo ino premifhlujejo , rekdzb : „ je she gotovo, prav taka je ! Njegdviz li ! Galilejzhan fi ! Befeda te razodeva. ” Peter pa je le terdil, ino vef plafb’n ino oparj n fe brani: „ Ne, ne! nitim ne-” Pa na! fhe Malhov flriz sdaj perfldpi, ki mu je Pere 1- vuho bil odte¬ kal, Ta, tudi hlapez velkiga duhovna, gre pa ravnoft v ! Petra ino je vpil: „ Kaj? Te Peki nifim na vertu per njemu vidil?” Reveshu Petru je sdaj vfe vpadlo, Sa* 73 rekuje ino roti fe: „ c She ne posnam ga, od kogar govorite, ” Ali komej je Peter to rdkevfhi v’tre- tjizhjesufa satajil, je petelin v’drugizh sa- pčl. V’ tiftimu trinku zhafa fe Jesuf is 1'vetne sbornize na dvorifhe perpeldn v’ Pe¬ tra osrA, ino milo ga kr^ga ok6. Peter fe je Jesufovih befed fpomnil: „ Preden bo pe¬ telin dvakrat pčl, me bofh ti trikrat satajil.” Peter je is dvorifha fhel, ino v’ plajfh fe savije, ino je milo jokal. Ljubi moji! Kaj pak de, globoko padel je tukaj Peter, de je fvojiga uebefhkiga pri- jatla od ftrahu nektirih hlapzov ino d^kel tako gerdd satajil. Pa fhe s daj s’ befddo velik ra t fe Jesuf od zhlovefhkiga ftrahu sat a ju je. Mnogi mlad^nizh, poftavim, fe nefpodobnimu govorjenju soper vero vftavi¬ ti framuje, ker fe safmehovan biti boji. Mnoga dekle, ker fesameriti boji, fe k’Iha¬ lam ali fhpaf m fmeja, hi jih v’ ferzu farna savershe, Kaj, fhe per mosheh per mosheh le doftikrat ferze pogrefha, med nejevdrneshmi pokasati, de jim je Jesuf v’zhafti, de po njego- vimu vtiku shive. loobres te ferzhnofti ni ven- der nobene prave zhednofti, nobene prave bogaboje/hnofti. c She vezhkrat fe Jesuf s’d ja¬ ti ia m safajuje. Zhlovek, ktiri fe kri- ftinna imenuje, ino pa vender sapovdi Jesu- fove prelomljuje, taki zhlovek vfimu fvtitu s’djaujam tak^rekozli na glaf pravi: ,, Me¬ ni tij mar u Kriftufa, ne pezham fe sa nj@» 74 gove sapovdi. ” Grefhno shivlenje nevrdd- niga knftiana je vedno Jesufovo satajvanje. Mi„ ljubi moji! ne satajujino Jesufa Kri- ftufa nikolj ino s’ nizhemur! Ino ako bi naf, kakor je Petra, grefhiti nefrezha sadela, berfh ino is ferza po Petrovo objo¬ kujmo greh, ino do konza po njegovo fe po- boljfhajmo; sakaj le poboijfhanje je pravo suamenje refuizhniga kafa ino prave po- kdre. 112. Judesh obviipa ali fzaga. Judesh videvfhi jesufa, ki ga je isdal , k’ {merti obfojeniga, fe je kafal. Od kfa- nja ino shalofti vef smoten fe vsdigne, ot_et ga gre , zhe bo mogozhe. Nasaj tiftih tridefet frebernikov nefe duhovnatn, ino na glaf, de bi fe ferze vtergalo, k’ njem per- vpije : „Grefhil litn, grefhil! uedolshno kri fim isdal!” Tako hudoben ko ja bil Judesh, le veliko dobriga je fhe imel. Marfikdo ga Hudi, pa od njega morebiti fhe huji je. Dokler, vite! huji kakor Judesh vfaki je, ktiri fvojlga greha ne fposnl, ktiri krivizh« niga blaga do vinarja ne popravi, ktiri ob- rezhžni "nedolshnofti odvsete zhafti ne po« verne. Duhovfhina rezhe vfa mersla Jmleshu : „Kaj je na« sa to mar! ti glej!” Per tih befedah fe Judeshu obras vdere, groša ga sgrabi , doarje vkempel je puhnil, vef plafhTi 75 po veruv divjal, ino Judesh gre ino fe ob6fi. Tako 16 je vbosiga Judesha zlo refnizh* ni kaf v’pogubldnje povesili 1, ker ni sa- v upanja do Jesufa, tudi fhe grefhnikam vfimleniga , imel. Greh ino pa huda rana 1 Gol kaf je fklezh fesih va-njo, savupanje ino boshja milofl: hladezhe olje: oboje more biti. Gr^fhnik, v’ktirimu je kaf bres sa- vupanja, je fzagati v’ nevarnoiti. Pa tu¬ di vupati, ino fe vender greha ne ke- fdti je peklenfka predersnoft. Duhovni fo frebernike pobrali, ino med fabo rezhejoi V’ zerkovno pufhizo jih ne fmčmo djati; sakaj kervav dnar fo. t Sami, obljubim, jih nifo mogli bres groše pogle¬ dati. Ino vender fo jih bili, de fo Jude* sha s’ njimi premotili, is pufhize vseli! c Samoradnoft:, lallna ljubesen naf nam- rezh tako preflepljuje, de fe nam drujih hudobija vfeiej gerfhi vidi, kakor nafha. Torej zhe fiimifh ali zviblafh, ali je prav ali n6, kar pozbnefh, le vprafhaj fe: Ako bi kdo drugi kaj tega ftoril, kar jes delam, kaj bi jes rekel ? Greddzh, kakor v’ serkalu ali fhpeglu , bofh laftniga greha oftudno po¬ dobo sagledal. Duhovni fe potlej pogovarjajo , kaj s’dnarmi pozheti, ino lonzharja njivo, ptuj- ze na - njo pokopavat, fo fklenili sa te dnarje kupiti. Ravno je bila na prodaj. Ino od tiftiga du6 fo njivi ljudje kervnata njiva rekli, ker je bila sa kervini dnar kii- plena. 76 Ta rezhlza ni sa to nizh maliga, ker fe je ob njej ftara prerokova befeda (polni¬ la: „ Tiftih tridefet frebernfkov — reVno ženo, po ktiri fo me Israelovi otrozi ože¬ nili — bodo vs^li, ino lonzhdrjovo njivo s’njimi kupili: tako je gofpod rekel.” 113, Jesuf vprizho Pilatusha* S’ jutram vred fo fe v(i fvetni moshje velkiga fveca — duhovnima , ljudfki ftara- fhini ino plfmeji — na naglim savolo Jesu- fove fmerti foffili. V’ sbornizo ga rezbejo perpelati, ino fhe enkrat ga vprafhajo: » » Povej nam , fi Kriftuf ti ? ” Jesuf je odgovoril: „ Rezhem naj vam tudi, fej ne verjamete. Ino zhe vaf vpra- fham ( ino k’ refnizi napelujem ), mi ne odgovorite, ino ne bote me ispuftili. Pa fm zhloveka bo od lih mal na defnizi boshje mozbi' fedej.” VTi kmalo fo glaf sagnali: „ Tak fi vender leboshji fin?” Jesuf rezhe: „ Kar pravite, jes fim. ” Vfi vpijejo: „ Zhimti fhe prizh jifhemo? Is vufi: fmo famimu fli- fhali, ” Vfi vftaoejo, koljkor jih je bilo, svesati Jesufa. ino pred rimfki dvor Pon- ziu Pilatushu , oblaftnfku deshele, ga rek<5 gnati. Po pofiavi Israelzi o velikonozhnih prasuikih fhe v’ fodno hifho fm^li nifo. Le s’nogo va - njo ftopiti je zhloveka, veliko« nozhniga jagneta jefti she nevredniga dela- 17 lo. Tako ojftro vfe toshbe fo jim bile o timu zhafu prepovedane. Tode ti hinavzi fo ii saali pomagati. Ne gredd oni v’foduo hifho, temozh Pilatusha profijo is nje priti. Boshje sapovdi Dar gerfhi prelomlavaje fo fi, kakor pred hinavzi, vfdes dajali, de li jih le zherkize ne vtipajo prelomiti. c Svunaj dvora , ki fe je fzer fodba v’njemu imela, je bilo vishji nalafh nare¬ jeno metlo, ino ftopnize ali fhtenge fo bile na - nj. Is mramora to metlo issidano, ino berhko berhko je bilo, ino Gabata fe mu je reklo. Tukaj oftanejo s’ Jesufam , ino fo Pilatusha zhakali. Pilatush pride, ino fe savsame, de vef velki fvet tako sgodej pred fvojim dvoram sagleda. Vprafha jih: „ Kaj toshbe imate zhes tega zhloveka. ” Jesufa k’ fmerti farni she obfodfvfhi bi bili radi, ds bi ga bil Pilatush kar krishat gnati rekel, odgovore mu: ,, Ako bi ta hu- dodelnik ne bil, bi ti ga ne gonili! ” Pilatush, ki jim ni le perkfmovati ho¬ tel, jim terd6 rezhe: „ Vi ga vsamlte, ino po fvoji poftavi ga fodfte. ” t So djali : „ Mi ne fmemo nikogar ob shivlenje devati — ino sdsj fhe le fo Jesu¬ fa tdshiti sazbeli, ker vidijo, de ne bo ta¬ ko slahkama rezb Rekla, kakor bi bili radi. Po ljudeh per vfimu fe fo vedli ravnati. Pravi vsrok ali urshafa, savolo ktiriga fo Je¬ sufa k’ fmerti fodili, samolzhavfhi, Jesufa le takih rezhi obdolshujejo , ktire fo po Pilatu* shovimu nar huji bile. Reko mu: „ Najdli 78 fmo uad tim zhlovekam, de nafh narod sa- peluie , de zefarju davik dajati prepovdava, jno Kriftufa, Israelfkiga kralja, fe dela.” Pilatush fe v’ Jesufa oberne, vprafha ga J „ ,Si Judovfki kralj d ? ” Jesuf rezhe: ,, Pazh! jes fim.” Na tosh* be pa , ki fo jih duhdvfhina ino ljudfki fta- rafhfni pravili, ni dal odgovora. Pilatush rezhe: „ Ne flifhifh , kaj vfiga te toshijo? Nizh ne odgovorifh ?” Jesuf je le molzhal, ino befede ne re¬ zhe, de fe je Pilatush fam zhudil. Pilatush je kmalo zhutil, de fo mu du¬ hovni le is nevofhlivofti Jesufa pergnali. V’ dvor torej naša j fe verne , ino Jesufu je mignil, sa njim iti, de raskazhene duhovfhi- ne ne bo v’prizho. Pred fabo v’ fprafhvdvnizi ftojezhiga je deshelfki poglavar fpet prijasno vprafhal : „ Ali ref menifh , de fi d Judovfki kralj ? Jesuf mu rezhe: „ Govorifb to fam is febe, ali pa le, ker fo ti drugi to od mene povedali ? ( GovoriTh po miflih ino vumu Rimlanov od goliga posčmlifkiga kralja, ali po vumu ino miflih Israelzov od drugdzh- niga, vishjiga kralja)?” Pilatush pravi: „ Kaj fim Jud, kalj (de fo vafhe obljube ino vafhi vupi meni sna* ni)? Tvoj narod ino velki duhovni fo mi te pergnali. Kaj fi ftoril ? ” Jesuf rezhe : Moje kraljčftvo ni tega fveta. Ko bi bilo moje kraljeftvo tega fve- ta, bi flufhabnike imel» de bi fe bili sa-me 79 vojf kovali ino Judam me v’ roke var vali* Tode moje kraljeftvo ni od tod! ” Pilatush pravi: ,, Tako fi d vender ld kralj ? ” Jesuf rezhet »Taka je, kralj fi m. V’to rojen, ino na fvdt fim v’to prifhel, de ref- nfzi prizhain. Ino moj glaf poflufha (ka¬ kor kraljdfhzhan kraljevo povelje ) kdor koij je na refnize plat. ” Pilatush je dja!, nejevdljn zhes duhov¬ ne* de take rezin pred njegov fddni ftol vlazhijo: » Kaj je to, refniza ? ( Ona ne gre pred glavno fodbo). ” Ino to rdkevfhi je fpet vun k’Judam fhel, ino duhovnam re¬ zhe: „ Jes ne najdem nobene krivfze nad njim. ” Tukaj pred Pilatush ovira, kakor tam pred vdlkiga duhovna fddnim ftolam, oba¬ krat s’ Tvojim isgledam naf Jesuf o pravi- mu zhafu govoriti ino mdlzhati vu- zhi' » kar je zlo tako kaj redkiga med ljudmi. Zhe nam duhovfka ali deshelfka gofpo- fka vkashe, zhe je refnizo govoriti Bogu h’zhafti ino ljudem k’pridu, ferzhno jo ti- ftikrat govorimo. Zhe naf pa obredni Ijudjd zbernijo, ino obrekujejo, zhe fovrashnike govorjenje fhe huji rasdrashi, zhe jim perldshnofi daja, fhe bol fhopiriti fe v’ naf, fhe huji naf zherniti : poterpeshlfvo molž hi'mo raji tiftikrat. Ino ta modrofi: o fvojimu zhafu govoriti ino molzhati, kako lepa je she farna 8o na Tebi? Koljko dobriga bi lohka nakloni« la ? Koljko hudiga odvernila ? 114. Jesuf pred Herodesham. Po tim , kadar je Pilatush, de je Jesuf ned61sben, Judam fposnal, sdaj fhe le prav duhovfhina f’ toshbami v’ Pilacusha pertifne. t She ljudi v’ punt bo (pravil, fo djali , ino po vfi desheli is Galilčjfkiga do lefem , do Jerusalema, satrofuje fvoj vuk. ” Pilatush Galilejo flifhavfhi je vprafhal, zhe je Jesuf morebit Galilejzhan? Povedd mu, de je pod Herodesha gofpofke Kar k’Herodeshu ga rezhe gnati, v’Jerusalemu per prašniku je bil ravno. Pilatush je bil pofvetnesh; prepofhrdn » de bi bil neddlshniga tjž v’ eno vati obf6ji~ val; pa prebojih, de bi fi ga bil vupal oteti , ino fe duhovnam sameriti. Rad torej sgrabi perloshnoft, fe vfe te rezhl odptivi* ti, ino poverh fe fhe Herodeshu perkupiti. Prebrlfano je bilo to , pa ne lepd. Pravi zhlovek ftrri, kar je prav, ine fe ne pezha, kaj hudobni porekd. e Slifhati , de mu Jesufa perpelajo, fe je Herodeshu filno dobro sddjo. Ker je vfe fkosi toljko od Jesufa flifhal, ga je Jesufa posnati , ino kak Jesufov zhudesh viditi mi¬ kalo. Berfh v’ fvoi knčshji fedefh fedel, ino vfe fvoje dvdrnike je okolj febe sbral. Is nezhčmernofti, de ima taziga mosha v’ obla- 1 8 * iti, kadaf je Jesuf pred njim Hal, je bil Herodesh lilno sgovdrn, ino Jesuf mu bo* je menil, dal kaj kratkožhafniga viditi ino flifhati. Mnoge vprafhanja mu poflavi. Pa Jesuf je molzhal, ino befede mu ne od* govori. 'Tako rad ino ljubfesnfvo, kadar je sa koga svellzhanje flilo, k6 fd je Jesuf fhe f’takim malim zhlovekam pogovdril: do be^ dakov fe on ni nikoij nepotrebne befe- de snubil. ( She dan danafhui je vla Jesufa tnodroift saftonj per hezhdmernirou radovdd* zhnimu sjalu. Mutaft triu je Jesuf. Puhovfhina ino pifmeji fe nifo ganili, ino V* eno mer terd6 ga toshijo Ali njih toshba, de fe Jesuf kralja ddla, fe je Hero- deshu fmefhna sdela , ino Jesufov molk ga rasshdlji. Dvdrniki pa ne morejo po nobeni zdni vumdti, sakaj de Jesuf kndsdve prijas- nofti ne jifhe, de ga milofti ne proii. To¬ rej ftndh Herodesh ino njegovi dvdrniki imajo s’ njim, ino ga sanizhujejo ino fver; kajo. Herodesh, de fe is tega kralja ndrza poddlajo , ga je rekel v’ fverlo oblazhilo djati, ino nasaj taziga k* Pildtushu ga pofhle. Tako nefpodobno ld fo ravnale te avfhe s’Jesufam, ki mu je zbali: fhla, de shivi ftvari ne toljka. ,She dan danafhni marfi- ktiri rdzhi, ki jo gre v’zhafti imeti, fe ljudjd fmejajo * ker nizh bdfjga ne vdjo. Pre- brlfnoft, druge oponafhati, je nar rdvnifhi prebrifnoft! je per ljuddh fpakah jo je do- vol. Tretji ino [Jut. dkh F 82 Herodesh ino Pilatush, do fih mal fov- rashnika, fta fe sdaj poprijatila, pa fe vd! kakor fe pred taki poptijatlujejo. Defiravno je namrezh Pilatush le sato Jesufa k’Herc- deshu poflal 5 de bi fe te fitne toshbe sne- bil : nezhdmerui Herodesh je le vender to na-fe obernil , de mu Pilatush f’tim zhaft fkasuje , je mdnil, ino de ga nad - fe povsdiguje. Ino takd fhe sdaj famozhaft, famoprid ino hoja sa vefeljam marfikako prijasnoft na- klčple. Pa take prijasnofti nifo vredne tega imena. Le v’ ferze, ktiro je zhifto , ktiro famoradzbino, ofhabno, famopridzhino ni, v’ ktirimu ni nobene poshdlinfke kuge, le v’ tako ferze fe prava prijasnoft prime. n 5. Jesuf ino Baraba, Israelzi v’ fpomin odrefhenja is Egipta fo navado imeli velikonozhni prašnik _ vfelej jetnika ispufbati. Lepa, zhlovefhka je bila ta navada, _zhe fe je le vfelej tifti odbral, ktiriga fe je bilo nar_ bol vrddno vfmiliti. Tudi rimfki oblaftnik je vfako velikondzh tega jetnika ljudem ispufhal, ino fzčr, sa kogar fo profili. Torei tudi sdaj fe veliko ljudi pred Pilatushov dvor napravi , ino fo glaf vsdigovali: po ftari navadi naj jim ga ispuftl. Sa to vnovzhino perldshnoft, kadar mu je Herodesh Jesufa nasaj poflal, je Pila- 83 tush preZej prijel, ino fpet Jesufa otdva* Nekoga med jetniki je imel perpertiga, Ba¬ raba po im^DU, ki je bil savolo punta ino vbijave' v’ j^zho djdn. Tega rasbojoika, vite! vfiga sgubleniga v’ obras, vfiga plafhuiga v’ ozhi, ki mu je ft e vbijaviz is njih gledal, perpelajo okovi- niga, ino Jesufa, lepiga ino prijčtniga, pofta- vijo vfhtriz njega, ki fe mu Bog v’ ozheh vidi. Ino Pilatush fe k’duhOvfhini ino k’lju¬ dem oberne, ino v’Jesufa pokashe, rekozh: „ Tega zhloveka fte mi pergnali, de ljudi sapeluje. Pa v’prizho vaf fini ga saflifhal, ino nizb, zhefar ga tdshite, nifim nad n itn dobil. Tudi Herodesh ni kri vize per njemu najdel. Vaf farne lim k’njemu poflal, ino Jejte, Dizh fmerti vr^dniga fe ni dobilo nad , njim. Ker je pa fhega, de vam o veliki- nozhi jetnika ispufham: ktiriga vam ispu* ilim, Baraba, rasbdjnika ino vbijavza? ali Jesufa, ki fe mu Kriftuf pravi?” Tukaj je Pilatushke flushabnik vmef prifhel. Nekoljko na ftran ga poklizhe, fporozhila mu je: „ Ne mefhaj fe, de bi ti tega pravizhniga obfojval. Sakaj veliko sa¬ volo njega lim nozdjfhino nozh v’ fanjah prebila.” _ To je bilo lep6 od Pilatushke, de jo tako Jesuf fkerbi, de fe krivize boji, ki jo Jesufu nakl^plejo, ino de je moshd fe vmef vtikati fvarila. Kaj ko bi bil Pilatush ta opo¬ min fposnal! c Sej ima Bog pdtov ino p6tov, po kterih ljudi opominja, ino od hudiga vfa* u ko opominvanje, prav rezhi, imejmo ga fp^- zbi ali zhujezhi, pride sadnizh po B6gu. Kdor ref hudo zherti, fe hudiga boji, le tudi fanja naj fe mu. Tifti trinik zhafa, kar je Pilatush f’ hlapzatn govoril , fo berfh duh6vfhiua iDO ljudfki ftarafhini sagrabili. „ Baraba pro¬ fite ino Jesufovo fraert hotite,” ljudi fhiin* tajo ino pregovarjajo. Kadar fe tedaj v’ njd fpet Pilatush ober- ne, ino vprafhanje: ».ktiriga vam ispulHm, Baraba ? ali Jesufa ? „ povsdme; je vfa derhal v’ en glaf krizhdla: Ne tega, ne! Is poti ga! Baraba nam ispiifti! ” Pilatush, tako rad bi bil Jesufa ispu« ftil, je oftermel, v’ drugizh jim rezhe: „ Kaj pa zh£m s’ Jesufam ftoriti, ki fe mu ■ Kriftuf pravi?” Vfi kmalo savpijejo: „Kri« shaj ga, krishaj ga ! ” >t She v’ tretjizh rezhe Pilatush : „ Kaj pa je hudiga ftoril? Nizh fmerti vr&lniga ne najdem nad njim. Pa bizhati ga vender porezhem, potlej pa ga bom ispuftil. ” Pa flrafhno vpitje vsdignejo, ino s’enim hru» pam fo gnali:,, Na krish ga! na kruh ga!” Pilatush je njih lili sadnizh odjenjal. Baraba ispufti, Jesufa rezhe pa gnati ino ga bizhati. Ino Baraba je bil fej vbij d vi z! Tako 1£, vite! je to divje ino oflep- leno ljudftvo hudoddlfkiga hudod^lnika raji liotlo kakor ljubiga ino dobriga Jesufa, ras- bojnika ino fpako od zhloveka raji kakor ljudi' nar vezhiva dobrotnika, vbijivza raji kakor od fmerti obudovavza! Ali ravno ta? , J 8* ka nefpametna voljituv je vfaki greh. Vfaki grefhnik ima raji greh kakor zhddnoft ino krepdft — raji krivfzo kakor nedolshooft— raji pogublenje kakor svelizhanje — raji nektire drobtine zhafa kakor vezhnoft — raji pekel kakor nebefa. Ino pa kar fe nar ftrafh- nejfhiga da miCliti — Boga ino Jesufa sa- vershe, ino fe .Satanu savdshe! 1 1 (5, Jesiif bfzhan ? s’ternjam ven- zhan, ino krishati isrozhen* Vojaki deshčlfkiga poglavarja fo sdaj Jesufa v’ fddno hifho pelali. Gerd6 delati s’ kom, snofti fe nad kom, je bilo tih div« jazhin shidano vefelje. Torej rdzhno fhe vfe druge vojake poklizhejo, ino vfa der- hal fe Jesufa ofuje. .Slekli, k’ ftebru pe« vesali fo ga , ino bizhajo ga. Potlej ga opo« nafhajo, de fe je kralja delal. V’ fhkerlsf- taft plajfh, taki fo tiftikrat kralji namrezh hodili, ga obldzhejo , is ternja fpletčno kr6- no mu v’glavo potlazhijo, ino nameft fz£p- tara ali kraljiile mu terft v’roko dajo* Po¬ tlej hodijo sdaj ta sdaj un, ino fo pred - nj poklekovili, ino ga posdravlajo, ino fe mu pdzhijo, rekozh: „ Sdrav bodi, ti Judovi fki kralj! ” Ino va - nj pljujejo, ino ber- ldsgajo ga, ino terft mu is r6k pulijo, ino ga s’njim-po glavi bijejo, de fe bol ternjc v’ zhelo ino v’ fanza sadira. Joj, joj! refni* 86 ze kralja, kakor bi bil kralj lashniviz, ta¬ bo ga safratnujejo! Jesuf tukaj je pazh lepa podo¬ ba nebefhke poterpeshlivofti ino krotkolli ! Vfe te grosovinfke krivize je molzhe iuo bres marnjov prebil. De te Bog pomagaj! zhe boshjiga ediniga fiau v’ ter- niovi kroni vidimo, bomo fhe hodi, de bi naf Bog bres terpl^nja ino, tako rekozh, po s’r6shami natrdfeni poti v’neWfa pelai ? Zhe v’njegovo bledo, milo oblizhje mifli- mo, ino v’ njegovo v’ Bogi samakneno, v’ ne¬ bo saverneno ok6, komu ne bo kri v’ liže ftopila, de naf le kaka nefpremifhlena befe- da nafhiga blishniga kmalo she vjesi? K’sadnimu je Pilatush sraven prifhel, ino flori konez tem krivizam, ki fo fe zhes njegovo voljo godile, Li viditi Jesufa , fe mu she vshilji. Tudi Judam, je menil, fe bo vshaljilo nad njim. Rekel je vojakam sa feboj iti s’Jesufam, vun pred dvor gre, ter duh6vfhini rezhe Poglejte , fhe vam ga perpelam, ino fhe enkrat vam rezhem , de ne najdem nizh krivize nad njim. ” Jesuf pride — f’ kervjd ofhkroptdn, rasmefarjen, vef v’ bolezhinah , s’bledim mertvafhkim obrasam , f’ ternjovo krono na glavi, s’ fhker« lataftitn plajfham po ramah. Tako gerdi ino nezhlov^fhki, je miflil Pilatush, fej mende ne bodo! ino s’gjinenim glafam jim rezhe: »Poglejte, zhlovek ! ” Kakor bi bil ržzhj hotel: t Sej je vender le zhlovek — ne bodite do njega taki nezhlov^fhki ! c Sej Khloveka fpofhtujte nad njim, Ali duhdvfiri- na ino nje fiushabniki fo vfi v’en glaf vpi¬ li, komej sagledavfhi ga: „Krishaj! krishaj ga! ” Ta nezhlovefhka oterpnoft je mogla Jesufa boleti, de ternjova krona ino tepesh ne tako. De fmo zhlovefhki, de imamo v fe v’zhafti, zhemur fe zhlovek pra¬ vi, slafti pa P terplenzmi vfmilenje , Id to naf ljudi ljudi' ddla. Zhlovek ni vezh zhlo¬ vek, v’ktirimu rasvujsdane ftrafti te od Bo¬ ga v 5 naf safajene obzhutleje sadufhe, po- fhaft od z hloveka po pravizi fe mu pravi. Divja, derdzhasver je on v’zhlovefh¬ ki poftdvi. . ^ Pilatush je vef nejey6Ijn djal: „ Pa ga vi vsamite, ino krishajte, zhe ga po vafhi poftavi grd. Jes ne dobim nizh kriviga nad njim.” Duhovni savpijejo: „ Mi imamo pofta- vo, ino po ti poftavi more vmreti — sakaj boshjiga limi fejeddlal!” Jesuf je v’oblizh- ju ino n6fhi nekaj pofdbniga ino boshjiga imel, ki fe ne da isrdzhi, kar je Pilatusha s’ zhaftj6 ino ftraham do Jesufa vedno, fkri« vaj navdajalo. Torej to flifhati, fe je Pi¬ latush fhe bol bal. ,She enkrat pela v’po- flopje Jesufa, rezhe mu: „ Od kod fi ti?” Jesuf molzhi. Pilatush rezhe: „Kai? meni ne govorifh ? Ne vefh, de imam oblaft kri- shati te, ino oblaft ispuftiti te?” Jesuf je odgovoril : „ Nobene oblafti bi ne imel, ako bi ti ne bila od sgorej dcft dana. Tode, ktiri ti fo ime is dali, imajo vezhi greh.” 83 Od fih mil fi ga Pilatush fhe bol ispu- Riti persadeva. t S’ to mifljo gre sdaj is dvora. Ali duhovfhina je kmalo zhutila, kaj raifli; naproti mn she vpijejo: „ Ti nifx zefarjov prijatel* zhe tega ispuftifh! Sakaj v’ zefarja fe punta, kdor fe kralja dela. ’* Rekli pa to fo muhafti duhovni, ker fo vedli, de _per zefarju veljati mu gre zhes vfe. Ko jih Pilatush to flifhi , je bilo s’njegovo pravizo na enkrat per kraju. Kdor dčbriga , pravizhniga ino Je- piga ?hes vfe ne ljubi, taziga krepdft ino zhddnoft ino pa golufoo slato! mnogo fkufh- njo prebije, pa ognja nž, ino vender le v’ ognju fe fkufba slato. Pa fhe ena pride Pilatushu na mifel. Ker fe s’ vfmilenjani ne dajo, jih mifli s’framam omajati. tev? c Stotnik tr u povč, ino Pi¬ latush je v’Joshefovo profhnjo dov6ljil, ino mu prezej telo dati vkashe. Vojaki, ki jih je bil Pilatush poflal, pridejo mej tim na fodifhe. Potokli pervizh fo enimu, ino potlej drugimu kolj^na 9 ki io8 fta bila s’Jesufam vred krishana. Kadar do Jesufa pridejo, ga mertviga vidijo. Ne rasbijejo mu torej kofti. Pa vojakov eden mu je ftran fhe s’ fulizo preb6dil, ino kri ino voda fe mu je is ferza vljila. Od fmer- ti Jesufove Ptim fo fe hodi do terdniga preprizhati. Tudi ob tim — sakaj Jesufovo terplenje Je bilo do vfake sgddbize prerokovano —« fta fe dva m^fta fvetiga pifma fpolnila. Eno mefto je od velikondzhniga jagneta sapove- dovalo, Jesufova podoba je bilo : „ Nobene kofti mu ne ftnefte slomiti. ” Drugo mefto govori: »Pregledali fhe bodo, koga fo pre- bčdili. ” Mej tim — she vdzher fe je delalo — pride Joshef na fodifhe, tenjke tenjke, dra¬ ge tenzhize je kupil, de jo, Jesufa poko¬ pat , pernefe. Nikodem, pred. tremi letmi she je bil po nozhi enkrat k’Jesufu prifhel, ino she takrat mu je Jesuf fvojo fmert pra¬ vil , fe sraven perdrushi, ino je okolj fto li¬ ber mire ino aliinta perndfel. Ta dva pra- vizhoa mosha tedaj fta Jesufovo tel6, ino njuni flushabniki jima pomagajo, lepo sloh- kama is krisha fnčla, ino s’drago difhavo vred, po fhegi tiftih zhafov per pogrebu imenitnih ljudi, ga v’tenzhizo povijeta. Bliso Zhipinjovza, na ktirimu fo bili Jesufa krishali, je Joshef lep ino velik vert, ino na Vertu sal grob imel, ki fhe ni nikolj merlizha v’ njemu bilo. V’ lepo pro¬ dorno fteno je bil narejen, ino, kakor v’hi- fno, po konzu fe je lohka va*nj fhlo, M d- 109 fto s a truplo je bilo v’ ftčno isfokano, deje rrerlizh v’njemu leshal, kakor bi na pčfteli fpal. Joshef je bil ta grob sa- fe dal isfe- kati , lam danfi ali jutri je v’ njemu miflil pozhivati. Ker pa je zhaf pertifkal, inofe she febdtni prašnik sazhenal, fta Joshef ino Nikodem Jesufovo tel6 va*nj djala. Potlej pervaljita velik kamen, ki je bil v’ duri per- pravlen, pred vrata, ino domu fta shaloftna fhla« Marija Majdalena, ino nekoljko drujih bogabojezhih shdn fo Jesufovo tel6 do gro¬ ba fpremile — vfe v’ folsah, fe vd. Od britkdfti ino shalofti vtriidene fo na vertu fprdd proti grobu fedle , ino ga v’ grob ddvati gledajo* Tudi one bi mu bile kaj pofledne zhafti' rade fkasale. c Sklem'le torej fo per febi, difhžv fhe nakupiti, ino, kar fe sdaj v’ndglizi ni moglo sgoditi, Jesufovo telo, berfh ko febčta mine, fhe vfe lepfhi opraviti. Sakaj ob fonzhnimu sah6du je fe- bota naftopila, ino v’ lebdto je bil vef opra- vik prepovedan. Judje namrezh fo dan od sah6da do sahdda fonza sazhenili, ne po nafhe od polnozhi do polnozhf. t S’to mifljo fe shaloftne tudi shend domd vernejo. Drugi dan torej, to je fhe tifti dsn, kmalč po fonzhnimu sahčdu, fe duhovni in Fariseji sberdjo, k’ Pilatushu jih gre , ino mu rezhejo: „Gofpod! Ena nam fhe le sdaj na mifel pride. Ta goluf je djal, dokler je fhe shivel: V’ treh dndvih bom fpet vftal! Vkashi tedaj grob do tretjiga dnd s’ ftnfsho sftaviti, de ke njegovi vuzhdnzi ne pridejo, IIO de trupla ne vkradejo, ino ljudem ne rek&j De je od fmerti vftal; ino de pol ledna smot* njava fcujfhi ne bo od perve. ” Pilatush je djal: „ Ndte ftrasho! Pojte ino grob saftra- shite , kakor vefte ino snafte ” Ino fhli fo, ino savarjejoga, ino ga s’vojakmi oftavijo. Ino pa, de fe bres njih veda lej nizh ne premdkne, fo fhe kamen -poveril sapezM- tili. Popif Jesufoviga terplenja hozhemo s’ Davidovo ino Isaijavo prerokujo od Kri« ftufoviga terplenja fkleniti, lepfhi bi ga ne mogli. David inolsaija, oba imata v 3 včzh krajih Mefijovo terplenje v’miflih. V’eden ino dvajfetimu pfalmu ga David tako 16 go- vorčzhiga popifhe: „ Moj Bog! moj Bog! sakaj mesapuftifhf Delezh od otdtja je glaf mojiga j^ka. Moj Bog! po dnevi klizhem, pa fe n’o« glafifh; Po nozhi, pa ni ga sa - me pok6ja, .Svet fi ti, V’ frrfdi hvdl Israelfkih preMvafh, V’ te fo vupali nafhi ozhaki, Savupvali fo * in pa otčval fi jih; V’td fo klizali, ino refhvani fo b’li, Vupali v’te fo, ter nifo na framopofta« jdli. Le jes fim zherv, nž zhlovek, Ljudi safmdfhik, ljuftva oponafhik, Pazhijo v’ md fe, koljkor me jih gldda; Vufta krivijo, s’glavo smajujejo : V’ Bogd je savupal, otmuje naj ga, III Refhuje naj ga, fej je ljubik njegov! Pa ref is telefa she matere ti fi me vsdfg nil Mater’per petfih fi fveft bil she moja, Tebi v’narozhe rodil fim fe she; Od telefa matere d (rčf) fi moj Bog, (Ino jes pa ljubik tvoj rčf). Ne vmikaj fe od mene, ( c Smert’na) teshava je bliso, pa ni po Shrelo v’me fo odperli, Levu tergajdzhimu, rjov^zhim’ eniko. Vodi fim enako rasllt, Vfe rasklenfle kofti fo fe moje, Vdvfku enako fe taja ferze po meni, Kakor zhepfnja mi fahne mozh moja, Ino jesik fe mi neba prijema; V’ fmertino parft me polagafh. Oftopflo me je pfov, ^Shdka me je hudobnih obldgla. Prebodli fo mi roke in nog^. Vfe kofti fi prefht^jem na febi. Oni pa gledajo , nagledujejo fe me. Moje oblazhila fi med fe delje, Ino vadiajo sa fuknjo moj6. Tf pa ne bodi deiezh, o Bog! Ti, moja mOzh! pomagat mi hiti. Ottni moje shivlenje.od mezha, Pfam moje edino is rdk. R^shi me levu fpred shrdla, Od rogdv famordgov rčvesha mene. Pravil bom bratam tvoje imč f 112 V 1 M sberdlfha te hvalit. Torej, vi bogaboj&thi! hvalite Bog 6 , Vfi Jakopovi mlajfhi pojte mu hvalo, Podrdd Israelov vef fe ga b 6 j! Ni je sanizhoval, ni 116 ftudil revesha reve , Ino ni fkril pd njega fvoj*ga oblizbja, Vflifhal ga je klizhej 6 zhiga v’ Oč. Od tebe bo moja hvala v’ velkim sbe^ rilfhu. .Svoje obljube v’prizho njegovih varnih opravlam. Jejte torej, reveshi! ino oafitujce fe, Hvalite Boga ; vi njegovzi, Vekomaj shivi vafhe ferzč l .Spomnuje fe, h’ Bogu fprebrazba le vfa fhirjdva semljd, Pred tvoje oblizhje padajo vfi ajdovfki rasrodi, Bogu gre namrezh kraljevo , Ajdam bo kralj. Vfi jedli, molili bodo, semlje velaki; Pred • nj poklekovali, Kar jih je v’ prahu, Kar je bres shivesha diifb. (Njih vfih) podrod mu bo flushil, V’ Gofpodov sarod perfhtit. Nahajalo fe jih bo, rasklizovali bodo V& ro njegovo, Narddu, ki fe bo rodfl, to, kar je flori L“ Tako 16 je David jčsar 16t pred Kriflu- foviro rojftvam prerokoval, kar fe je od oljfke gore do krisha ino na krishu s’njim toijko let potlej godilo. Israelzatn je Bog toljkrat ozhitno pomagal, le iVlelija fe sdi od njega sapufhen. Pa njegov ljubik je le veuder. On ga je she is^matere dal, she na maternih perfih pred. Herodesham obvarval, ino she per rojftvu je fvojiga fimi. v’njemu fposnal, ino torej v’ fpomm , de je Djegov lin, po fhegi neklajnih ozhetov, tako re* kdzh, na rdzhe ga vsel. Mefijove fovrash- nike, David perm^ri hudim divjim volam is Bafhanfkih gora, ldvam, fsmorogam ino divjim pfam , ofuli fo fe ga- — Giedaviz bi ne bil Jesufoviga terplenja na krishu bol na tanjko mogel popifati, kakor ga je David tavshent Idt poprej, Vfe nam popifhe: ka¬ ko ga bodo oponafhali, kako fe va^nj pa« zhili, kako ga na krish rastegovali; vfaka kofhiza fe mu bo Inhka prefhtdla: kako mu roke iuo noge prebijali. Popifhe nam vfo nj‘egovo notrajno britkoft, Djegovo -sh^jo, njegove bolezhfne od pretegnem^ shivota, Judov vefelje nad njega terpldnjam ,* kako li bodo njegove oblazhila deljiii, kako sa njegovo fuknjo vadlali ali ]6fa!i i. t. d. Tu¬ di povd nam, saka j de bo ljubik boshji toij¬ ko terpel. t Stare boshje obljube, zhloveka odrefhiti / namrezh je na-fe v§d, te bo opravil. — Ino potlej fe bodo tudi ajdje, v^lki ino mali, k’Bogu fpreofcrazhali* Boshje kraljeftvo fe bo po vft semlji rasfhirilo. Tudi ajdje bodo v’ Bogu fvojiga kralja fpo- snali. To boshje kraljeftvo, kakor pogdfto Jesuf v’fvojih prilikah, tudi David v’podo¬ bi tukaj goftvdnja pnpjfhe, ki je vef fvec T ritji ino %het. dih H U4 k’njemu povablen. Tudi rdveshi ajdje, vdl* ki ino mali, ga bodo jedli, to je, dobrote tega kraljeftva vshivali. Tudi prerok Jsaija fedemfto 1& pred Kriftiifovitn rojftvam je Kriftufovo terple- nje, njegovo fmert, njegov pogreb, ino vsrdke ali urshahe te£a terplenja tako le prerokoval : „ Glejte! moder bo ( Mefija) moj hla- pez, imeniten, velik, slozhaftitliv. Pa.tolj« ko ko jih je ftermelo nad njim , pokashen bol, kakor ktiriga mosha li bodi, je njegov obras, njegova poftava bol, kakor zhlovefhkiga otroka ktiriga fi bodi. Tako le odrefhuje on veliko ajdovfkih narddov. Kralji fi vu- fta nad njim satifkajo, ker vidijo, kar fe jim ni nikolj pravilo, ino svedujejo, kar ni« kolj nifo flifliali,” „ Kdo nam verjame, kar osnanujemo? ino boshja roka komfi fe odgerne, (kdo jo fposna per vfih toljkih zhudih ) ? ” „ Kakor mladika (is poftkaniga fhtdra) poganja pred feboj (is sateitiga, oboshaniga Davidoviga rodu); kakor korenine obrdfik is safufhdne parfti. ” „ Nizh poftavniga ni na njemu, nizh berhkiga; gledamo ga, pa nizh ga ni vidniga, de bi ga shel^li. Njega sanizhka! odmezhka moshov! njega bolezhinovza, f terplenjam le v’snanju! enakza fkrivavzu fvojiga oblizhja od-naf! njega sanizhka! Torej ni ga naf bilo mar. (Posčmlifkiga kralja s’ pofvetno zhaftj6 ino oblaftjo bi mi' Judj^ le radi). J> „ Pa nafhe beceshe na-fe vsdl, nafhe bolezhine je na-fe saddl, Gobovirau enako, fino miflili, je vddrjen, od Boga tdpen ino potlazhen. Pa savolo nafhih kriviz je pre¬ boden , rastert savolo nafhih pregreh ; nam k’miru ( nafha ) pokara je na njemu, ino s’njegovimi progami fmo mi osdravleni.” „ Zhddi enako vfi fmo fe bili sgubili , vfaki po fvoji poti fe obrazhali ; Bog pa je na-nj greh svernil vfih naf. D61g fe tdrja, ino ponishal fe je, ino vuft ni odperel, ka¬ kor ovza, ki je na ploh pelaoa ; ino, kakor jagne pred flrishzam molzhi, ni vuit od¬ perel.” „ Is perpdre ino fodbe ga vldzhejo !. kdo popifhe njegove ( nevfmilene ) tedinjze ? Odrdsao odresan je is shivih deshele! Sa greh mojiga ljudftva je s’fmertjo vdarjen-” „ Per hudoddlnikih fe mu namenuje po- kopalifhe, pa per bogatimu bo imel fvoj grob, ker ni nizh kriviga ftoril, ino ni bi¬ lo nobene golfije v’njegovih vuftih. Bog ga je hotel f’ terplenjam vdariti. ” „ Kadar pa da shivlenje v’ greha dolg, bootrdk vidil, nikolj neodshivel, inoboshja volja ( boshji fklep ) fe bo po njegovi rdki frezhno isfhla. Po terdimu ddlu bo fadd vidil do fitiga. S’ fvojim fposnanjsm jih bo veli¬ ko opravizhil pravizbni moj hlapez, ino on je njih grehe noiil. ” „ Torej v’delesh veliko (ngrddov) mu bom dal, ino mogozhnake v’ rdp bo dobil, ker je fvoje shivlenje v’ fmert dal, Ino hudodelnikam perfhtet bil, ker je njih tnno* H a gih grehe na*fe vsčl, ino sa grefhnike profil. ” Ljubi moji! Isaija, jelite, bi ne bil mot gel Kriftufoviga terplenja bol v’shivo popi« fati, ako bi ga bil terpeti gledal? Velik, zhaftitliv bo Mefija, v/e bo nad njim fter- m^lO. Pa sadnizh bosavershem. Judje bo¬ do posemlifkiga kralja sheleli. On ne bo taki. Sato fe jim bo ftudilo nad njim. Grefhnik fe jim bo sdel, ino menili bodo, de njegove grebe Bog tepe. On pa bode dolg nafhiga greha plazhoval, sa naf bo terpel. Ino kadar isterp/, bo kmalo po fmerti she zhefhen, ne med hudodelniki na Kalvarju , per bogatimu bo grob imel. Na¬ rodi ino narodi, tudi kralji, knesi ino vel« k/oi tega fveti bodo va-nj verovali, ino boshje kraljeftvo fe bo po dčlgimu ino fhi- rokimu rasrafhalo. Pa zhimu bi vam veli¬ ko raslagal, kar fam/ vidite? Le Isaijove befede: enakiz je fkrivavzu fvojiga obli z h ja od naf, bi vam vtegnile tamne biti. Toljko hozhejo rezhi, kakor: gobo¬ vi mu je enak. Gobovi ljudje namrezh fo mogli s’ sav/tim obrasam hoditi, de fe jih je vfaki od delezh ognil: nikamor med ljudf nifo fmčli. To bolčsen imeti, ino- pa per Bogu v’ ozhitni sameri biti t je bilo po Ju* dovfkih nevummh miflih vfe eno. Jsaija nam torej P tim befedami oboje, Jesufovo ftrafhno ter plen je, ino Judov fiepoto popi- fhe, ktirim fe bo Jesuf bol ko bo terpel, bol grefhnik fe sdel, ino bol ko ga bodo ftifkali, bol fe bodo Bogu perknpiti menili* H7 Jesufovo od fmerti vftaje- nje, Jesufov vnebohod, prihod fvetiga Duha. I2i. Boshji angeli ino bogabojdzhe shene per grobu Jesufa vftavza* Jutro tretjiga dne, ino lepo, obljubim, de pervi ftvarni dan ne lepfhi, je sadnizh napdknilo. Ino tej, potržf je, Angel Gofpo- dov pri le is neb^f, h’grobu je ftopil. ka¬ men odvaljil, ino na • nj tedel. Oblizbje fe mu fvdci kakor blffk, njegovo oblazhiio fe ble- fhi kakor fneg. Od ftrahu okamnele, kakor bi bile tnertve, fo ftrafhe, popddale fo, ino potlej sbeshe. Jesuf pa gre is mertviga v’novizh shiv ino poveiizhan is groba. Une dobre shene ino svefte Jesufove vuzhenke * ki fe nifo, dokler ni bil poko¬ pan , od njesja vanile, fo bile s’sarje sasnA- vo is mefta odrinile, ino grob objifkat gre* d6. Dragih difhav ino mašila fo bile naku¬ pile, Jesufovo telo gredd v’mašilo devat, pofdde nefejo v’ rokah. Shaloftne ino pobi¬ te govord po poti med feboj. „ Pa, kdo nam bo, fo mad drugimi rezhmi djale, ka- n8 men fpred vrat groba odvaljil!” Velik ve¬ lik je bil namrezh. Pa komej ftdpijo na vert, kar vfe kma-* lo ofterme. Odvaljen vidijo kamen! Opar¬ jene gredd v’grob, ino, to fe v^! nikjer ni .Jesufoviga telefa. c She bol fo bile sha- loftne, pa lepi ga mladenzha sagl^dajo v’gro¬ bu na defni ftrani, v’dolgimu, kakor fneg, belitnu oblazhflu. Angelz je bil, tode tega fhe nifo vedle. ,Srerm6 ga gledajo, vfe fo preftrafhene, kar na enkrat fhe dva druga angelza sraven njega ftojta. Njuno oblazhilo fe je kakor blifk fvetilp, tamni grob je vef v’fvetldbi. c She bol jih je lirah, fe ve; vmikajo fe, blefhf jih, od fvetlobe fo ozhi po febi vergle. Ali pervizhini angel jim lepo ino pri- jasno rezhe: ,, Ve ljube! ne bojte fe! .Jeft vem, Jesufa jifhete, Nazarefhzhana, ki je bil krishan. Zhimu jifhete shiviga per mertvih? Vftal je, kar je pr^d pravil. Bal¬ te, ino kraj poglejte, kamor fo bili Gofpo- dovo teld poloshili, ino pomiflite, kaj vam je pr^d pravil, dokler je fhe per vaf v’ Ga¬ lileji bil: Zhloveka fin more grefhnikam v’roke isdan ino krishan biti, tretji dan pa sopet vftati. Torej urno pojte, ino vuzhin- zam ino Petru osnanite: Vftal je, pred vam gre v’Galileio, ino vidili ga bote, kakor vam je rekel. Glejte, fkufili bote, de je vfe tako, kakor vam pravim.” Shdne, tako prijasno ko je angel s’ njimi govoril, fo boj^zhe ino trepdzhe, kar fo mogle, is groba hitele, vfe sbeshe. S a- kaj velik ftrah jih je opadel — ino pazh lohka je to per tazih perkasnih is uniga (Veta ! — Pa pozhati fi sopet od ftrahii odfopejo, v’ Je- sufove befede fo miflile, ino koljkorfhin je bil lihkar ftrah, kmalo ravno toljko je njih vefelje sdaj. Ljubi moji! Bog je Jesufovo vftajenje, prav kakor fe je sa njegoviga edinorojeniga iima fpoddbilo, oflavil ino povelfzhah t Spo4 fijozhiga jutrajniga neba fo fe s’ boshjo fvet- lobo obfdnzheni angeli pervefelfii, sernlja, v’ fpomlad po prasnizhno pblezhena , je tre¬ petala, kakor bi bila boshjo blisho zhutila. Pa vfa lepota neba ino semlje, fhe kako ta¬ ko lep6 fpomladino jutro, pazh komei le fdnza je bilo proti lepoti ino prod velizhaftvu vftavza Jesufa. Jesufovo vftajenje je pa tudi pezhat, de je Jesuf ref od Boga pofldn. Kadar je bil v’ pervizh po Mefijovo v’ tetn- pel prifhel, je she Jesuf govoril od tega fprfzhika : „ Poderite ta tempel, je dial, ino jes ga bom v’treh dnevih sopet pofta* vil. ” Njegovi fovrashniki fo ga vmorili ino do groba perpravili, sato, ker fe je boshjiga fimi imenoval. Sdaj, vite ! ga je Bog v’shivlenje prebudil ino pokasal, de je refnizo Jesuf govoril, de je ref njegov lin, vezhniga Boga fin. S’ vezhi zhaftjo bi ne bil mogel Bog Jesufu pravize ftoriti, ne bil bi mu mogel s’ vezhi zhaftjd dati fovrashni- kov premagati, ino nafhiga svelizhanja do- konzhati. Jesufovo od fmerti vftajenje je 120 obveljava neddlshnofti ino refnize zhes lash ino hudobijo. Jesufovo od fmerti vftajdnje nam je porok ino fprizhlej drujiga shiv- lenja po Ime rti. vuft ni odperel, kakor ovza, ki je na ploh pelana: ino kakor jagne pred ftrlshzam mol¬ zli!, ni vuft odperel. Is perpdre ino lodbe ga vldzhejo! Kdo popifhe njegove teddnj- ze f Odrdsan, odrdsan je is shivih de- shele. ” Dnarar ni tega prerdkoviga mefta vu- mdl, ino torej ga je na glaf bral, kakor prdd zhlovek, ktiri bi rad vfako brano be- fedo do dobriga premiflil. Filip ga prijasno ogovori, rek6zh: „ Pa tudi vumdfte, kar berdte?” Dnarar fe is bdkuv osre, ino je oftermel nad zhaftltlivim mosham, ki je ta¬ ko na naglima per vdsu; odgovori mu: „Kako bom vumdl, fej ga nimam zhlove- ka, de bi mi rasloshil!” Ino Filipa pr6ft v’kozhijo perfefti. ( Sedezhimu sraven Ceb® i8S rezhe dnarar: „Te profttn, povej mi fej, od koga govori letu prerok? od lebe, ali od koga drujiga? ” Sdaj, ker je bila boshja previdnoft she vfe tako lep6 napelala, je Filip vufta odpe- rel, ktnalo per tih Isaijovih befedah sazhne, ino mu veleli navuk od Jesufa Kriftufa osnanuje. Dnarar je vef vuhd va-nj, ino kadar po poti ravno do rdke prideta, ve¬ lel savpšje: „ Vishi jo, vodo! Ali me fhe kaj kerfhenimu biti sadershuje?” Filip mu rezhe: „ c Sm£ fe sgoditi, zhe is zeliga fer- za verjefh.” Vera namrezh , ki vefeli s’ nj6 boshjo nevidno modroft na-ie vsamemo, je vfiga dobriga korenina. Bres te notrajne shive vere fo vfe fhe take fvdte svunajae fhege mertve, pufte, bres vfiga prida ino vfe nizh ne velajo. Dnarar rezhe: „ Jes verjem, de Jesuf Kriftuf je boshji fin,” ino rezhe vosu ofta- ti. Oba Ita is vosa ftopila, ino na vodo grefta ino Filip je dnararja kerftil. Kmalo ko je dnarar kerfhen, vsame gofpodov Duh Filipa. Ko bi trenil ga dnarar ne vidi. Na enkrat, blifku enako , kadar fe vtrdne ino mine, mu je fpred ozhl Filip sginil, Ta zhudesh je ozbitno samdrzu prizhal, de mu je bil Bog Filipa poflal. Vef vefel rezhe pognati. Ker je namrezh prava vera v’Je¬ sufa, ondi je tudi v e Celje, ondi je vfe, kar ie kaj frezhe. Vefelje nad boshji- ^ mi vfmllbami, pokoj savolo ftorjenib gre- iS? hov, trofht o terpldnju, vefelo shivlenje ino vefela fmert. Id na pravi veri v 5 Jesufa rafejo taki fadovi. Ta kraljfzbni dnarar je nar pervi sa- lrorz, de je Jesufa fposnal, pa fposnati tudi saflushil ga je. S’ ravnim, pofhtdnitn fer- zam je Boga jifkal. Detiravno je v’Fre¬ di ajdovfkiga naroda shivel, vender le dol¬ go h6|0 v\Jerusalem flori, de edinimu pra- vimu Bdgu ozhitno zhaft fkashe, is ferza ga moli v’tempelnu, ktiriga je Bog tifti- krat ediniga imel na semlji. Bosbja befeda mu je bila vefelje, de nikolj vezhiga. Smi- raj ima fveto pifmo per rokah, zlo na pot feboj^ ga jdmle. Toljka refniza, ki mu je v’ ddbrimu , toljka bogabojezhnoft, take molitve, tako svefto poflufha- n ] e boshje befede more dober fad imeti, ni drugazh. Bog fe s’ dopadajenjam rasgle- duje nad takimi lepimi dufhami; njegovo tud nobene ne sgrefhi', vfako poplizha« ^posiati fe jim da, tudi angela naj bi jim bilo treba' poflati. Kosha na lizu bodi bd!a ali zherna, to ni nizh, ferze ld zhloveku ženo da. Vfi dčbri ljudjš, bodo naj she kakor mldko bdli, ali kakor shushik zherni, fo boshjs podoba, ino vfi enake lepote. Filip fe je potlej v’Azotu najdel, ino je od onddd kmalo fpet evangelj na vfe Aram od mdfla do mefta osnanoval, dokler na Zefarejfko ne pride, kjer fe je delj zba¬ la mudi!« 188 7» Eneja ino Tabita. VuzWnzi, ktiri fo fe o preganjbi po Judejfkimu, Galilejfkimu ino c Samarffhkimu raskropfli, evangelj od mefta do mefta os- nanvajozh, fo bili veliko ljudi k’vdri v’Je¬ sufa fpreobernili. Torej kmalo, kadar pre¬ ganjanje odnehd, je Peter vfe te kraje obho¬ dil. Tudi v’Lidfko mefto pride, v 5 lepima ino rodovftnimu Saronfkimu dolu je ftalo. Mosha najde v’neki hifhi, En^jata po ime¬ nu. Mertvdden je bil, ino ofetn ldt she ni na nogah ftal. Kdt hldd je 'ldshal, vsdi- govati ino poldgati ga morejo, ino mu bla- sine podklddati. Shd je toljko zhafa lžshiz po odrefhenju sdihoval ! Peter ftdpi sdaj k’njegovi pofteli, ino ljubesnivo ino pri- jasno mu rezhe: „ En^ja ! Jesuf Kriftuf te osdravi. Vrtani, ino fam rt poftelo preftd- li. ” Ko bi mignil, je bil po konzu, ino poftelo fi preft^le, ino je h6dil: ino de ve¬ lel , ino de ni mogel Jesufa Kriftufa pre¬ hvaliti, to fe tako vi. Vrt Lidzhane ino dolane Saronfkiga d61a fo ga zherftviga ino sdraviga vidili hoditi, ino fo vrt v’ Jesufa verovali. Tudi mi, ljubi moji! varimo va-nj! Vfakiga, fhe taki sdrav ino zherftev naj bo, iohka ravno toljko terplenje sad^ne, ino marfikdo, to ldber6zh, morebiti v’ravni taki uadldgi sdihuje. Pa, dokler hozhe, naj tvoje terplenje terpf, le potoldshi fe! Je¬ suf, Enejov pomozhnfk , fhe smiratn shi- 189 vf, ino vfako terplenje, ino torej tudi tvo¬ je — joj, vetela bodi dobra dufha! — bo on, sgodi fe she tukaj ali tatn, v’vefelje ino vefelje fpremdnil. Torej 16 verovaj v’ njega — to pernefe le ter d ni trofhc ino tolash. Ne ddlezh od Lide fo bile J6pe« V’ ti¬ mu mčftu je vuzh^nka, Tabita po im6nu , prebivala. Ne da fe dopovedati, koljko vfe ddbriga je ftorila, vbogih velika dobrotniza je bila. Ravno ob tiinu zhafu je bila sbo- leia, ino vmerje. Prebl^kli ino v 5 gornfzo she na pare fo jo djali, kar vuzh^nzi sa Pe¬ tra sved6, de je v’ Lidi. Dva mosha po- fhlejo do njega, ino ga profijo, de naj fene mudi, ampak de naj urno pride. Peter fe napravi, ino gre s’njima. Prifhevfhiga pe- lajo v’ gornfzo, kjer je merlizh. Mej tim, de Peter merlizha vidi, ki je samokel po dolgama ondi leshal, komu bi fe ne vshalji- lo! fe to 16 perm6ri: Vfe meftine vdbve r6ve fe ga oftjejo, jokale ino oblazhila fo mu kasale, ki jim jih je rajnka Tabita s’ laftnimi rokami delala. Ljubi moji! kerfhanfke s h en e ti- ftih zhafov ktirim ni bilo treba kruha s’ laftnimi rokami flushiti, nifo zhafa s’ lffhpa- njam tratile, vbogitn raji fo oblazhila fhi- vale. Taka lepa navada bi ne fm61a sginiti. Mertvafhki pert, nizh drujiga od vfiga fhe tak6 Hfhpiniga oblazhila nam ne bo enkrat oftalo. Ino hval6shna ftSlsa, ki jo vb6- shiz per nafhih parah tdzhi, nam je vd- zhi zhaft, ino vezhi z6no imd v’ vezhno- igo £li, kakor vfi bifri ino vfa slatenina vfiga fveta. Peter vun rezhe vfirn, ino je pokleknil ino molil. Potlej fe v’ rajnzo cberne ino je djsl: ,» Tabital vftani!” ino ozhi je od- perla , ino v’Petra pogldda, ino je po kon- 2 u fedla. Ino Peter ji reko poda , ino jo vsdigne. Ino vuzhdnze ino vddve je pokli« zal, ino fira jo shivo da, ino vfi fo imeli neisrezhdno vefelje. Po vfih Jdpah je to saflovelo, ino veliko ljudi jejesufovo vdro na-fe vselo, Vdro tedaj v’ Jesufa Kriftufa, drujiga ne, je tudi ta zhudesh jifkal, Jesuf Kriftuf je Tabfto od fmerti obudil, ker je ozhitno fprizhati hotel, de je on fais od fmerti vltal, ino de v’ nebžfih sdaj shivi, ino de bo njega dni yfe merllzhe obudil. Vi, vi! — ktiri po kakimu rajnzisnu ali po kaki rajnki jokate — v’njega verite! De je Jesuf Kriftuf vftajenje ino shivldnje, kaj zhe biti od te vdre lepfhiga ino vefel- fhiga per pogrebu? Peter fe je fhe nekaj dni v’ Jopah mu¬ dil , ino je per ftrojžrju ftanoval, ki mu je bilo .Simon ime, B» Komeli. V’ Zesardji je nekdo, Korndli po imd- nu , prebival, mosh, de malo tazih. s St6t- nik vojfkine kdpe, ki fe ji je lafhka djalo, je bil , ino s’vfitn fvojim d6mam je lepo ino 39 * po B6gu shive!, veliko je vbogajme dajal, ino je neprendhama molil. Prav gorezhe enkrat je molil, kar ob treh popoldne angela sagieda ftopiti v’hifho vfiga v’ fvetlobi. S’ ozhnu' ga vidi. Angel ga je po im^nu ogovoril, ino mu rezhe: „ Kor*i neli! ” Komeli je debelo gledal, fe ve, ino fe je vftrafhil. Djal je: „Gofpod! kaj je?” Angel odgovori: „Tvoja molituv je pred boshje oblizhje prifhla, ino pdmni ti Bog tvoje boshje dar6ve. M6sh tedaj po c Simo- na pofhli v’Jope, ki mu je Peter primik. Per .Simonu ftrojdrju ftanuje, ob morju ima hifho. On ti bo povedal, kaj flori, desVe- lizhafh' febe ino fvoj dom, ” Angel to rekevfhi je sgtnil. Korneli. pa rozhno dva dersMnzheta ino eniga bo- gabojezhiga vojaka poklizhe, ki jih je pod fabo imel; povd jim, kar je angel djal, ino jim v’ Jope rezhe. t She tifli v&her fo odri¬ nili. Drugi dan okolj opdldneta je Peter na hifho fhel, per miru mdliti mifli na-nj. De fo bile hifhe ravne na verhu, ino s’o'b- sidkam ali flonldjam obrdblene, she vefte. Korneliovi trije moshje fo fe she proti meftu blishali. Peter je bil lazhen, ino obedoval bi bil rad. .Spodej v’ hifhi fo mu jefti per- pravlali, kar ga boshji Duh samakne, ino njegova lakota je bila Bogu perloshnoft, de ga je s’ lepo perkdsenjo, bres pomfflika s’ moshmi iti, ktiri bodo prifhli, podvtizhil. Israelzam namrezh fo bile nektire jedi prepovedane, ki fo bile per ajdih navadne; 192 ino to slafti tudi sa tega volo , de jih je ta prepčved od pajdashtva s’ajdmi, od maliko¬ vanja ino od drujih ajdovfkih pregreh od- vrazhdla. Sdaj pa je timu raslčzhiku jedi fhlo nehati, ino pajdashtvo s’ ajdini je bilo treba dopuftiti, de bi ajdje s’ vdrnimi Israel- zi podomdzheni 16shej k’v£ri v’praviga Bogd prifhli. Ker fo tedaj bol ferdni ali ajfrik Israelzi take jedi fhe smiratn ftudili, ino nektiri n£ le ajdovfkih jedf, ampak tudi a jde zlo hddne ino nagnufne delali, je hotel Bog Petra to s’perkdsenjo prevuzhiti Samdkneni Peter vidi s’ozhmf, kakor bi ref bilo, nebd odperto, ino nekaka ve¬ lika rjuha fe is neba per vfih fhtirih konzdh ha semljo fpufha. Peter je vef hrepeni va* njo pogledal, pa vfih mnogih sliival, sverfn, tizhov ino drujihshivdl vidi v’njej, ktirih jefti je bilo Israelzam prepovedano, ino ki fo jih savolo tega hddne ino nagnufne imenovali, Glaf pride sa rjuho is nebef, ino rezhe mu: „ Peter! vftani, sakoli ino jčj.” Peter fe od groše sdergne, _ odgovoril je: ,,Gofpod! tega ni, tega! Moje shive dal ni nikolj nizh hodniga ino nagnufniga v’moje vufta pri fhlo. ” Pa glaf mu rezhe: „ Kar je Bog ozhiftil, ne dilaj d hodno*” To fe je trikrat sgodilo. Ino potlej fe rjuha s’shi- valmi v’ neb6 fpet vmakne. Peter, kadar fe previ, je premifhloval ino premifhloval, kaj bi ta zhudna perkž«en pomeniti vtegnlla, kar uni trije Korneliovi moshji, ravno fo bili ftrojirjovo hifho is* prafhali, pred prag ftopijo. Po .Simonu / m Vpfafhajo, kS mu je Peter primik* Ravno sdaj rezhe bosbji Duh fhe vfimii samifhleni* mu Petru: „ ,Slifhifh ! trije mcshjd vpra* fhajo po tebi. Vftani, ddlj idi, ino pojdi bres pomiflika sinjimi* Jes fim jih poflal.’ 4 Peter je vftal , ino gre k’ moshdm , ino jim tezhe: , t Mene jifhete, jeft lian Kaj tažiga fte prifhli?” Moshje rekd: », Korneliu, ftdtniku, pra* Vižhditnu ino bogabojdzhimu rnosliu, vef ju- dovfki rod mu to more prizhati , je po fve* timu angelu te v’ fvojo hifho klizati rezh&- no j ino de bo vfe drugo potlej od tebe sa* flifhal. ” Peter jih je^ v’ hifho pelal , ind pogoftl ino prenozhi jih* Drugo jutro je vftal ino s’njimi fhel, ino drugi dan potlej proti vezberu je v’ Zesareji bil. Shell Vu 4 * zhdnzov ga je is J6p va-ujo fpremilo* Korneli je bil mej tim vfo fvojo rodo* vino ino vfe prijatle poklizal, ino je Petra hrepene perzhakovah Kadar Peter v* hifho "ftopi* mu Korneli naproti tezhe, irto, debi mu zhaft dal, pred noge fe mu vershe. Pes¬ ter ga pobere , rekrizh i „ Vftani! tudi je3 lim zhlovek, M Koruni ga v 1 ftahizo pelsu Peter, kadar va-njo ftdpi, ino toliko drti- fhino ljudi vidi, je rekel i „ Vi vefte , koli¬ ka gnufoba je judu, pezhati fe s’ drugimi na® r6dzi, alt pa tudi id Id V* njih hifncU Pa meni je Bog pOkašal, de nobeniga zhlove- ka nd hodniga ali nagnufniga imenovati. To¬ rej nifim fi pomifhloval priti, ker fte po-me poflali. Pa vprafham, sakaj de fte to ?* Trltit ino %htt. dll, M H94 Korneli rezhe: „ Danfi fhtiri dni fini fe do trdi popoldne poftil, ino okolj trdi— ne¬ kako oforej le — fim domi molil, kar je mosh v’ bdo obl&zhen, ko bi trenil, pred mano ftal, ino rezhe mi: Korneli! tvoja molituv je vflifhana, ino tvoji boshji dardvi fo pomneni per B6gu. V’ Jope po .Simona Petra F primkam pofhli: v’ .Simonovi ftro- jarjovi hifhi ob morju fianuje. Povedal ti bo, kadar pride, kaj flori. Ino tiflo uro fim po - te poflal, ino prav je, de fi pri- fhel. Ino sdaj fmo vfi pred boshji m oblizh- jam sbrini, flifhali bomo, kaj ti je Bog vka- sal, de nam povej. 5 ’ Peter je vufta odperel ino rezhe: „ V' refnlzi fposnam sdaj, de Bog ni nobdn lizo- gled. Ampak prijdten mu je vfaki po vfih narddih, kdor kolj fe njega boji, ino pra- vlzhno ravnd. ” „ Bog je Israelovim mlajfham po Jesufu Kriftufu, gofpod je vfih rezhlon, mir ino milofl osnanovat poflal. VI vefle, kaj fe je po Janesovi kerfhvi ino pridigi pred na Ga¬ li lejfkimu , ino potlej po vfi Judovfki desheli godilo, kako je bil Jesuf, Nazarefhzhan, od Boga s’fvetim puham ino s’ mozhjd po- masan, ino kako je hodil ino dobro delal, ino od hudizha nadlegovane osdravlal, ker je Bog bil s’ njim. Ino vfiga , kar je po Is- raelfkimu ino v’Jerusalemu ftoril, fmo pri- zhe. Tega Jesufa, kadar fo ga na tef kri- sha perbili ino vmorili, ie Bog trdtji dan od fmerci obudil ino fpet ozhitniga ino shi- viga iskasal — n£ vfimu-ljudu, ampak nam 195 od Boga isvoljenim prizham, ktiri od fraerei vftavfhiga nifmo le vidili, ampak jedli ino pili ftno s’njim, ino po domazhe fmo s’njim shiveli. Ino vkasal nam je pridgovari ino prizhaci, de je fodnik on shivih ino mertvih od Boga d jan. Vfi prerčki fo mu prizhe, de je on, po komur vfaki va-nj vervajozhi odpufhanje grehov dobi.” t She je Peter govoril, kar fveti Duh na vfe poflufhajdzhe ga pride. Apoftelnam v’ bfnkufhtini prašnik enako, fo ptuje jesfke sagovorili, ino nad toljkimi boshjimi rezhmi hvaline pefine vsdignili. Verni P Petram prifhevfhi Israelzi ofterme, de fo dar6vi fvetiga Duha tudi nad ajde isljivani. Peter pa rezhe: „Bo mogel tim, de bi ne bili kerfheni, fhe kdo vode braniti, ki fo fve¬ tiga Duha she po nafhe prijeli ?” Ino vka- she jih kerftiti v’imenu golpoda JesufaKri- ftufa, to je, kerft Jesufa Kriftufa jim dati. Po kerftu ga profijo, kake dni per njih oftati, kar je Peter tudi rad. V’Jerusalemu fo mej timu apoftelni ino drugi vuzhčnzi to svedli, de fo tudi ajdje boshjo beftdo na - fe vseli. Petru tedaj v’ Jerusalem prifhevfhimu fo pred Israelzi bivfhi kriftiani ozhitali ino djali: „V’bifhe fi k’ ajda m fhel, ino pa fhe jddel jddel li s’ njimi. ” Peter jim sapored vfe dopovd , kar fmo lihkar flifhali od perkasni v’ Jo¬ pah, ino vfe, dokler ni bil Komeli s’ fvdjz- mi vred fvetiga Duha prijal. Per konzu je fhe djal: „Per zeli ti rezhi mije Gofpo- dova befeda na mifel hodila, ktiro je go- N 2 t <)6 voril» ino ktira fe je tetu fpolnila t Jaitel je s’vodo kerfhoval, vi bote pa s’fvetini Duham kerfheni. Ker jim je tedaj Bog, pravi Peter, ravno tifti dar , kakor nam včrvavzam v’Jesufa Kriftufa, dal, koga fim jes, de 'bom Bogu tega branil?” To flifhavfhi nifo befede vezh rekli, temozh Boga fhe ld hvalijo, de Bog tudi ajdam o pokdri da v’shivlenje iti. Ljubi moji! Korudli, on ajd, je taki šali mosh , de fe kriftiani nad njim rasgledujmo. < Koljka refnlža, vite, Boga jifkati mu je! Bogi fposnati inO nje¬ govo voljo, vezhi fkerbf ni sa - nj na fvd- tu* Kakfhina ferdna ino shiva moli- 111 vl Ne navetfzha fe moliti, per Bogu fam v’ fvoji molzhdzhi ftanizi je ld rad* Koljka ljubešen do ljudi! Koljkor prem 6 re, vfim smed ljudftva, daja obilno darov, nd daja jih le timu ali unimu vbd- shizu. Koljka rndzh, ki jo ima fam v’ fe! Korndli ni fvojih pozhutkov fu* shen, jdd mu je nar mdnji fkerb* Kakfhina ldpa rdd per njegovi hifhi! Vfa hifha je bogabojdzba, ino, kakor on, v’bo* shjimu ftrahu. Ino le takih flushabnikov* odbere, ktiri fo bogabojezhi kakor on* Roljko zhafti do dobrih zhlovekovl Tudi fpodniga foldata, pa bogabojezhiga, ima v’ zbafti, de prijatla ino brata ne bol* Koljka ljubdsen, koljki m fr, ki ga ima S’vfo fvojo rodovino! K’ febi poklizhe vfe, vfi | hozhe, de bodo deleshni sveližhanja , ktiro mu je napovedano. Koljka ponfsh- 197 00ft! Petru pod noge fe vershe! Kakfhi- pa shiva mifel viigapri zh jdzhnofti boshje! Kakor pred boshjim oblizhjam, tako ftoji s’vfirai fvojimi. Koljki ferd ali ajfer do boshje befdde! Poflufhati ino fpolniti jo, vfekmalo je to per njemu« Tode pa tudi Bog mu berhko to poplazha, iuo h’pravi vdrt v’Jesufa mu da priti, ino angel mu je is nehdf boshje dopadajenje opravit bil poflan. Perviz apoftelnov pride na njegov ddm , de mu je svelizhanje, mi- loft ino grehov odpufhdnje v’Jesufovimu imdnu opravil, ino prdden fo kerfheni, je sshe fveti Duh njega ino njegdvze napblnil. Ali ni ta ajd k’framoti toljko kriftia” nam ? — Ni treba angela is nebef, de bi nam povedal, kdo nam boshjo befedo osna- nuj. Vfako neddljo fe rasldga po nafhih zerkvah. De le evangelj odprdmo, she Kriv¬ ilu f ino a po Bel ni s’nami govord. Ino pa poglejte, sdaj ld, kakor Korneliu njega dni, ja tudi vatn to bravfhim Peter govoril, Sa- kaj ne opravijo te befede toljko per naf, kakor fo per Korndliu? — Taka refnfza dobrim biti nam ni, kakorfhina je bila Kor¬ ndliu: to je. g6ve, koljkor vidimo, osnanuje.” Ta¬ ko fo vfe nesndno fe jim sdi, kar je Pavel od Jesufa pravil. Na Areopag torej, na mefta velki terg, kjer fo bile fodbe, ga pe¬ la io. Ondi mu reki: „ Ali fe bo dalo sve- diti, kakfhin je ta novi vuk, ki ga per- povdojefh ? ” Vfe nove rezhi govorifh nafhim vuflfofam, svedli prav bi radi, kaj de je. Sberalfhe je bilo filno veliko. Kaj noviga povedati ali flifhati namrezh je bilo v’timu nfoftu fkorej vfe opravilo n£ le Ate- fljaaev, terauzh tudi ptujzov v’njemu. Pavel je v’ frddo sberalfha ftopil, ino rezhe: „ Atenjane! Jeft vidim is vfiga, de fo slo bogovi per vaf v’zhafti! [no pa kadar lira po vafhimu meftn fhel, ino tempelne ino al- tarje ogledaval, lim altar nafhel, na ktirimu je sapifano: „Nesnanimu Bogu. ” Kar tedaj po nevddama zhaftite, vam jes osna- nujem. Bog, ktiri je fvet, ino vfe, kar je na fvdtu vftvaril, ne prebiva po tempelnih, ki fo jih roke ddlale ; fej je nebdf ino semlje gofpod. Tudi f’zhlovefhkimi roka¬ mi fe mu ne ftreshe, de bi, poflavim, zhe- fa potreboval; ampak fhe ld vlim shivle- nje, fapo ino vfe daja. Vlimu zhlovefhki- mu rddu is eniga je dal po vli semlji prebi¬ vati, ino od vekomaj jim je zhafe ino kraje posemlifkiga prebivalfha odlozhil, de Boga jifhejo, ali ga bodo najdli ino otipali kalj, defiravno od nikogar ni delezh. Sakaj v’ njemu shivimo, gibamo ino fmo. Tako fo zlo tudi vafhih pdvzov nektiri djali: »Nje¬ gov sarčd fmo.” Ker fmo tedaj bOshie rodovine, ino boshja podoba, ne fmemo mif- liti, de je boshje biftvo kaj slatu, frebru ali kamenju pod6bniga, ki fe f’zhlovefhko vumdtnoftjo ino mifljo isddlba. Bog je fzer zhafe te nevddnofti ljudem pregledal, t6de sdaj pa on vfim liuddm povf6d pokoro osnini. Sakaj dan je odvdljil, ino tifti dan bo ve- fdlni fvet po mosbu fodil, ktiriga ie h’timu odl6zhil ino vfim ljuddm fprizhal , f’ tim » de ga je od fmerti obudil. ” Do fih mdl fo vfi Pavla terdo poflu- 237 Pa sdaj, kadar od vftajčnja mertvih govo¬ riti flifhijo, fe mu nektiri pofmehujejo, nektiri pa rek<3: „ Od tega te bomo fhe flifhali. ” Ino Pavel ftopi smed sberalfha. Nekaj malo jih je prezej s’njim fhlo, ino fo v&ro na-le vseli, ino med njimi Djomsi, Atenfki imeniten sborni gofpod, ino nek- l’hina imenitna gofpa, Damarid po imdnu. Tukaj, ljubi moji ! imamo tr6jine ljudi de boshjo befddo od Boga, od Kriftufa, od pokore, od vftajčnja, od fodbe ino od vezhniga shivlenja poflu- fhajo. Pa koljki raslozhik ! Ne m dr ni domilhlivavi ljudjd, ki jim per no¬ beni rdzhi prava refniza ni, fe sa vfe to nifo smenili, pofmehujejo fe zdli ti rčzhi, kije ne vumdjo. Sldshni, toshlivi, m^fni ljudjd je fzer ne savershejo na ravnoft, pa premifliti ino prevdariti to rezh ino floriti tak6, to fo do sloshnifhiga zha- fa odloshili, ki ga nikoljj ni. Ld titti, kar je bolj f h ih, vsamejo Pavlov navuk pre¬ zej na-fe, ino fo vdrovali, ino prezej ta¬ ko ftorili. S’ ktirimi tih trojih, ljubi moji! de dershite, jelite, vam ni treba vele¬ vati ? f 17* Pavel v J Kor/ntu ino v’ Efesu, Is Atdna je Pavel v’ Korint fhel. Dru¬ go veliko veliko meflo Gerfhke deshele je bilo. L^tu je Israelza, Akvilata po im^nu, 238 rajdel, pertar je bil. Akvilovki je bilo Prifzila imd. Ker je bil Pavel ravno rega dela , je per njema v’delo {lepil, ino v*hi- fbo fe kijema vfeli. Tako li je kruh fkosi tdden saflushoval. V’febdto pa v’f-hcdm'- zo hodi, ino je vuzhi'1, ino Jesnfa Kriflufa terdo Judam ino Gerkam ino s’ obilnim du¬ ham osnanoval. Ino Akvila ino Akvilovka fla bila per pervih, de v’ Jesufa Kriflufa vdrjeta. Ino ne ld onadva ino rekoljko dru¬ gih Israelzov, tudi yeliko Gerkov je vero na-fe vsdlo, ino fe kerftiti dejajo. Pavel fe je tedaj dolgo zhsfa v’Korintu mudil, ino obilno kerfhanfko opzhino ali fofefko je poftavil v’Korintu. Is Korinfhkiga mefla po mdkrimu ino po fiihimu she vfe kraje delezh okolj ino okolj Pavel obhddivfhi je v’ Ffes, v’vdlko mefto male Asie, prifhel. S’ velikim ve- feljam she tudi tukaj dvanajft kriflianov naj¬ de. Tri mdfze vuzhi tukaj v’ Judovfki f-hodnizi — ino ker fo po navadi Judjd vd- zhi del terdovratni oflali — je potlej v’ vu- zhivnizi ali fholi imenitniga mosha, Tirana po imdnu, fhe dve ldti navtike imel, ino Jesufova vera fe ie med vfe Asiane, Jude ino ajde , rassnanila. Tudi zhudeshe, ino pa nd majhinih, je Bog po Pavlovih rokah ddlal. Zlo njegove rute fo na bolnike po* kladali , ino bolniki fo osdravili. Vef Efes je flermel , fveta greisa jih obhaja, ino Je- sufovo itnd fe je slo rasflavlovalo. Veliko vdrnikov je hodilo, ino fe fvojih poprejfhi- nih del ispovedujejo , pravijo jih. Ino 239 veliko, ktiri fo pr&l vrashi vganjdli, jih je bukve noiilo, ino v’prizbo viih jih fshgejo, defiravno fo okolj pedefet jesarov freberni- kov veljale. Tako mozhno le je boshja be- feda rafla, taka terdna fe je kasala. Po tih vrashnih bukvah fej men- de nikomur dan danafhni ne bo shal. Pras¬ ne vdre, ino vrashi fo feme, is kti« riga veliko hudiga is zhlovefhkiga ferza perrafe, Pa tudi bukvam, ktire nejevdro vuzhd, gre ogenj. Nejevera s’korenino vred zhlovefhko ferze fkasf. Nizh dobriga ino Idpiga ne pride vezh is njega. Obojne buk¬ ve, vrasbne ino nejeverfke fo hude, pa hude ino hude, vite! fo tudi bukve, kti¬ re v’ greh sapelujejo, ino greh sagovar- jajo. Take bukve, kadar fo lepo pifane, ino pa slat kosarz, ki je svunaj s’ roshami prepreshen ino ovdnzhan, ino snotraj poln ftrupa ino fmerti! V’ krajnfki befedi — bo¬ di ga Bog sahvalen ! — ni fzer tazih bu- kuv, pazh pa v’ nemfhki. Torej kdor nerofh- ko sna, vdrije naj fe, de ne bo vfiga tj£ v’ en dan bral. c Starifhov , duhovnih pa- ftfrjov , vuzhdnih ino fvetih mosh naj vpra- fha. V’ Efesu je savolo Jesufoviga vuka ve¬ lik hrup vftal. Ajdje nifo le veliko bog6v* tudi veliko bogin fo verovali. Efesfadne fo fofebno bogino Diano zbaftili, ino tem- pel, ki ga je v’Efesu imela, je bil velik ino lep, de malo tazih na semlji. V 5 Efesu je bil frebrdr, Demdtri po imenu, ki je Djd- niniga tempelna freberne templizhke, ino 240 Diano v’njih delal, ino tudi drugim frebrdr- jam veliko safldshika dajal. Vfe tega dela tedaj, mojftre ino hlapze, ino kar jih je per ti kupzhiji kaj obrtffli imelo , fpravi Demetri vkup, inorezhe jim: „Moshje! vi v^fte, koljko perddbka je vfe per timu dd- lu. Pa vidite ino flifhite tudi, de ta Pav- laft Pavel fkorej po vfi Asji, ne le po Efe- su, veliko ljuditva odverne ino pregovarja, ker pravi, de f’ zhlovefhkimi rokami delani bogovi nifo bog6vi. Pa ne le nafhe delo je saftati v’ nevarnofli, tudi tempel toljke boglne bo nizh, ino njdna velikota, ki jo ne le Asia, ampak vefolni fvet zhafti , bo prozh.” To flifbati, jih je togota slotnlla, ino v’ en glaf sakrizhe: „ Velika bogina je Efdshka Diana! ino vfe mefto je hrumelo, Vfe , kar je noge imelo, dere na glddalfhe, kamor fe je ljudftvo o fploh potrebah sberati navado imelo. Ino sgrabili fo Gaja inoAri- ftarha, dva Mazeddnzhana, Pavlova tovar- fba, ino jih fabo vldzhejo. Pavel hozhe med ljudi' iti, ino hrup potolashiti, ino tovarfha oteti, ali vuzhenzi ga nifo pufiili. Tudi nektiri Asiafhki gofpodje, ki fo mu bili prijatli, ga pofhlejo profit, de naj ne hčdi v’ glddalfhe. Sakaj ftrafhna smefhnjdva , ftrafhni hrup je bil. Vfak fvojo fo gnali ino vpili, ino veliko jih farnih ne vd, po¬ kaj fo pervrdli. Judje fo sdaj nekaziga A- lekfandra pred feboj rili. Sadnizh fe mu smed derhdli pomore, ino ga na vifhavo po- ftavijo, de naj ljudi' pogovori. S’ roko je mignil, de tiho, ino sagovori. Pa komej 24 * fo zhutili, de je Jud, de torej ne včrje v’ boglno, ino vfekmalo je vpilo: »Velika bogina je Kftshka Diana! ” Dve uri je to nepreuehama terpelo. Poflednizh ftopi naftni pifar na noge, vmokniti vkashe, ino sazhne: „ Kdo neki ne ve, de Efeshko mefto bogino Diano po- febno zhafti ? Ker fe to ne da odrčžhi, kaj je toljkiga hrupa trdba? Vmirlte fe, ino ne bodite nefpametni. Ta mosha, ki fte jih perpelah , ona fe mfta nO nad tempelnatn pregrefhlla, n£ vafhe bogrne vkljinjala. Zhe pa fe imajo Demetri ino drugi njegoviga dela zhes koga pertoshiti, fej je pravlza, fej fo gofpčfke, toshijo naj. Zhe vam gre fhe sa kako drugo rrfzh , vfe to fe da v’ pra- vizhnimu sbdru poravnati. V’ nevarnofti toshenim biti fmo savolo danafhniga rasbo- ja, ino pa fhe fkasati ne moremo, kdo je kriv tega fteka. ” To isgovorlvfhi je lju¬ dem fakfebi rekel. Ino tako je bilo hrupa konez. Sh^ bi bilo vofhiti, de bi fhe sdaj takih nefpametnih ljudi ne bilo, ktiri fe v’hrupe fpufhajo, de farni ne ved6, sakaj $ ali pa fej, de bi bil vfelej kak taki pame¬ ten mosh kje, kakorfhin je bil ta Efeshki pifSr, ktiri bi ljudi tako pametno ino po¬ hlevno vedel vtolashiti. Tudi ta poveft poterdi, kar fte she v’ sgodbah ftariga sakdna flifhali: De po» d6be moliti, ali podobam vum, sav^d ino fkrivino mozh perpifovati, bi bilo ajdovfka nagniifa. Ta poved ino sgodba pa je tudi fhe rokod^lam lep navuk ino torej Tretji ino dkU 0, * 4 2 tudi marfikomu is vaf, ljubi vi, ino to Id hozheroo fhe nekoljko premifliti! Pavel, oo narčdov ino narodov vuzhe- nlk, on toljki mosh, je rokoddl bil, ino ii je kruh P tim flushil. Nihzher fe tedaj ne fratnuj, fe vuzhiti kaziga rokodelllva. Po vfi pravizi zhaft vfa gre rokodelam, ino vfelej je rdf, kar ftari prigovor pravi: Ro- koddiftvo ima slato dno, ino kruh fe ga ni- kolj dgnil ne bo. Pa tudi komur fe ni tre¬ ba kaziga rokodčlftva vuzhiti, naj rokoddle fpofhcuje. Po njih rokah dobivamo vfako cblazhilize, ki ga ndfimo, vfaki grishlej kruha, ki ga fndmo, vfe orddje per hifhi, ino pa hifhe ino pofldpije, ino fhe ino fhe drujih perpriv. De je bil Pavel sal pertar, to je bilo njegov nar manji ras!6zhik. Tudi njegov vum je bil rasfvetldn, ino njegovo ferze je bilo lepo, nd ld roka je bila perurna. S’ ro¬ ko je bil per ddlu, s’duham per boshjih re- zhdh. Persadenite fi tedaj, n£ le fvojiga rokoddlftva prav fe navuzhiti, nd Id enkrat mojftroviga imena, ampak fhe bol imd bla¬ gih ino dobrih ljudi saflushiti, Rokoddlftva navuzhiti fe, je le fhe kaj majhniga. Boga ino fvoj konez prav fposnati, ino tako boljfhi ino boljfhi perhajati, ld to je ve¬ liko, ino to da fhe le zeliga zhlovčka. Akvila ino Akvilovka (la Pavlu rada dela pervofhila, ker je bil lepa dufha, nd 16 vumdten ddlaviz, ino velika frezha je bil Pave) per hifhi. V^obojimu pofnemajte Pavla, ino zhe pojdete danfi ali jutri po 243 fvojimu delu kam M ptuje, povfdd nar bdlji mojftri vaf bodo jemali, ino velika frezha per marfkaki hifhi tudi vi bote lohka. Kakor v’ Korintu, je tudi po drugdd Pavel po rokodelftvu kmalo snanzov dobiU Sdriishnize rokodelov, ki jih imajo roko- deli po viimu pofhtžnimu fv^tu, imajo ve¬ liko dobriga, ino tudi vam feoje dni bo to prav prifhlo* Kjer pa Te rokod^li ftri- aajo, kakor fo fe v’Efesu, de hrupe na- pravlajo, fe nikar vmef ne mefhajte* Od frebrarjov v’ Efesu ni bilo lepo* de fo s’ fvojo vumdtujo vr&shi podperdli, ino de fo fe is dobizhka refnizi vftavlali. c Shč dan danafhni marfkak rokodel ino marfkdo drug vrdshi is dobizhka sago varja ino ter* di, ino marfkdo tudi sa kakfhine f-hode, sa kakfhino boshjo p6t fe po Demčtriovo poganja. Kaj ! marfkak rokodel * mndgi * ktiri na dobizhku shiv£, gredo iDO na rav* Uoft k* grehu, k 4 neframni n6fhi, poftavim # ali k’ pjanzhovanju ljudem ftreshejo* T<5de taki dobizhki nimajo teka* 18 * Pavel v’ Troadi* Pavel Efeshke kriftiane pokliZavfhi* opominfavfhi, flovb od njih vsčvfhi ino Mazedonfko ino nekoljko Gerfhkiga obhd- dšvfhi, pride v* Troad, v 4 mčftize ondi, kjer je tiekadaj imenitno mefto Troja ftalo. En t^den fe je pomudil, V’ nedeljo fo fe vft »44 • Troafhki kriftiani v’nekoga veliko ob&lni- zo f-fhli, fveto refhno tel6 prejet. V’o- b&lnizi je bilo veliko lamp pershg^nih. Pa¬ vel je pridigo imel, ino ker je drugi dan iti miflil, fe je tako vgrel, de je bila p<51- nozh, preden je kdo videl. Mladenizh, Evtih po imenu, fe je bil na odperto okno vKdel, ino, ker je Pavel predolgo govoril, ga dremdviz polili, omahnil ino is tretjiga 1‘htuka ali is tretje klade je v’ uliza padel. Ko ga samoklo butiti flifhijo, je vfe po sberalfhu ftrdla preletela. Eden sa drugim vder6, ino mertviga fo nafhli. Pavel je fhel, ino fe po mladdnzhu fklone, ino mehko fe ga okljene, ino okolj ftoj&zhim rezhe: „ Bres fkerbi! shiv je! Ino, vite! ref je oshivel, in 9 fpet shiviga perpelajo v’obidnizo. Vfe je v’vefelju, vfe fterml, Nevtrddeni Pavel pa je fhe do jutra na- vuk imel. Potlej je kaj maliga jčdel, ino odrine. Mladenizh Evtih, ki je tako bres fker- bi v’ oknu sadr&nal, je pazh svefta pod6ba nefpremifhlene mladofti. Naj vaf to opominja, vi ljuba mladoft! de fe varje- te tazih dtifhinih ino telifnih nevdrnoft. Shč marfkakimu mladenzhu fo shivlenje vsele, pa fhe v’ vezhi nefrezho fo ga po dufhi pahnile, ino veliko ljudi v’ Urah ino shaloft perpravile. Kazi ga Pavla namrezh ni vfelej per rokah, de bi nefpremiflik popravil, ino is ftrahti ino shalofti fpet vefelje naredil. «45 *9* Pavlovo flovo v’ Efesu od flarafhin. Po fvojih potlejnih h6jah je Pavel v’Mi« lefhko mefto prifhel. Milet ni bil ddlezh od Efesa, Pa, ker fe mu je mudilo, de bo binkufhtini prašnik v’Jerusalemu prasnoval, mu ne dopufti zhaf v’Efes iti. Po onddtne fiarafhine torej pofhle, de naj fe v’ Milet Poidejo. Ino tem zhaftitlivim moshčm, ka¬ dar fo prifhli, ftojezhim okolj febe sdaj rezhe: „ Vi vefte, kako fim od dnd, kar fim v’Asio prifhel, vef zhaf med vami ravnal, kako fim sa Bogi s’vfo pooishnoftjo v’fol- sah ino preganjbah delal, ki fo mi jih sa- lesvavzi Judje napravlali ; kako vam nizh nifim samolzhal, kar fim miflil, de bi vam bilo koriftno; ampak ozhitno, ino po domovih vfe fim vaf vuzhil, ino Judam ino Gerkam k’B6gufe fpreoberniti, ino v’nafhi- ga gofpoda Jesufa Kriftufa verovati fim osnanoval. ” „ Ino sdaj pa fim, nekako svdsan, od duhd v’_Jerusalem gnan, ino fam ne vdm, kaj fe mi bo ondi godilo, ld fveti Duh mi v 5 vfa- kimu meftu napovduje, de me sheldsje ino britkofti zhakajo v’ Jerusalemu. Pa sa vfe to ne maram, ino tudi moje shivldnje mi ni predrago, de le fvoj tdk dotezhem, ino opravilo doflojim, ki fim ga, evangelj boshje «4 <5 milofti osnanovati, od gofpoda Jesufa Kri- ftufa prejel.” „ Irto sdaj glejte, jeft v^m, nihzher vaf, ki iitn imel hojo med vami, de lira vam boshje kraljeftvo osnanoval, ne bo mojiga oblizhia vezh vidil. Torej danafhni dan vam prizham, de lim neddlshen , zha vaf bo kdo pogublen. Dokler, nifim fe vam vmikal vfiga boshjiga fkl^pa osnaniti. Zhujte tedaj nad feboj, ino nad vfo boshjo zhedo, ki vaf je fveti Duh fhkofe zhes njo pofta- vil, vladati boshjo zerkuv, ki jo je s’laftno kervjd perdobil. ” „ Dobro previdim, de po mojimu odho¬ du denlzhi vukdvi med vaf pridejo, ktiri ne bodo zhedi sanefli. Kaj! is frrfde vaf bodo moshji ftop^li, krive navuke vuzhili, ino vuzhenzov na . fe naberali. Torej zhujte, ino. pdmnite, de nifim tri ldta od¬ nehal, nd po ndzhi ne po dn^vi, v’folsah vaf vfakiga opominjati.” „loo sdaj, ljubi bratje! Bogii, ino njego¬ ve milofti befedi vaf perporozhfm, on je mogdzhen dovolj, do verha dosidati, ino odvčljeni ddlesh vfih pofvezhenih vam dati. Od nikogar vaf nifim hotel ne slata, n£ frebra, ne oblazhila. t Sami dobro vefte, de fo td le roke perflushfle, kar fitn jes, ino kar fo moji tovarfhi potrebovali. S’vfim, ino tudi P tem fim vam pokasal, de tako fe more delati ino flabim pomdzhi, ino Je- sufovih befed fe fp6mniti, ki jih je re¬ kel : „ Svelizhanfhi dajati je, kakor pre¬ jemati. ” «47 Pavel, to rekevfhi , poklekne, ino mo¬ lili fo on ino oni. Velik jdk fe sazhnd. Okolj vratti fe mu oklepajo, ino nar tdshji jim dč, ker je djal, de ne bodo vezh nje- goviga oblizhja vidili. t She do barke ga fpremijo. Oh, otrozi! molite, molite , de bi Bog vfim kerfhanfkim foftfkam take svčfte, lju- besnive ino neobreftne paftirje dal, ka- korfhin paftir je Pavel bil. Pa tudi, de bi vfaki kerfhanfki paftir nad fvojim d u- fham take savupne, pokorne ino hvaleshne ovzhfze imel, kakorfhini fo bili letu Efe- shane do Pavla. 20. Hrup nad Pavlam v’Jeru- salemui Is Mileta fe je Pavel s’ Lukesham ino tovarfhmi po morju v’Tir perpelal, ker je v’ timu milftu barka vkladala. Tudi v’ timu imenitnimu mdftu je Pavel k’fvojimu veli- kirau vefelju she kriftianov nafhel. c Skld- nil je zel tčden per njih oftati. Vfo mo- gozho ljubesen mu fkashejo, ino vfe fo persadjali , pregovoriti ga, de bi v’ Jeru- saletn ne hodil, ker fo v’duhu previdili, kaj ga ondi zhaka. Ali Pavel li ne da te¬ ga isb/ti. Kadar tdden mine, de gre, ga vfi, tudi otrozi ino shene, is mefta do morja fprdmijo. Na br^gu pokleknejo Pavel ino oni, ino molijo. Potlej vsame flov6, 948 od vfih, od vfakiga^ pofebej, ino nad vfimi je molil, ino potlej gre v’ barko. Oni pa le s’ britkim ferzam domii vernejo, pa pol¬ ni f veti ga mirti. Is Tira fe Pavel v’ Ptolomajd pela, ino Jesufov navuk je bil she toljkaj rasfhirjen, de Pavel k’ fvojimu vefelju, kamor kolj pride, she povfčd kriftianov najduje, Tudi tukaj jih objifhe, ino je en dan per njih oftal. Drugo jutro gre is Ptolomajda po fu- himu v’Zesarejo. Prezej gre k'Filipu, ne- kadaj dnararja is Samorfkiga kerftivfhimu, kciri je fhe smiraj evangelj osnanoval. S’ fvojimi fhtirimi hzhermi, fhtirimi fve- timi, od Boga rasfvetlduimi di vizami, je la- ften dom imel v’Zesareji, ino Pavla ino tovarfhe s’vefeljam je v’hifho vseh Pavel je dalj dni v’ Zesarčji oftal* En¬ krat fo vfi verni Zesar^jzhane per njemu j kar prerok is Judeje, Agab po im^nu, pri¬ de. Pavla vgledati , vsaroe, od prerokoviga duha gnan, per ti prizhi Pavlov paf, ino roke ino noge li sveshe, rektSzh: „ To pravi fveti Duh: Tiftiga, zhigar je ta paf, bodo v’ Jerusalemu tako le Judje svesali, ino ajdam dali.” Vfi fe preftrafhijo, kadar to flifbijo, lepo, s’ fdlsnimi ozhmi profijo Pavla, de bi ne hodil v’Jerusalem. Pavel je pa djal: „ Kaj jokaje, ino mi ferz4 te- shire? Ne 1£ svesati fe dati, tudi vmreti v ? Jerusalemu fim savolo Jesufa perpravlen* Ker ga ne morejo preprofiti, fo vrihnili* ioo djali; ,, Naj se sgodi boshja volja ! ” 249 Po tiftih dnčh tedaj fo Pavel ino tovar- fhi pobrali, ino gred6, Nekaj Zesarejfkih kriftianov ga do Jerusalema fprdmi. Maa- ibna pa — smed Jesufovih pervih ino nar sveftejfhih vuzhdnzov je bil, ino laftno hi- fho je v’Jerosalemu imel — fo mu slafti fhe sa to perdali, de bodo kmalo ftreho v’ Jerusalemu Pavel ino tovarfhi imeli. Ta¬ ko lepo le vfi fo bili sa - nj fkerbni. Vfi kriftiani iilno vefeli fo bili, kadar je Pavel v’Jerusalem prifhel. Kmalo dru¬ go jutro gre k’ Jakopu s’ vfimi tovarfhi; smed vlih apoftelnov sgol fam je bil ravno v’ Jerusalemu. Vfi ftarafhfni fo fe bili pet njemu f-fhli. Posdr&vevfhi jih, jim Pavel na dolgo vfe perpoveduje, kaj je po njemu Kog nad ajdmi ftoril, ino vfi hvalijo Boga, kar jih ga poflufha. Potlej je Pavel tudi fhe obilne darove odddl, ki fo jih bili premdshnifhi ajdovf- ki kriftiani sa vboge včrne Israelze sloshili, ino vfaki dan je ozhitno v’tempel hodil« Tudi Judov is Asiafhkih mčft, po ktirih je Pavel ajdam evangelj oklizoval, je bilo h’prašniku v’Jerusalem prifhlo. Kar v’tem- pelnu ga sgrabijo, komej ko^ ga vgledajo, ino na vfe preterganje fo vpili: „ Jerusa- lemzhane, pomagajte! Ta le je tifti zhlo- vek, ktiri po vfih narddih ino krajih zhes nafh narod, zhes poftavo ino zhes to fveto mefto krive navuke satrofa.” Ljudftvo, ki je bilo v’tempelnu, per ti prizhi v’Pavla srohni , ino po zelimu rodilu fega hrup, Derhaii od vfih ftram' vrejo, Vfe tifhf 250 v’ Pavla, is tempelna ga vtezhejo, ino vrata urno sa feboj sakljenejo, ino ga fverkajoino bijejo, ino kmalo per tempelnovimu pragu ga hozhejo vmoriti. Rimfkimu jeserniku vdjfkiniga verfhd- la na Jerusalemfkimu gradu, je bilo mej tim pernefheno, de je vef Jerusalem nakvifhko. S’ vfitni vojakmi ino ftdtniki per ti prizhi fe vsdigne, ino hiti. Ker jes^rnika ino vo¬ jakov priditi vidijo, fo nehali Pavla biti. Vite, rimfki vojaki ali foldatje fo ta ptint vgnali, ino apoftelnu Pavlu shivlenje ot«fli! Vojdfhki ali foldafhki ftan tedaj naf ne brani le svunajnirn fovrashni- kan, tudi domazhe deshele ohrani, de fo per miru, ino de kaj krishim ne gre, ino premoshenje ino shivlenje varje mirnimu de- shelanu. Dvakrat toljka zhail tedaj mu gre. Jesenik perftopi, ino rezhe Pavla pri J jdri ino. krishim vkljeniti, ino vprafha, kdo. de je, ino kaj de je ftoril ? Pa vli Judje vfe krishim fo vpili, de jes^rnik od vpitja ino hrupa befedene raslčzhi. Nagrad torej rezhe Pavla gnati. Grad je bil na vifbavi sraven tempelj na. Po fhirokih kamnitih fhtdngah ali Dopnizah fe je v’grad fhlo, ino veliko jih je bilo. Na verhu pred vratmi je bila rav- n6ta. Vojaki f' Pavlam do ftopniz perrfvfhi, ga morejo sdaj savolo file ljudi sadeti ino rsP-fli. Saka! vfa mnčsh ljudi je sad per- tifkala, vpili fo: „ c Spravi ga! k’ fmerti ga!” 251 Pred vratmi v* grad , ko ga ravno va-nj pelati hozhejo, rezhe Pavel jeserniku po gerfhko: „ Ali fmčm kaj P teboj pregovo¬ riti ? ” Jčsernik fe sazhudi : „ Lejte ! kaj snafh Gerfhko? Kaj neb, tifti Egipzhan fi, j^Ii ? ki fi bil une dni rasboj napravil, ino rasbojnikov fhtiri jesare pelal v’ pufhavo?’* Pavel odgovori: „ Jes ne; ampak jes fitn Israeliz, isTarsa v’Zilizji doma, mefta vfira snaniga. Te profim, perpufti mi, de ljudi ogovorim, Jdsernik mu rezhe, iao Pavel ftdpi na verhino ftopnizo * od kadar je po vlih ljuddb vidil, s’ roko jim tiho biti migne. Vfe je vtihnilo. Po hebrdjfko sazhne : „ Vi moshj6, ljubi ozhetje ino bratje! poflufbajte odgo¬ vor, odgovorim fe vam. ” Kadar ga po hebrejfko govoriti flifhijo, fhe bol potih¬ nejo. ’* Pavel, ki je fvoje deshelžne, defirav- no ofleplene, toljkaj ljubil, ino ker bi jih bil rad k’ veri v’Jesufa ino k’ svelizhanju perpravil, vsame od konza kmalo njih lafi- ne duhovne na prizho, de je pr^d on fam Jesufa ino njegove vuzMnze ftrupeno pre¬ ganjal ; potlej jim fvoje zhudno fpreoberne- nje od kraja povi, kakor fmo ga she v’mif- lih imdli. Ino de fe odgovori, sakaj ajdam evangelj osnanuje, je fhe perftavil, de je od perviga nar prdj Israelzam v’ Jerusalemu evangelj esnanovati hotel, pa Gofpod mu je v’perkasni povelje dal: „ Idi; delezh med ajdovfke narode te hozhem poflati,” Do fih ma! ga vfi per miru poflufhajo, Sdaj 252 pa fe je njih {tara pika (to ajdov pokasala. .Strafhni glaf, ko bi trenil, vfikmalo fo sa- gnali: „ .Strani takiga is fveta; ni vršden, de sbivi! ” Kaj! od togote fo oblazhilo snad febe tergali, ino prah nakvifhko me¬ tali. Jdsernik fhe sdaj ne v£, per zh&nu je. V’grad rezhe Pavla gnati ino bizhati. Svdditi, isfiliti hozhe is njega, kaj fe je ljuddm ta¬ ko ftrafhno samčril. Shdk’ftebru ga s’jer¬ meni pervesujejo, kar Pavel sraven ftojčzhi- mu ftbtniku rezhe : „ Ali pa fm^fte Rimla- na, prddett je obf6jen, bizhati? ” .Stotnik to fiifhavfhi gre naglo k’jeserniku, ino mu rezhe; „ Pomifli, kaj delafh ! ta zhlovek je Rimlan.” Jdsernik je fam sdajzi prifhel, Pav¬ lu rezhe: „ Povej mi, ti fi Rimlan?” Pavel je djal : „ Rimlan.” Jesernik rezhe: „Jes fim fe s’ teshkitni dnarmi v’ rimla'nftvo vku- pil. ” Pavel rezhe: „ Jes ga po rojftvu imam.” Per ti prizhi fo odftopili, ktiri fo ga tepfti . bili namčneni: gredd. Jdsernika pa, ko je svedel, de je Pavel Rimlan, je she to fkerbdlo , de ga je bil vkljčniti rekel. Ali kdor kaziga tudi nar fpodnifhiga zliloveka rasshali, bi ga moglo fhe veliko bol fkerbeti; ker fe Bogti fhe veliko bol sam^ri, kakor fe je, kdor je Rimlana tdpel, Rimlanam. Sakaj, toljziga kaj ko je tiftikrat Rimlan bil, vfe kaj vdzhiga je le vender boshji kraljefhžhan ino prihodni nebefhzhan, kar je vfaki zhlovek. 253 si. Pavel pred velkim sboram. Drugi dan rezhe jesernik, Klavdi Lisia fe tnu je djalo, duhovfhini ino zelitnu vdl- kimu sb6ru vkup. Potlej vkasbe Pavla is j^zbe perpelati, ino ga v’ sbor poftaviti, na tanjko zbe saflifhati, kaj fe imajo Judje zhes-nj pertoshiti. Pavel, . on neddlshne veftl, je vefčl v’sb6r Popil, v’ozhi jih pogleda, ino P ti¬ mi le befedami fe sazhne odgovarjati: Vi moshje, ljubi bratje! s’vfo dobro veftjo fim pred Bogam ravnal do danafhniga dne ! ” Ananija pa velki duhoven mu rezhe po so- bdh dati. Pavel mu rezhe: „ Bog te bo bil, ti pobelena Bena! Tukaj fedffh, de bi me po poftavi fddil, sakaj torej me soper poftavo biti velčvafh ? ” Okolj ftoj&zbi fo djali: „ V^lkiga duhovna bofh kliel ? 5 * Pavel odgovori: „ Ljubi bratje! nifim vf«$ del, de je velki duhoven. Ne bil bi fzer tega Boril. Pifano je namrezh: Prednika fvojiga ljudftva ne kdlni. ” Te befede bi mogli tifli slafti pdmniti, ktiri li zlo nizh is tega ne ftorč,, de de- shelfko ali duhovfko gofpdfko vkljinjajo. Pavel je sdaj ozhitno vidil, de per ti fodbi ni nobene pravize. Tako voljno ko je vfo kri vizo rad savolojesufa prebil* per- pufhžnih potov, oret fe, vender nozhe muditi. Ena rezh fe mu sdi, kakor nalafh. Polovizo sbčra je bilo jSaduzčjov, polovizo Farisejov. t Saduziji fo terdili, de ni n^ vftajenja, n6 angelov ino duhdv. Fariseji fo občje verovali, ino per ti rizhi fo prav imeli* Pavel tedaj, od mladiga per Gama- Ijelovih nogah po Farisejfkimu. vuku v 5 veri podvuzhen, gre ino savpije: „ Moshje ino bratje! Jesfim Farisej, ino lin Farisija! Sa- volo vupanja v’vizhno shivlenje, ino savo- lo (vire) v’ vftajenje od mertvih sdaj letu pred fodbo ftojlm,” Kar vsdignejo vfi Fa¬ riseji fe, ino fe sa Pavla potegnejo, ino djali fo: „ Nizh hudiga ne najdemo nad tim zhlovekatn. Zhe pa je angel, ali kaki drugi svelizhan duh s’njim govoril, tega ne moremo Bogu braniti.’’ Pa tudi t Saduziji fe fkopizbjo, ino odrekd. c Siln prepir, ftrafhno vpitje vftane. Hrup ino vdfc srni- raj vezhi je perbajal, de fe jesernik »boji, Pavla bi rastergati vtegnili. .Strashi torej rezhe v’ sbor, ino po lili is sbdra vsiti, ino na grad pelati ga rezhe. Pavel je bi! tedaj fpet v’jizhi, ino, vi- dili bomo, sa-nj je bila sdaj grosno shaloft- na. c Sofebno fe mu je moglo inako ftoriti, de ga njegov laftni rod ni poflufhal, ino de je tako ftrafhno hud va-nj, ktiriga je tolj- ko Pavel ljubil, ino toljkaj svellzhati jif- kal. Ali Jesuf ga je po nozhi v’lipi perkasni potolashib Vef mil ino prijasen fe je v’ temni jizhi sraven njega perka- sal, ino ljubesnivo mu rezhe : „ Le fta- noviten , Pavle ! kakor fi me v’ Jerusa- lemu , me bofh tudi v’ Rimu fprizho- Val. M Vuzhlmo /e tuMtu , de v’ ftifkah ino preganjbah fe fmč vfaka nedol- shna pofkufui, ki jo pamet fvčtuje : pa fofebno savupanje fe more v'Boga flaviti. Kjer nobena zhlovefhka modrdft ne isda, ino kjer vef zhlovefhki trofht od¬ neha, trofht ino pom6zh hodi ondi odBogž. Sraven vidimo, kako je Jesuf Kriftuf fvojo vir o, ino po njej fr^zho v lih narodov na semlji smiraj bol ino bol ras- fhiral. Kar fe je v’ nesnanimu Nazaretu na tihimu perzhelo, fe sdaj v’ obeh velkih m^ftih tedajniga fveta, v’ včlkimu meftu Judftva, ino v’velkimu tndftu ajdftva, o- zhitno ino flovezhe rasosnanuje. 22. Pavlov feftrinik. Kar je Jesuf Kriftuf Pavlu obljubil, mu je tudi fpolnil, ino to vfe slohkama, ino farno od febe fe je dalo. Kmalo fsasnavo drujiga dnd fe nekaj Judov fterne, ino saperfesbejo fe, ne j^fti n6 piti,, dokler Pavla ne vmore. Nad fhri- ridefet jih je v’ ti perfegi. Nekoljko jih gre k’ v^lki duhrivfhini, ino ji povedo: „ C S* ftrafhno perfego fmo fe saperftgli, kar grishleja ne pokufiti, dokler Pavla ne vir.o- rimo. Torej velki sb6r vkashite na ju* trajfhni dan , jesernika pa profite , de vara fhe enkrat Pavla perpeli, Ti ržzhi bol do tdnjkiga, režite, bi radi prifhli. Ml pa bo* mo perpravleni, de ga vbijemo, prdden bo prifhel.” Ta nesdiifhni naklep je bil du- h6vfhini vfhezh, ino tako fkldnejo ftoriti. Pavlova feftra je finii imela, ino veC ta naklep je flifhal. Na grad gre ino to Pavlu pove. Pave! poklizhe eniga ftdtnika, ino mu rezhe: „ Prolim te , peli tega mla- denzha k’ jeserniku, nekaj mu ima poveda¬ ti.” t Stotnik mu feboj rezhe, ino ga k’je¬ serniku peld, ino mu rezhe: „ Pavel, jetnik, me je profil, tega ld mladenzha k’ tebi pe^ lati; nekaj ima P teboj govoriti.” Jesernik je mladdnzha prijasno per roki prijel, ino ga ftrin pela, ino mu rezhe: „Kaj mi imafhpovedati? ” Mladdnizh rezhe : „ Judje fo fe te profiti pogovorili, de bi jim sajtro Pavla fhe enkrat v’sbor perpelal. Bol do dobriga bi ga radi saflifhali, ti po- rezhejo. Pa nikar jim ne verjami! Sakaj nad fhtirdefdt m6sh mu po shivlenju ftrd- she , ino saperfegli fo fe, ne jdfti, ne piti, dokler ga ne konzhajo. She vfe je perprav- leno, Id tvojiga povdlja fhe zhakajo. ” Jd- sernik odpravi mladdnzha, pa terdo mu je saterdil, nikomur nizh praviti, de mu je to povedal. Ino ref ni nikomur nizh sinil. Kmalo rezhe jdsernik dvdma ftčtnika- ma priti, ino jima povelje da: „ Sapovejta perpravlenim biti petfto pefhzam, fedemde* fet kdnjkam, ino poverh fhe dvefto kopdj- nikam. Noz6j ob treh pojdejo v’ Zesard- jo. Tudi fkerbfta, de fe bo Pavel kam pofa* dfti imel, de pojdsdi, ino defesdrav ino zdi do oblaftnika Fefikfa perpravi. 25 1 Jesernik je tudi lift do oblaftnika pi- fal; taki leje bil: „Klavdi Lisia shlahtnimu Fžlikfu, deshele fpr^dniku, sdravje! Tega niosha, ki ti ga pofhlem, fo Judje sgrabi¬ li , ino she morili. Jes fnn s’ vojfko pri- fhel, ino jim ga is r6k otdl, ker fim sv d« del, de je Rimlan. Saditi hotd, kaj imajo zhes- nj, ino kaj de ga tdshijo, fim jim ga v’njih sbor pela!. Ali vidil fim, de je ld savolo nekakih vprafhb njih vere vfa ta toshba, nd pa, de bi kafcfhin fmerti ali sheldsja vredni sadolshnik nad fabo imel« Ino ker mi je povedano, de mu Judov po shivldnju ftrdshe, ga k’tebi pofhlem, ino tudi toshnikam fim k’ tebi rekei, de naj per tebi toshujejo, kar imajo zhes-nj, Sdrav oftani! ” Stdtnika fta svefto povelje fpolnfla.' Vojaki ali foldatje vsamejo Pavla med-fe, ino ob dani uri odrinejo, ino fhe po ndzhi ga v’ Antipatrid perpelajo. Pdfhzi fe nasaj ondi na grad v’Jerusalem vernejo, kdnjki pa ga fpremi jo v’Zesarejo, ino fo lift de- shdle obliftniku dali, ino Pavla pred - nj poftavili. Lift prebravfhi, vprafha oblaftnik , is ktire deshele de je Pavel? Ko fe mu povd, de is Zillzie, mu rezhe : „ Prav je! De le tvoji toshniki pridejo, te bom safli- fhal.” Mej tim zhafanrpa ga rezhe v’fod- nifhnizi varovati; bila je lep dvor, ktiriga je bil Herodesh, s’Vdlkiga perdevkam, po- ftavšl. Ljubi moji! blagi mladdnizh , po ktiri- snu je Bog Pavlu shivlenje otel, jelite, vam Tretji ino %het . del. R f as 8 je slafti savolo lju besni do vujza, ino »avoln Tvoje sveftdfti ino molzhdzhno- fti \fnezh ? Persadenite Ti torej, de mu bote enaki. Po kaki ljubi, svdTii ino pra- vTzbni dufhi vd 8cg na tihim doftikrat ve¬ liko dobriga nafnovati, kar bo zhes Tio ino fto Idt fhe ljuddm k’svelizbanju, ki shenaf sdavnaj vezh na semlji ne bo. 23* Pavel pred Felikfam desh&nim oblaftnikam. Pet dni potlej gre Ananija vdlki duho¬ ven lam v’Zf šarijo, ino s’njim nekoljko liudlkih ftarafhin. Tudi beftdnika perpela- jo Teboj, Tertula, de bo govoril. Pred Feiikfa ftopijo, Pavla t6sbit. Pavel je per- pelan, ino oblaftnik Tdde na fddni Ttol. Teitul perTiepi, sazhdl je: „ K liki mir pod teboj vshivamo, ino koljko lepih po¬ pravkov je od tvoje fkerbnofti po nafhi desheli , to, o imenitni Felikf! borno vlelej ino povfdd s’ v»o mogozho hvalo fposnali.’* Kadar Te je f 5 to perhsnoftjo oblaftniku per- kupiti fkufil, rtzhe: „Pa, de te predolgo ne naditshujem , te profim, de naf, k? rpo- rdzhem, po Tvoji Tiari dohrdri ino krotk6fti saTliThi. Nafhli Trno, de ta ld zhlovek — v s Pavla pokasbe — je prava kuga na Tvetu, de po veTdlnimu fvetu Judam sdrashbe na- pravla, ino de je fprddnik NazareThzhdnfke *59 puntarfke vdre. Kaj! zlo tempel je fkufhal ofknimti. Mi fmo ga tedaj prijeli, ino hodi po fvoji poftavi foditi,’ pa Lisia jeser- nik, je vmdf prifhel, ino nam ga po fi i smed rok vsel, ino per tebi nam ga toshiti vkasal. VTe to, kar ga tdshimo, zhe she le na tanjko iti miflifh , bofh fam lohka od njega svedel. ” Vdlki duhoven ino ftara- fhini fo perterdili, ino perterjajo, de je rdC tako. Potlej je oblaftnik Pavlu govoriti mig¬ nil. Pavel pogleda Felikfa, ino ob kratkim, pa krepk6 fe odgovori: „ Ker vdm , de fi she veliko Ide fodnik tega nardda, fe tolj- kaj ferzhnifhi lohka sa - fe odgovorim. Kma- lo tukaj le v’ Zesardji lohka svdfh, de je fhe Id dvauajft dni, nizh dalj, kar Cm od tod v’Jerusalem molit fhel. t Shd govoriti s’ komu v’ tempelnu me nifo vidili, kar v* njemu hrup med ljudftvam napravlati. Pa tudi po f-hodnizah nd, nd kje drugi v’md- fiu. Vtiga tega, kar me dolshd, ne morejo nikar ftvarize fkasati. Rad pa, ino na r«v- noft ti povem, de po vdri, ki ji krivo- vdrftvo pravijo, flushim fvojih ozhakov Rogli, ino de torej vfe vdrjem , kar je v’po- ftavi in prerokih pifaniga, ino de imam vu- panje v’Boga, ino tudi oni ga imajo, de bo od mertvih vftajdnje pravlzhnih ino nepra- vizhnih, ino persaddvam fi tedaj, per Bogu ino per ljudeh dobro vdrt imdti. Zhes ne- koljko let pa fim v’ Jerusalem nasaj pri¬ fhel, narodu fvojimu vbogajme perndft.ino Bogi poveril v’ tempelnu dar ino obljube 2Č0 opravit. Na tiharaa bres fhuma opravlajd* zhiga me je nekaj Asiafhkih Judov sgrabi- lo, ino fo hrup zhes-me napravili. Ti Judje bi mogli tu biti, ino oni tdshiti me, zhe imajo kaj do mene. Pa tudi ti 16 naj govo¬ ri , kaj krivizhniga fo nad menoj dobili, ka¬ dar Cm vprizho v’njih sboru ftal ? Te befede mende fej nd, ki Cm jo v’frddi njih sbo- ra, ino pa prezej glafno isrekel: Savolo vftajeDja od mertvih Cm danfi od vaf t<5- shen?” Felikf vidi, de Pavla Id is fovrashtva in6 is flepiga ferda^ toshijo. Pa vender fhe fklep odloshi, ino je djal: „ Kadar jesernik Lisia pride, vaf bom saflifhal. ” Do tiftih mal da ftdtniku povelje, Pavla varovati, pa mehko ino lepo mu rezhe s’njim ravna¬ ti , nizhefar mu kratiti, tudi nikomur njego¬ vih ne braniti k’ njemu priti ino mu ftrd- zhi. Nekaj dni potlej pride Felikf s’ Brusi¬ lo , fvojo sheno, bila je Israelka, fpet v’ fodnifhnizo, ino rekel pred - fe je Pavlu, ino ga od vdre v’ Kriftufa poflufha. Ker pa je Pavel od pravize, zhiftofti ino od prihodne fodbe govoril, fe Felikf vftrafhi, rezhe mu: „ Sdaj le pojdi; kadar bom bol zhafa imel» te bom she fpet poklizal. ” Ino pa rdf fhe vezhkrat je po-nj poflal, ino fe s’njim pogovarjal; pa ld, ker je mdnil, Pavel mu bo dnarjov ponudil, de bi ga is- puftil. Lakomnoft ino kriviza tedaj fte bile na pdti* de ni Felikf od vere v’Je- s6 1 sufa rad flifbal. Ali zhafi: je to ti veri , de fe hudobniku ne perlega. Tako je dve ldti menilo. Poflednizh je Felikf ob flushbo prifhel, ktiro je tako hudo opravlal, ino drugimu je ddna. Tifti namrezb, ktiri pred Bog a m prav ne ra vodjo sadnizh radi tudi per ljudeh ob zhaft i no vel j a vo pridejo. Felikf pa, Judam fhe poftrdzhi, je Pavla v’jčzhi popuftil, 24, Pavel pred oblaflnikam Porziam Feftam , ino kraljam Agripam. Noviga oblaftnika, Porzi Feft. mu je bilo ime, kadar je prifhel, fta kralj Agri« pa, ino njegova feftra Bernika, posdravit fhla. Nekaj dni fe per njemu v’ Zesar^ji pomudita. Velka duh6vfhina , ki ji fo- vrashtvo do Pavla nobeniga pokoja ne da, je Fefta kmalo, ko je prifhel, Ptoshbami zhes Pavla obldgla. Feft je to tdshbo zhes Pavla kralju v’ mifel vs^l ♦ „ Felikf, mu rezhe, mi je l£tu mosha sapertiga puftil, savolo ktiriga fo me, ko fim v’Jerusalemu bil, velka duhčvfhina ino Judovfki ftarafhmi nagajali, de bi jim ga k’fmerti obf6dil. Pa djal fim jim: Rimla- nov navada ni, koga obfojovdti, preden ni fo tdshenza toshniki v’ prizho, ino preden odldga ne prejme, le odgovoriti savolo eb« ddlshbe. ICer pa fo Idf prifhli, fin bres odlafhka k»nalo drugi dan feiel, ino rezliem roosna perpelati. Pa toshifiki, kadar fe o- glalijo, nilo vddli nizh caziga zhes-nj po¬ vedati ; vfe kaj liujiga fim fi domifhlovaU Ne¬ kake prepirfhioe savolo fvoje vere fo le s’oj im imeli, ino od nekaziga Jesufa, ki je vmerel, ino Pavel pa je terdil, de shivf. Ker fe v’v r e to nifim svddel» lim ga vpra- fhal, ali bi ne hotel v’Jeruzalem iti, ino ondi fojen biti ? Pa Pavel je odgovoril: Prdd Zefarjovim fodnim ftolam ftojim, ino prdd tim ftolam me gre foditi. Judam nifim no¬ bene kri vize ftoril, kar fam bol vefh. Zhe fim kaj kriviga ali fmerd vredniga ftoril * ne branim fe vmreci. Zhe pa vfe vkup nizh ni, kar me toshijo, jim mene nihzher ne more isdajati. Pred Zefarja klizhem, ” S’ fvojimi fvetaiki govoril, ino fposnal fim mu J Pred Zefarja fi klizal, pred Zefarja te bom poflal. Ino varovati fim ga rekel* dokler ga do Zefarja poflati perloshnoft do¬ bim,” Kralj Agripa rezhe Feftu : „ Vender bi rad flifhal tega mosha.” Feft mu rezhe: „ Sajtro ga bofn. ” Drugi dan prideta kralj Agripa ino Be- renika s’vel »ko zhaftjč v’ fodnifhnizo, ino obdajana s’ vdjfkinimi jeserniki ino s’ vfo vdlfco mdftiro gofpodo. Feft jih v’ fprafh- vdvnizo pela, ino rezhe Pavla perpelati, ino je djal i „ Kralj Agripa! ino vi vfi moshjd, ki fte tukaj! Vite tukaj tega Id! vfa Judovi a6 3 fhina je savolo njega v’me tifhala, s’enim ghfatn to v’ md vpili, de ne gre, de bi fhe shivel. Pa oajdel ficn, de ni nizh fmerci vredniga ftoril. Ker pa je fam pred Ze~ farja klizal, fitn ga do njega poflati fk'd- nil. Pa fhe sdaj nimam nizh terdoiga Gof- poiu od njega pifati. Torej pred vaf, ino slafti pred* te, kralj Agripa, ga perpeldm, de po vdrd gzhini preprafhbi fej vender kaj pifati dob m. Sakaj, nevumno fe mi sdi, jetnika pofhilati, ino sakaj fe pofhle, po¬ vedati ne ve liti. ” Agr«pa rezbe sdaj Pavlu: „Perpufhdno fe ti je oJgovo.iti.” Pavel je roko fproftdril, ino odgovor sazhne: „ c Srezhniga fe delam, ljubi kralj Atipa! de fe danfi sa vfe, zhefar me Judje dolshd, pred t boj lohka odgovorim, sadi sato, ker vfe vefh, ino tudi fhege ino navuke per Judih posadfh. Torej, profim te, poterpi me!” „ Kar tedaj moje shivlenje oi mladiga tizhe, ker je med mojim narodam v’Jeru- salemu bilo, ga vli Judje vedo. She slav- naj tim jim snan, ino zhe hozhejo pri/.ha- ti, bodo povedali, de lim po nar ojftrejfhi- mu vuku nafhe vdre, po Farisejfkimu vu- ku , shivel. [no slaj morem tukaj v’fodbi ftati savolo vupanja v’obljubo od Bogd na- fhim ozhakam dano, ktiro tudi nafhih dva- najfl: rasrolov dofezhi vupa, ino po nozbi ino po dnevi Bogu fltishi. Savolo tega vu- panja, ljubi kralj Agripa! lim ol l?rael- zov tdshen. Je mogdzhe, de bi fe tud* 2$4 Israefzam neverjetno sdelo, de Bog mertve obuduje ?” „ Tudi jes-fizer fim fam per febi m6- nil, de fe morem JesuCovimu imenu is vfe mozhi' vftavlati, kar fim fe tudi. V’ Jeru- salemu, od vdlke duhdvfhine oblaft do- ftgf hi, fim veliko fvetnikov v’ jezhe po¬ metal, ino pogofto ino po vfih f-hodnizah fim jih jifkal, ino Jjesufa vkljfnjati filil, ino kadar fo fe obfojovali, k’ njih fmerti fim pervoljval. Kaj ! taki divjak fim bil, de fim jih zlo v’ ptuje mdfta preganjal. ” „ Taki fim tudi s’oblaftjo ino poveljmi od v^lke duhovfhine v’ Damafhek fhel, kar po poti v’fr^di dndva, ljubi kralj! vidim, de luzh, kaj fdnzhina fvetloba ! mene ino moje tovarfhe od nebčf obfvdti. Vfi fmo na tla padli, ino jes fim glaf flifhal rdzhi mi po Iiebrejfko: „ c Savle ! ( Savle ! kaj me preganjafh?” c Sim vprafhal: „Gofpod! kdo fi ti?” Gofpod je odgovoril: „ Jes fim, Jesuf, ki me preganjafh. Pa vrtani, ino na noge ftdpi! Saco fe ti perkashem, de te v’ fvojiga flushabnika ino v’ prizho vfiga, kar fi vidil, odvdljim, ino vfiga, kar ti bom fhe rasod^val. Od tvoji ga, ino od vfih nar6dov te bom ot£l, ki te k’njem pofhlem, de jim ozhi' odprdfh, de fe od trne k’ luzhi, is hudizhove oblarti k’ Bogu fpreobernejo, iao de po včri v’m^odpufha- nje grehov ino svelizhanja dčlesh per po- fvezhdnih dobojo,” „ Po ti nebčfhki perkasni, ljubi kralj Agripa ! nifim bil dalj nejevero; narprč/ Damafhzhdnam, ino potlej Jerusalemzhdnatn ino po vlimu Juddjffcimu, ino pa tudi ajdarn firn pokoro delati, iuo fs k’ Bogu fpreober« niti, iao pokore vrddni fad dajati osnano- va!. Ino to je vef vsrok ino urshoh, de fo Judje v’tempelnu v’md planili, ino vmo- riti me fkufhali. Tode s’ boshjo poinozhl6 fhe dan danafhui tu ftojim, ino malitn ino velkim prizham, ino, kar fo Mosef ino pre- r6ki prerokovali, nizh drujiga ne govorim: De bo namrezh Kriftuf terpel, ino de bo perviz on vftajzov od fmerti, ino de bo po njemu Israelfkimu , ino vlirn narodam luzh na semljo perfjala. Kadar fe Pavel tako odgovarja, je Feft, on Rimlan, ki ni ne fveti ga pifma posnal, ne Jesufove sgodovfne vedel, na glaf.sa- vpil: „ Pavle ! tebi fe mefha ! tvoja prevu- zhendft te je ob vum perpravila. ” Pavel mu rezhe: „0 dragi Feft! ne mdfha fe mi nd, refnizo ino pamet govo¬ rim. Kralj tii le, ki mu ravno sato na rav- noft govorim, to vfe dobro vd. Nizh tega, miflim, mu ni fkritiga. c Sej fe v’nobeni~ mu kotu ni godilo. Verjamefh prerdkam, kralj Agripa ? Verjamefh jim, jes vem. ” Agripa rezhe: „ Le fhe kaj maliga, ino Kriftianu biti me pregovorifh! ” Pavel odgovori: „ Malo ali veliko! Pred Bogam sheljim, de bi vfi vfi darsfi me flifhijozhi, ne Id ti, taki bili, kakorfhin fim jes, svunaj tih le okov. ” Kralj, oblaftnik, Beranka ino vfi sta¬ ven feddzhi, fo vftali, kadar Pavel to re- a66 zhe, na ftrati gred<5, itio fe pogovarjajo; vfi enako fo djali: „ Ta zhlovek pazh ni nizh Roril, kar bi bilo finerti ali shelesja vredno. 5 Agripa je Feftirfhe poverh djal: „ Ta mosh bi fe lohka ispuRil, ako bi ne bil pred Zefarja klizal. ” 25. Pavlova nevarna voshnja po morju. Ker je bilo Pavla v’ Rim do Zefarja poflati fkleneno, ga s’ nektirimi drugimi jetniki vred Ročniku zefarfkiga vira , Julju po imenu, o Majo. Pavel s’ Luke- sham, iao AriRarham — is ljubesni Ra fe s’ njim v’to dolgo nevarno voshnjo fpufti- la — Ropi v’barko, iuo barka gre bres po- mudka na morje. K malo drugi dan fo she v’ imenitnimu tershnimu medu , Sidoiu, frezh- no vRdvili. Tudi v’ timu meRu je bilo she prez f j krRanov; Juli je f’Pavlam le¬ po ravnal, ino ga puRf te fvoje. prijatle objTkat iti. Ino l°po lo ga fprejeli, lju¬ besni vo mu poRr^sliejo, ino s’ vfim ga prefkerbe, kar mu je na pot treba. Vite, tako le ljubdsen bodezhe pdti f kosi shivlenje, tako rekdzh, povfdd s’rd- shami potr^fa! ,Spet gredd is c Sidona, ino fe dalej pe- laio. Ker pa fo jim vetrdvi nafproti, mo¬ rejo velik ovinjik narediti, ino fe sad sa Zipram pelati, ino frezhao pridejo v’ Liftre 267 na Ufhko. Ondi je ftdtnik Alekfandrifhko barko is Egipta naj Jel, s’shitatn vlosheno, ki je ravno na Lafhko hoda. S’ jetniki vred gre prezej va*njo. Savolo nafpr6tnih vetrov dolgo dni pozhali lesejo, sadnizh doteshejo Kr^tnifki otok, ino vftavijo v’ne- kimu kraju, ki fe mu je v’ lepimu brodu reklo, ne d£lezh od Talafanfkija mefta. Ker je she pasno v’ jefen bilo, ino ker je b la voshnja po morju savolo viharjov nevarna, jim Pavel fvčtuje, ino pravi: „ Ljubi moshje! jeft vidim, voshnja sazhena tesha na biti, ino ne le vklada ino barka, t-mo h tudi nafhe sbivlenje je v’veliki ne- varnofti. Tukaj fvetujem zhes simo oftati. ” Barke gofpodar pa ino kermar fta djala: , Ker je v’ timu kraju brod neperpraven ? v’ Fetuke naj bi fe raji fhlo, de bi fe ondi presimilo: drugotno morfko mefto tega ot6- ka fo bile Fenike. Ne Pavlu, tima dvema je bol Potnik verjel; ino pa vfim po v^zhi- mu v’ bani je bil ta fvet vfhezh. Kakor pred ljudje, fo ravnali; manjfhi^a slega fe ogi¬ bajo, pa ne pomiflijo, de fhe le v’ vezhiga gredo. Ker ravno pnvi vdter pervldzhe, fo berfh menili, hala! na ravnoft bomo v’Fe- rikih; odrinili fo, ino ob Kretnifki desheli fe memo pelajo. Ali kmalo pervi dan sazhne lilna buria vihati, ino f’tako filo fe je v’ barko vperla, tako jo podi, de fi jo brodni¬ ki saftonj Vshutrati persadevajo. Puftiti jo mo* rej). Proti malimu ot6ku, djalo fe mu je Klavda , gnani, fo ravno komej fhe zhola 268 otdli, ki Je per vfaki barki; ioo na vfe pre¬ tepanje morejo delati, de barka na klezhec ne perleri. Drugi dan fhe ftrafhnejfhi vi¬ har rjdve, ino barko Ptoljko lilo femtertje lufka, de fe more vklade v’ morje pometati. Tudi tretji dan fhe huji, ako biJjilo mogo- zhe, je lotnaftil. VTe perf&he, kar je roke imdlo, ino zlo barkino orddje pomezhejo v’ morje. To ftrafhno vreme je nekaj dni terp^lo. Vfe obndbje je bilo P zhernimi oblaki satamndno, inonč fonza,ne svdsde ni bilo sagledati. Vfe vupanje shivlenje otče je sglnilo; od ftrahii ino trepeta fe niko¬ mur v’ barki ne ljubi vezh P zhem ogre- fhiti. Pavel je is ferza molil, ino njegova mo¬ li tu v je vflifhana. V’ frddo sdaj ftopi ino jim rezhe: „ Vi' ljubi mosbje! Moj fvet bi bili mogli poflufhati, ino nd odrivati is Krete: tako bi fi bili nefrdzho ino sgubo od- vernili. c Saj sdaj fi dajte dopovedati, ino ferzhni bodite; nobeden namrezh naf ne bo ob shivlenje prifhel, le farna barka fe bo potopila. Sakaj noz6jfhino nozh fe mi je angel Boga perkasal, ktiriga lim, ino ktiri- ga zhafidm, ino mi je rekel: Ne b6j fe Pavle ! pred Zefarjam ti gre ftati, ino glej, Bog ti je vlih shivlenje podaril, ktiri fe P teboj vdsijo. Torej, ljubi mosbje! le ferzhni bodite! dokler, jeft Bogu vupam, de fe bo sgodilo, kakor je obljubil. Na otok naletdti pa moremo.” Mej tim je fhtirnajfta nozh po odri mbt naftopilf, ino fhe vedno jih morje g oni 269 ino mezhe. O polnozhl fe brodnlkam do- sdeva, de fe k’fuhimu perblishujejo. Gloho- zhino stuerijoj ino dvajfet feshdnov je bilo# ,She nekoljko dalej gre barka , ino fpet me¬ rijo, ino morje je bilo le pdtnajft feshdnov globoko. To je bilo snamenje, de fo bliso fuhiga. ,Serzhno fe vfi vefeld, pa bali fo fe, de bi barka na fhkalovje ne perletdla, ino de bi fe ne vbila. c Shtiri mazhike ver- shejo is sadniga kerma v’morje, de bi bar¬ ko vftanovili. Vfe je dndpa shelno, komej ga dozhakujejo. Nekdri brodniki pa bi bih radi is barke vfhli, ino is barke zholn ispu- fhajo , ino fo k’ videsu djali, de bi tudi per prednimu kermu radi mazhkov pometa¬ li , de bo terji barka ftala. Pavel kmalo zhuti, kaj miflijo, ino ftotniku ino voja- kam rezhe: „ Zhe tl v’ barki ne oftanejo, ne bote oteci.” Vojaki fo per ti prizhi verve odfekali, ki je zholn na njih vlfel, ino zholn je v’morje padel, ino valdvi fo ga odgnali. Proti jutru, kadar fe daniti sazhne, fpravi vfe ljudi Pavel vkup, koljkor jih je bilo v 5 barki , dvefto fheft ino fddemdefet diifh ; med-nje ftopi, ino jim rezhe: „ Danli je she fhtirnajfti dan, de fte bres jddi, ino ogrefhlli fkorej fe nifte. Torej prolim vaf, vshlte kaj, tega je trdba, de fe ohranite« Ne bojte fe; laf na glavi fe vam ne bo sgu- bil.” Pavel to rdkevfhi vsame kruh, sa- hvali Bogi vprizho vlih, ino fi ga odldmi, ino je jddel. Ker drugi to vidijo, sazhnejo boljfhi vdlje perhajati, ino fo tudi jedli« 270 Isglddi namrezh vfelej bol sdajn, kakor be- fdde. Kadar fe najedb, fo tudi vef drugi shivesh v’ morje smetali, de barko fhe bol pola jf ha jo. Tazhaf fe dan flori, ino fuhi fvet vidi¬ jo pred feboj. Pa kraj jim je ptuj ino ne- snan, ino farni' ne vejo, kej fo. Satok vi¬ dijo, to je, v’fuhi fvet ftojdzhe morje* med ftenami v’savetju po obeh ftrandh. Va *nj, zhe fe bo dalo, miflijo barko pofiliti. Mazhke porujejo is mdrja, jadra fproftrejo, sa vdfla primejo, ino v’ kraj priti fo jifkali. Pa na fipino perlere, ino barka fe na dvoje prekole. Kakor bi bil vsidan, fe je prddni kerra nataknil, ino sadniga fo val6vi ras- bili* Vojaki isddrajo mdzhe, pomoriti hozhe- jo jetnike, de bi jim ktiri ne odplaval ino ne vfhel. c Stdtnik , Pavla slafli bi bil rad per shivlenju ohranil, jim je vender vbra- nil, ino vkashe : „ Ktiri snajo plavati, naj nar pervi v’morje pofkazbejo, ino na fuho plavajo. Potlej bodo drugim po defkah ino barkinih fhpriklah na fuho pomogli.” Tako fe flori, ino vfi fo frezhno na fuho prifhli, nihzher ni vtonil, ino, kakor je Pavel prdd povedal, nikomur nizh shaliga fe ni sgodilo. Ljubi moji! nad Pavlam ne vidimo ld modriga ino bogabojdzhiga, f’zhloveka ve'zh- nimi potrebami snaniga moshd: rudi v’zbaf- nih potrebah, v’filah, v’ ktirih fhe takim pžmetnim pameti smanjkuje, v’ ktirih juna- kam ferze vpade, oftane Pavel nepreftra- 2yi fhen; pokdjin ftojf ino fe ne gane; per vfunu vd muder fvet dati, vfim ferze pod¬ preti ; vlim , kar jih je bilo s’ njim v’ nevarnofti, je shivlenje ct61 Laftni nje¬ gov navuk, ktiri fe tako lepo fpolni nad njim , hozhemo fhe letu 16 pertifniti t „ Bo- gabojdzhnoft je sa vfe dobra, ino obljubo ima fidsjniga ino prihodniga shivlenja,” 26 . Pavel v’ MaltL ino-v’ Rimu. Kadar fo bili she vfi na fuhimu, fhe 16 sved6 , de fe Malta ti de.-heli pravi. po vupanju včrbizhi sgodimo vezhniga shivlenja. ” „ Ali ne vefte, de fte boshji tempel, ino de boshji Duh v’ vaf prebiva ? Kdor pa boshji tempel ofkriini, ga bo Bog pokon- zhal; dokler, boshji tempel* kar fte vi, je fvet. Ino pa tempel shiviga Boga fte, Bog fam pravi: „ V’ niih bom prebival ; med njimi bom hodil; jes bom njih Bog, ino oni bodo moje ljudftvo. ” Ker imamo tedaj toljke obljube, moji ljubesnivi! zhifte od vftga madesha dufhe ino telefa fe ohrani¬ mo, ino v’ boshjimu ftrahu dokonzhujmo fvoje pofvezhdnje. ” „ Opominjam vaf torej: po duhu rav¬ najte ioo mdfuiga poshelenja ne bote pozhe- njali, Vfef6 namrezh soper duha, ino duh so¬ pe r mefd posheloje: eden drugimu fta ii so¬ per. Ddla mefa pa fo, vfakimu je snanot itnrbdtftvo, nagniifnoft, neframnoft, nezhi- ftoft , malikovanje^ savdajanje, fovrashtvo, sdrashbe, ferd. napenanje, krpg, napake, raspertije, nevofhlivoft, vbijanje, pijanzho- vanje, poshrefhooft, ino vezh takiga. Od ktirih del vam povem, kar fim vam she vezhkrat povedal: De ktiri take rezhi dela- 283 jo, ne bodo boshjigakraljdftva dofegli. Duhd fad pa fo: ljubdsen , vefelje, mir, poterpesh- Jivoft, prijasnoft, dobrota, persanaf hooft, krotkoft, sveftoilt, pametooft, sdersbnoft, zhiftoft, Kriftufovi pa fo mefo s’ vfimi hu¬ dimi sheljami ino flaftmi vred nad feboj kri- shali. Ako tedaj v’duhu shivimo, po duhu tudi ravnajmo.” „ Štiri fo po mefu ( k tiri telefne po- zhutke poflufhajo), tudi po mefu miflijo C fo mefaiga duha, mefeni ino v 5 posetn« liffco saraifhleni ). Ktirt pa fo po duhu (kciri duha pofiufhajo), miflijo po duhu (fo duhoviga duha). Mefniga duhd biti je fmeru duhoviga dubi biti je sbivlenje ino mir. Mefni duh je boshji fovrashuik, ino ne pod- kldrie fe boshjim sapovdim, ino pa ne more fe jim, ker je nemogozhe, de bi mefendki po boshji volji ravnali. Vi pa nifie po mefu , temozh po duhu, zhe faj veoder boshji Duh v’ vaf prebiva. Kdor nima Kriftufoviga du¬ ha, ni njegov, ino Id tifti, ktiri fe boshji- mu Duhu vdajo, fo boshji otrozi. (Tudi porok nevmerjozhnofti ino prihodniga od fmerti vftajeoja nam je boshji Duh). Ako namrezh je Kriftuf v’ vaf, teld naj tudi sa- volo greha vraerje, duh Id vender savolo opravifhtva shivi. Kaj ! zhe duh Jesufoviga od fmerti obddza v’vaf prebiva, bo on, obudivfhi Kriftufa od fmerti, po fvojimu v’ vaf prebivajdzhimu Duhu tudi vafhe vmerjdzhe telefa fpet oshivel ” fi84 2g. V&ra, vupanje ino ljub£sen, V£ra, vupanje ino ljubesen fo snotraj- nje boshje kraljeftvo notri v’zhioveku, ino torej duh zeliga kerfhanftva. Kako kaj ve- likiga, lepiga ino vefdliga Pavlu fo te tri zhddnofti, te tri matere v lih drufih, bomo is tih le njegovih navukov vidili: „ Po vdri rasvumemo de fo fvet6vi s’ boshjo befedo vftvarjeni, ino de fe je is nevidijdzhiga vidijdzhe sgodilo. Po vdri je Abel Bogd boljfhi dar od Kajnoviga opra¬ vil, ino, de je pravizhen, fprizhovanje do¬ bil , ki mu ga je Bog fatn per opravilu nje¬ govih dardv dal; ino po njdj on fhe mer- tuv govori. Po veri je Noe v’boshje raso- džnje od fhe nevidnih rezin ponishno fe vdaj, ino barko, ohranit fvojo hifho, de¬ lal ; P ktiro je ob enimu fvet obfojval, fam pa verbizh pravi ze , ki fe po včri dofega , fe sgčdil. Po vdri je Abraham boshji ve- Ičvi pokora bil, ino na pot fhel v’ deshelo, ktiro mu je bilo v’ delesh dobiti obljubleno; fhel je, pa fam ni vddel, kam gre. Po ve¬ ri je v’oblljubleni desheli ptujiz prebival, ter, Isaku ino Jakopu enako, v’ fhot6rjih ftanoval, ki fta bila ravno te obljube fovdr- bizha; nadjal fe je namrezh m6fta, ki ima terden ftan, ino ktiriga mojfter ino siddr je Bog, Po vdri je Abraham, ko je bil fku- fhan , Isaka darovat fhel, ino fvojiga edfn- zhika je v’dar pelal, na ktiriga fo prejete 285 obljube govorile; ker mu je bilo rezhenot Po Isaku fe ti bo sarod imenoval. On pa je miflil: Mogozhen je Bog, de ga fhe od mertvih lohka obudi, ino pa ref is groba, koljko drugazh ? ga je nasaj dobil. Po veri na prihodno je Isak Jakopa ino Esava bla- gofldvil; po vdri je vmiraj<5zhi Jakop Joshefova finova, vfakiga pofebej, blagofld- vil; ino ravno tako po vdri vTsraelfkih o- trok prih6dni is-hod is Egipta je vmirajd- zhi Joshef fvoje koiM feboj Vseti po¬ velje dal. Vfi ti fo v’veri v’ boshjo obljubo vmerli, preden fo obljubo dofdgli; le od delezh fo jo vgledovali, od delezb Id po- sdravili fo jo, tako rekdzh ; ino fo fi ptujzi ino popotniki na semlji djali. Ktiri pa tako govori, pokashejo, de fhe ld dom6v)a jifhe- jo. Po boljfhimu» nebefhkimu, domdvju, fo hrepeneli. Torej fe pa tudi Bogfam, ki jim je ta dom petpravil, njih Bog imenovdn biti ne framuje. 5 * „ Vdraje Borila, de fo ftarifhi mla- dorojdniga Mosefa, ker fo lepo, blago ddte vidili, ddte tri mdfze perkrivali, ino fe nifo kraljove sapovdi bali. Po veri ni hotel Mosef, kadar je velik bil, Faraonove hzherf fin imenovan hiti; s’boshjimljudftvam raji terpdti, kakor greha zhafno vefelje imd- ti, je isvdljil. Saframba, ki jo je savolo vere v’ obljubleniga odrefbenika prebival, mu je bila ljubfhi od vfiga Egiptovfkiga bo- gdftva; ker je povrazhilo gledal. Po veri je is Egipta vfhel, iro ga ni bilo fkerb kraljove jdse; nevidijozhiga namrezh, kakor 28 6 bi ga vidi!, fe je dersbal. Po viri Je Mosef velikonozhno jagce klati, ino Israelzov do« inčve P kervjd pokropiti rekel, de fe jih un ne dotakne, ki je pervenfbtvo moril. Po veri fo Israelzi, kakor po fuhimu, fko- si rudizhe morje fhli ; Egipzhane pa, ki fo to fknfhali, fo potonili. Po viri fo fe Jerehiinfki sid6vi poderli po fedtmdnivnimu obbddu okolj njih. Ino pa, kaj bi fhe go¬ voril ? Zhafa bi mi smanjkovalo, ako bi Gedeona, Davida, c Samvela ino pre- rdke F kaj vezhim v’ mifel jemal. Kraljeva ino kraljeftva po v6ri fo vshugali, pravizo delali, obljube dofigli, levam shrela sama- fhov&li, filne ognje sadnfhili, ojftrim mi« zham vfhli , fmertine boksni prebili, na Vojfki fe pojunafhko obnafhali, ino tabore ino tabore fovrashnikov raspodili. Matere fo fvoje otroke, od fmerti prebujene, nasaj dobivale. Drugi fo fe savolo vire raji ftrafhno mfehiti ino martrati dali, ino nifo hodi, ako ravno (e jim ponuja, ispufheni biti, de bi boljfhi vftajinje dobili. Drugi fo bili saframovani, tepeni, v’shelisi itio jizhe divani, kamenjani, prepilovani ino preshdgovani, pesovani, obglavlovaoi. V’ov- zbfnah ino kcsfnah fo hodili, v* pomanjka¬ nju, v’nadlogah ino ftiffcah; po pufhavab , po gorah, po ljuknah ino raspdrkih fo fe potikali — pa fvit jih ni bil vreden!” „ Ker imamo tedaj prfzh toljki oblžk okolj febe, ki naf obdaja: odloshfmo vfo tisho, ki nam je na pdtu; oddenfmo grih, ki naf cpovera; ino F poterpeshUvcftjo te« 287 zimo tdk» ki ga imamo tdzhi odkasaniga. V’Jesufa Kriftufa glejmo, sazhdvza ino do- konzbnika vdre, ktiri je nameft vefelja, ki bi ga bil lohka imel, krisli raji terpel , ino sa vfe saframdvan/e ni nizh maral; sdaj pa fedi na defnizi boshjiga fddesha* Le v’nje¬ ga miflite , toljko sopernoft od grefhnikov preblvfhiga, de ne omagate, ino de vam lerze ne vpade. t Sej fe fhe vender per vojfki soper grdh ( soper sapelovanje ) do kem' nifte branili! ” „ Vdro jmdj (o zblovek!) ino dobro vdft. Ktiri fo dobro veli savergli. fo tudi, kar vero tizhe, na klezbet savosili. 5 ’ Opravizbeni tedaj po vdri, imamo mir s’Bogam, ino od v lipan ja, boshjih otrok velizhaftvo dofdzhi, fe vefeljimo lohka* Kaj! v’fredi nadlog fe lohka vefeljirad, ker vdmo, de nadloga poterplenje, peterplenje dofkufbenftvo, dofkiifhenBvo pa vupanje napravi; ino vupanje pa ne dene na framd- to. To vupanje nam je varil ino terden dersha'j po shivlenju, ino fkosi pert, (ki nam fhe im fvet sagrins) noter v s fveti'nj- fhe (nebef) predere, kamor je predna- miz, Jesuf, vdzhni velki mafhniki va*nje she fhel. ” „ Is ferza sheljimo, de vfaki is vaf ravno to fkerb do konza fkashe, dokler fe njegovo vupanje fpolni, de ne bore ordsh- ni, ampak de fte pofnetnavzi po vdri ino poterpeshlfvofti she obljubleni delesh dofeg- fbihj ino de imamo, ker Bog faj ne more SS8 Igati, terden trofht, kadar fes’shivim vupa- njam obljubleniga dershimd. ” „ ( Zhe ob nadldgah vupanje sgubite), tako trofht posabite, ki ga modroft v’fvoje otroke daja: »Moje ddte! nikar ne sanemar- vaj Gofpodoviga vurenja, ino ne vpadi ti ferze, zhe te ftrahuje. Sakaj, kogar Gofpod ljubi, ga ftrahuje, ino vfakiga otroka, kti* riga rad ima, tepe. V’ ftrahu torej radi mu oftanite; kakor s’ Tvojimi otrdzi Bog s’ nami ravna. Kej je ndki otrok , de bi ga ozhe ne ftrahoval ? Tudi nafhi tel^fni ozherje fo naf ftrahovali, ino vender fmo jih fpofhto- vali: ali ne bomo toljkaj bol ozhetu dub<5v pokdrni, de bi po njegovi volji shiveli ? Oni fo naf po fvojimu sdenju le nekaj malo zhafa v’ ftrahu imeli: Bog pa naf po nafhi- mu pridu vdri, de njegovo pofvezhdnje do- fdshemo. Vfako krodzhenje, to jej dokldr terpf, fe ne sdi vefelo, temozh shaloftno; tode potlej perrafe vdrjenzam is njega fad pravize ino lep pokoj ino mir. ” „ (Poglejte , zhe vam teshko de, dobro delati ino hudiga fe varovati, v’prihodno povrazhllo ). Vfakimu po njegovih delih bo enkrat povernil: Zhaft, flavo ino nev- merjdzhnoft vfim f’poterpeshllvoftjo ino do¬ brimi dčlmi vezhno shivlenje jifhdzhim: jdso ino ferd pa, prepirnikam, ki fe refnizi ne vdajo, ino krivizi vero imajo. Nadloga ino fltifka sadčne vfl^herno zhlovefhko du- fho, ktira hudo dela zhaft pa, flaVa ino mir vfakimu, ktiri dobro dela! — Ne mo¬ tite fe j Bog fe ne saftnehuje, Kar zhlovek 289 je, bo tudi shel. Kdor sa fvoje mef6 Fdje, bo tudi od mefa' trohlobo shdl. Kdor pa po duhu Fdje, bo od duha vezhno shivleuje shdl. Torej, nikar ne opdjFhajmo dobriga de¬ lati ; ino tudi sheli ob fvojimu zhafu nepre- nehama bomo. Torej, dokler fhe zhaf ima¬ mo, ftorimo vfim dobro, slafti pa dom4zhim po veri« Ali ne vdfte: Ktiri, v’ tekavnizi tek6» vfi fzer teko, pajd jeden dobi zdno. Tako tedaj težite, de jo dobite, Ino kdor v’ gledalfhe na m6zh hodi, Fe vfiga sdershu- je — ino to, de svenliv (hrdfhov ali dru¬ gi taki ) venez prejme; nam pa Fe sa ne- svenliviga godi. ,J ( VFi v’ vupanju^ vezhniga shivlenja delajmo dobro, ino sldge preterpimo, ino nikar ne oprhajmo). Kaj je she, zhe tu¬ di naFfa zhlovek, kar ga je svunajniga, fkopernuje, sndtrajni Fe ld vender od dndva do dndva pondvla. Sakaj, naFhe fidainje memo trendzhe terpldnje nam vezhno, obilno obilno velizhaftvo o sgorej napravla. Ne gledamo torej vidFhine, temozh po nevidfhini ; sa¬ kaj, kar Fe vidi, je Id nekoljko zhafa; kar Fe ne vidi, pa je vdzhno. Mi vdmo, de Boga ljubidzhim vfe k’ ddbritnu sda — dokler, od konza jih je she isbral, ino od- Idzhil, de Fo podobi njegoviga finii enaki » ino on tako pervdniz med veliko bratmi. Ako Fmo tedaj, kar boshji Duh nafhimu duhu prizha, boshji otrozi, Fmo tudi boshji verbizhi, ino Kriftufovi fovdrbizhi; Farno, zhe s’ njim terpimo, de bpmo s’ njim tudi povelizbani. Ino per timu jes menim, de fe Iritji ino \htt. dih T 39 O terplenje fidajniga zhafa ne m6re permdrjati prihodnimu velizhaftvu, ki fe bo nad nami rasoddlo. Nobeno oko ni vidilo, nobeno vuh6 flifhalo 9 v’nobeniga zhloveka ferzu fe ni sagibalo, kar je Bog tiftim, ki ga Iju-* bijo, perpravil. ” „ ( Zlo finerti ino grobu pobere vrtati < vupanje groso). Kar fe feje, je trohlivo, ino kar vrtane, neftrohlivo; kar fe fdje, hddno, kar vrtane, zhaftlfvo;. kor fe fdje, flabo, kar vrtane, terdno; feje fe teldfno teI6, vrtalo bo duhovno telo. Kakor pervi zhlovek is sdmlje semlifek ; tako je vdrug- zhini zhlovek is nebdf nebdfhek. Ino ka¬ kor sdaj podobo Adama, posemlifkiga ozhe- ta, na febi n6fimo; bomo tudi podobo Je- sufa Kriftufa nofili. Ino pa, to je, druga- zhina je fvetloba ljune, drugazhina fvetld- ba svesd — ino svesda od svesde fe v’ fvetJ lobi I6zhi. Ravno taka bo per od finerti vflajanju. ” „ Konez vfe sapovdi je ljubesen is zhiftiga ferza, is dobre vefti, ino is vdre bres hljimbe. Vfa sapoved je fpolnena, zhe fe ena befeda dershi: Ljubi fvojiga blishniga , kakor fam febe, Ld kdor fvojiga blishniga ljubi, fpclni sapo¬ ved. Sapovdi: ne prefhefhtvaj, ne vbijaj, 1 ne kradi, ne prizbaj po krivimu, ne po- sheluj, ino kar je drujih tazih , vfe to je v’ti ld befedi sadeto: Ljubi fvojiga blish¬ niga, kakor fam febe. Ljubesen fvojiga blishniga nizh hudiga ne pozhne. Ljubesen je tedaj vlih sapdved polnota. (Tudi Id lju- 291 besen je po tim takim prava vuzhendft). Vuzhenčft napihuje, ljubesen pa pob6ljfha. Zhe ii kdo na fvojo včdnoft kaj domifhluje, fhe ne ve, kako gre kaj vediti. Kdor pa Boga ljubi, mu je pravo fposnanje od Boga ddno. ” „ Snam naj vfe zhlovefhke jesike , kaj! po anglifko snaj govoriti, zhe pa ljubdsni nimam, bronzhčzh bron fim, svon^zh kro- gul, drujiga ne. M6zh prerokovati naj imam, vfe fkrivnofti naj vrfm, vfo vuzhe- noft naj pofedem, tako vero naj imam , de bi gord s’njo preftavlal, zhe ljubesni ni¬ mam , nifim nizh. Vfe fvoje premoshžnje naj med vboge rasdam, fvoje te!6 naj nž- fem, ino shiviga fshgdti naj fe dam, zhe pa ljubesni nimam, vfe to mi nizh ne pomaga* Ljubesen je poterpeshliva, je dobrčtua: ljubesen ni nevofhliva, ne pozhnž nizh napzhniga, fe ne napihuje, ni vkasUva, ne jifhe laftniga dob/zhka, fe ne da sdrashiti, ne tnifli nizh hudiga, fe ne vefeljf krivfze, pazh pa pravize ino refnfze; vfe prebije, vfe veruje * vfe vupa, vfe poterpf. Ljubek sen nigdar ne neha; prerokovanje bo minii- lo, jesiki bodo jenjali, ino vuzhenčfti prefhle} le nekoljko namrezh včmo, le po nekdljko prerokujemo. Kadar pa pride, kar je popdlnama , bo miniilo, kar je nek<5ljkiga* Sdaj pa oftane vdra, v upanje, ljube¬ sen, to troje; tode ljubesen je nar vezhi med timi* T 2 292 29. Perganjbe kMolshndftim, opo- mimbe od grehov. Kdor ima na vdro ino na vupanje vter- jeno ljubesen , ima serno kerfhanftva. Pa , kakor fe fonzbni shdrk v’mavrizi v’mnoge farbe raszdpi, ino luzh To le vender vfe: tako fe tudi ljubesen v’zhlovefhkimu shiv- lenju perkasuje, de je sdaj ta, sdaj una zhed-J noft, pa ljubesen je saniraj — ino ravno tako je greh pomanjkanje ljubesni. H’ ta¬ kim zhednoftim ali krep611im naf Pavel tolj- ko lepo perganja, ino toljkanj naf pred grehi fvari, de fe vam bo vshdljilo, vdm , per tih 16 navukih, ino s’ novim vefeljam k’ vlimu ddbrimu navddne fe bote zhu- tili. „To vam povdm, ino po Gofpodovimu povelju vam prizham, de ne shivite fe j vezh, kakor shivd ajdje, po nezbdmernofti fvojih mifel, ki fo. satamneniga vuma; ki fo po nevddnofti, ki je v’njih, ino po flepdti fvojiga ferza ddlezh od shivldnia Bosbjiga ; ki fe oterpneni farni flafltim padajo, ino vfo mnogo nezhlftoft vgdnjajo. VI fe nifte ta- ziga Kriftufa navuzhiii, zhe fte od njega fej flifhali, ino v’ njemu podvuzheni. Sa- kaj, ta 16 je njegoviga vukarefniza: De fta- riga zhloveka po pnprejfhnimu sbiv!6nju is febe flezite, _ po fvojih sm6t posheldnju popdzheniga; ino pa de fe po duhu v’f/oji- m mu vumu prenovite, ter noviga zhlovek* na-fe obležite, zhloveka po Bogu vftvarje- niga, v’ pravizi ino v’ pravi fvetofti. ” „ Prdd fte bili trna; sdaj pa fte po Go- fpodovi vdri luzh. Ravnajte kakor luzhini otrozi. Luzhini fad je v’goli dobrdti, pra¬ vizi ino refnizi. Prefodujte , kaj je Bogu vfhezh, ino ne delajte fe deleshnih tatne nerodovitnih ddl, fvarite fhe ld. Sakaj , kar fkrivaj delajo, je tudi Id povddati gerdd. ” „ Ljubi bratje ! Sa boshjo miloft vaf proGm, v’shiv, fvet, Bogu dopadliv dar fe Bogu dajte, ino pametna bodi vafha boshja flushba. Ne srazhujte fe po timu fvdtu, ampak v’ vuma prenovbi fe podrugdzhite* de bote farni fkufili, koljkanj dobro, le¬ po ino popolnama je vfe, kar je boshja volja.” ,, Dokler fte bili grehovi fushni , fe vi, de nifte bili pravizi v’sapovdi. Tode pa tudi kakfhin fad fte imeli takrat od te¬ ga, zhefar fe sdaj famf framujete? Konez tega je fmert. Sdaj pa fte od greha oflo- bbdeni ali fproftdni, ino pa v’ boshji fush- nofti fte, ino vafh fad je pofvezhdnie t ino konez tega je vezhno shivlenje. Do¬ kler, grehovo plazhilo je fmert; dar boshji pa vezhno shivlenje, v’Kriftufu Jesufu na- fhimu Gofpodu. ” „ O vi preljubi! zhe kako kerfhanfko opominjanje, zhe nadldshnoft 1 juhesni, zhe enaki duh. zhe mila perferzhnoft fhe kaj per vaf sda: dodelajte mi vefelje, ino bo* 394 dite fej vfi eniga vuma, vfi enake lju¬ be s n i 9 vfi eniga ferza, vfi ena du- fha, ino vfi eno miflite. Bodite boshji pofnemdvzi, ki fte njegovi preljubi otrozi, ino po ljubesni ravnajte. t Sej naf je tudi Kriftuf ljubil, ino je fam febe sa naf v’dar ino v’ Bogu prijetno koljino dal. V’ en vmn vfi fe obležite, vi, ki fte isvdljenzi, fvet- nfki ino ljubiki boshji ; v’ perferzhno vfmi- lenje, v’dobroto, v’ponishnoft, v’krotkoft, v’ poterpeshlivoft. Vafha ljubesen naj bo bres hinavfhine ; p© bratovfko fe ljubite» eden drugimu she naproti zhaft nefite; per fkerbi sa druge ne bodite sanikerni. Vfe , kar ftoritd, naj fe v’ ljubesni sgodf. t She enkrat! metno vfiga imejte ljubesen eden do drujiga; dokler, ljubesen je vfe popdl- namofti ves, ona ljudi fklj&ie.” „ Ne posabite dobrodčinofti, ino po- d^ljfhine; take pofvezhnine namrezh fo Bo¬ gu vfbezh. Radi perpomdsite fokrifti&nara v’potrebah. Radi ptujze ohranujte. _ Vefe- Ijite fe s’ vefelimi, jokajte s’ jokajdzhimi. Kdor vbogajme da, vfaki is dobre volje ino is ferza naj da, nd is nejevdlje ali fi¬ le; dokler^ vefeliga davza ima Bog rad. Ino pa fej je Bog mogdzhen sadofti, vam vfaki dar, ki ga drugim is ljubesni podafie, obilno ino sverhano lohka poverniti, de imate vfiga vfelej dovdlj, ino de vam fhe sa vfake edine dobre ddla oftaoe. t Sej je tako le pifano: On delji ino vbdgim daja, pa njegova dobrdtnoft fe vekomaj ne rasda, nikolj ji ne smanjka. Kdor fkopo Kje, bo 295 tudi fkop6 shel; kdor pa obilno f£je , bo tudi obilno fvojo obilnoft shel. Bog tedaj» ktiri fevzu ftme v’roko poklada, ino kruh k’jedi napravia, on naj vam to vafho Gžtvo obogati, ino naj vam veliko perdelkov da vafhe pravize , de bote imeli obilno fhe h’ toljkinr dobrotam , ino de fe po naf s’njimi ferza k’hvali boshji obude. Sakaj, boshji darovi nimajo ld tega dobriga, de je vb6- gim kriftianam s’njimi pomdgano, temozh tudi veliko boshje hvale je is tega, ker, te dobrote vshivaje, vbdgi Boga hvalijo, de fvojo vero v’ Kriftufov evangelj tako lep6 v’ djanju fkashete, ino njim ino vfim po¬ trebnim Ppriproftim ferzam dobro ftoritč. Ino pa vfi v ? ljubesni do vaf bodo per B6gu, sa vaf profili, de vam je Bog tako obilno dobroto v’ ferze djal. ” „ Kar je mogdzhe. ino koljkor je per vaf, imejte mir s’vfimi ljudmi, ino famf febe jifhite pofvetfti; dokler, nihzher ne m6re bres tega Boga gledati. Eden drujiga prenefite, ino eden drugimu odpuftite, zhe fe ima kdo zhes koga pertoshiti: kakor je Gofpod vam odpuftil, tudi vi eden drugimu. Ne povrazhajte hudiga Phudim; dobro jim vofhite, ktiri vaf preganjajo — dobro jim vofhfte, ino ne kolnite jih. Vfiga prepira ino prasne zhafti fe ogibajte* Is ponishno- fti naj vfaki vfakiga drujiga vezhiga d^la kakor fam febe. Nd fvojiga, ampak drujiga prid naj vfaki j/fhe; en ino ravno tifti duh namrezh more v’ vaf biti, ktiri je v’ Jesuftt Kriftufu bil.” 296 „ Molite bres prenehanja. c $tanovftni bodite v’molitvi, ino Phvalo v’njej zhujte. Ali jejte, ali pite, ali kaj drujiga delajte, vfe ftorite k’ boshji zhafti. VTe, kar kolj ftoritč s’befedo ali djanjam, vfe ftorite vi¬ menu gofpoda Jesufa Sriftufa, Boga, nafhi- ga ozheta, po njemu hvalijozh. Per vfimu hvalite Boga vfelej, kar kolj fesgodi, sa- kaj to je volja boshja, ki vam jo je vfitn po Jesufu Kriftufu rasodel. Nizh ne fker- bite; temozh per vfaki molitvi f’profbnjo ino hvalo povejte na ravnoft fvoje nadloge Bogi!. ” „ Kriftufova befeda s’ vfo fvojo modrotljo naj obilno per vaf prebiva, ino veliko fadii obrodi. Vuzhite ino opomi¬ njajte fe eden drujiga Ppfalmi, P hvalnimi ino duhovnimi pefmi, ino s’od boshje milo- fti gjinenimi ferzmi p6jte Bogu. Ognj^vi bodite v’duhu ; ino terdo flufhite Go- fpod u ; nikar ne shaljite fvetiga Boshjiga Duha, ki fte na dan odrefhenja s’njim sa- pezhateni ! Glejte fej, de ne bo nihzher boshji milofti nepokorn; de kakfhina sherka korenina med vami ne pcshčne. dene bosadufhovala, ino de fe jih po nj^j veliko drujih ne ofkrdni. Kriftufov mir naj v 5 vafhih ferzih pofkakuje, ki fte v’enimu teldfu k’ njemu povableni , sa kar bodite hvaleshoi. Boshji mir, ki vfo pamet pre- fdshe, naj vafhe ferza ino vafhe mifli v’ sveftobi Jesufa Rriftufa obvarje. ” t Siz£r pa , ljubi bratje ! vefdli bodite i popolnama bodite; eniga vuma bodite; mir *97 imejte med fabo — ino Bog mirii ino lju- besni bo per vaf. Vedno bodite vefeli! Vielej fe v’Gofpodu vefeljfte. t She rezhem: Vefeljite fe ! ” „ Z hu jd zhi bodite ; ftanovitni bo¬ dite v’vdri; m d sliko fe obnafhajte, ino bol ino bol fe vterjujte. Vefeli bodite v’vupanju ; poterpeshll vi v’terpldnju; ftanovitni v’molitvi. Vfe, kar je ref- nizhniga, kar je framoshliviga, kar pra- vfzhniga, kar fvetiga, kar ljubesniviga, kar hvale vredniga, kar je kake zhednofti, kar ldpiga, to vam bodi v’ mifli.” „ 4 Sovrashite hudo, do br i ga fe der- shite; persadenlte fi po ddbrimu, ne le pred Bogatn , temozh tudi pred ljudmi; ne opdfhajte dobri ga delati. Vfe premiflite , kar je dobriga, ohranite. Vfiga fe varite, zhe tudi ld vides hudiga ima. .Sheljim, de bi bili v’d6brimu modri (ino dobro pod- vuzhdni), ino di bi vam vfe hudo bilo ne- sna'uo. ” „ Ne sdite fe farni febi mo¬ dri ; ne domifhlujte fi veliko od febe, temozh mifli ponishnih na-fe vsa- mite, Zhe kdo od febe mdni, de je kaj, ker ni nizh, fam febe golfa, Ld vfaki naj fvoje laftno ddlo premifli, ino tako naj ima zhaft fam v’ febi; pa ne j fhe naj je per ko¬ mu drugimu. Vafha pimetnoft bi mogla vfakimu v’ ozhi fhiniti. ” „ Vi preljubi! ne mafhujte fe fa¬ rni; fhe Id is p<5ti pojte idsi; pifano je namrezh ; Moje je mafhovdnje; jes bom 29S .povrazhoval, pravi Gofpod. Ampak, zhe je tvoj fovrashnik lazhen, naflti ga; zhe je shejin, piti mu daj. To delaje mu bofh sherjavze na glavo nagrdnil (omčhzhal ga bofh, kakor terco sherjavza, de je voljna potlej, ino fe rada viti da). Ne daj fe od hudiga premagati; temozh premagaj hudo s’ ddbritn.” „ Varite fe t6shb ino prdvd. Shč to prizha od napzhnofti med vami, de fo toshbe med vami. Bofh! de bi raji krivi- zo terpeli! bofh! de bi raji fhkolo imeli! t She le vi pofhkodujete — ino pa to fvoje brate! Ali ne vefte, de krivizhniki ne bo¬ do boshjiga kraljeftva vdrbali?” „ Zhe fe rasferdite, nikar ne grefhujte; nikolj ne hodi fonze zhes vafho j ds o sa g6ro, ino ne dajajte fatanu v’ fvojimu ferzu prodora. Vfa sabavlivoft, vfa jdsa, vfa nejevdlja ino vfe vpitje, vfa kletuv s’vfo hudobo vred fe od vaf pobdri! Ampak do- brdtlivi ino vfmileni bodite eden do druji- ga, ino radi eden drugimu odpufhajte, ka¬ kor je Bog v’ Kri (tufu vam odpuftil.” „Ne pogublujte ino ne sani- zhujte d rujih). Kdo 15 d, de ptujiga hlapza fddifh ? c Svojimu gofpodu ftojl ali pade. Pa ftal bo; sakaj, Bog je mpgdzhen sadofti, ga pofhi?iti. Ti pa kaj fodifh fvojiga brata? ali pa tildi d kaj sanizhu- jefh fvojiga brata ? t Sej bomo vfi pred Kri- ftufovim fddnim flolam Hali. Vfaki naf bo sa-fe Bogii odgovor dajal; nizh vezh tedaj ne foJlmo edea drujiga: ampak to raji obfo- . ' V S99 dite, de fpotikleja ali pohujfhanja vezh fvojimu bratu ne naftavlate* Tudi prevlad ne fodite, dokler Gofpod pride ; on bo v’ fkrivn6be ino tamo pofv&il, ino fhetako fkrite tnifli ferza rasod^l: ino takrat bo vfaki (ktiri jo saflushi) per Bogu hvalo imel. M „ (Vfaktiri fe pofhtdno ino pravizhno preshivi). Nihzher ne g a nuj ino ne golfa j brata per kupzhiji. Kdor je k radii, vezh ne kradi; dela raji naj, ino kaj dobriga naj s’ fvojimi rokami pozhnd, de bo fhe vbogim v’potrebi kaj dati imel. Takim ( ktiri ne delajo, ne- rddno ravnajo, ino fe v’vfato rčzh vtikajo) sapovdmo, ino opominjamo jih v’imčnu Je- sufa Kriftufa , Gofpoda nafhiga, de naj per pokoju delajo, ino fvoj kruh jedo. Zfie kdo delati nozhe, naj tudi ne je.” „ Vafhe ravnanje naj bo bres la¬ kom no fti, ona je malikovanje prav re- zhi; inoPtiftim, kar imate, bodite dovdljni. .Sej je Gofpod obljubil: Ne bom te sapuftil, ne bom te posabil. Torej s’ fvčftjo ino mirni fntemo rezhi: Moj pomozhnik je Gof¬ pod : ne bojim fe, kaj bi mi zhlovek vt^g- nil ftoriti. Velik doblzhik pa je bogabo- jezhnoft s’ sadovdljnoftjo. Nizh nifmo_ na fvet feboj pero^fli, ino gotovo tudi is njega nizh feboj ne ponefemo. Ako imamo tedaj shivesh, ino P zhem fe obtežbi, dovoijnt bodenju ino v’ fmerti rdveshu zhloveku njegove nadldge polajfhž,- 321 vavfhi, mu tudi fhe po vredno sa pogreb ioo pokopalifhe fkerbi, ino njegovzatn pa s’vu- panjam folse otare, de fe bodo na unimu fvdtu fpet vidili. Gotovo ! Id Jesufova vdra je edina prava tolashniza, nobene take to« ldshnize ni v’ potrebah, filah ino nadlogah, nobene take per finerti! Sgodovina nam fkosi ofemnajft fto ldt, kar je Kriftuf rojen , dolgo rajdo volkih mdsh, kraljov, vojfhakov ino vuzhdnih od- kashe, ki fo per edini kerfhanfki vdri ref- nizo, mdzh, zhddnoft ino fveto krep6ft * pokoj ino blsgdft najdli, ino to farni pove¬ dali. Vfaka letniza, ki jo beremo ali pi- fhemo, naf veike, po svelizharju na fvdc pernefene blagdfti ino frdzhe opomnuje; ino pa do iid&jnih zhafov ona oftane. Nafhe vfakiga ime je ime fvetnika ali fvetnize, ino zhe fo fhe taziga nifkiga ftanii bili, vera v’Jesufa Kriftufa jih je poshlahtila, zhes vfo derhal mefnih ino v’semljo satelebinih ljudi povsdignila, v’nebdfhzhane preftvari- la, ino od vlih narodov zhefhčnim biti jih je vrddne ftorila. Ino P timi dobr6tami sa vezhnoft, ki jih je kerfhanftvo vfim narodam perneflo, je tudi neisrezheno veliko zhaf- nih dobrdt bilo fkljenenih. Pervi evangeljfki osnanovavzi nifo Id lepfhih nravov ali lepfhiga sadershanja s’Je- sufovim nebefhkim viikam med ljudi per« pravili, tudi pufto semljo po mnogih krajih ino deshelah fo P Tvojim pridam poboljfha- li, kmetjiftvo ogibali. Njih nevtriidena, Tritji ino tfitt. dki. X 323 pridna roka je tanine, prerdfhene, sagofhd- ne loge ino gčjsde pretrebila, de je fonze v’njd moglo, ino p6lje je is njih. Shlahtno fadje, shlahtne shira ino fčmena, ki jim fhe im6na pred nihzher ni vddel, fo pernefli, ino deshele fo bile sdaj lepfhi ino ljudjš premdshnifhi, ino ijudjž fo, fvoje poprejfhino pufto ino femtertino shivlenje opuftivfhi, polje obdelavati sazheli,ino od fvojih r6k prida shiveli. Tako 1£ je evangelj divje narode vkr6til, ino pufhdve v’raje fpremčnil. Slafti po N^mfhkimu je bila taka. Tudi vuzhendftnoftiino vumet- nlje je Jesufova vera sbudila ino pognala, ino te fo nafproti veliko fpet veri v’ zhlo- vefhko ferze perpomogie. Vfe lepe dela ftavftva ino sidavftva ino malarije perpifhe- mo Jesufovi vfri. S’ fveto groso Ropi zhlo- vek v’ zhaftitlive ftare z er k v e, ktire fhe dan danafhni od bogabojeznofti nafhih fpred- nikov prizhajo. Vdlka zerkuv v’ Rimu je, tako rekdzh, našemijo povčsneno neb6, ki v’ne- Wfa kipi — ino vfaka vafiza ima fvojoz^rk- vizo, ino n£ le dufhini trofhc ino pokoj dobiva v’njdj kmet, temozh is fvoje nifke, sagatne kbzhe tudi v’ fvetldjfhi ino zh^dnifhi prebivdlfhe fe v’njej vidi predjdniga, kar ga tudi fvojo laftno hifho zhčdno ino ve- trdvino imeti opominja. Pofpravlena ino zh6i- na, kakor zerkviza, more biti hifha. Nar prefnčtfhi mdlarji, ki jih je kadaj fvet imel f fo Jesufovo sgodovsno — njegovo Tojftvo , njegovo fpremendnje , Jesufovo pčfledno Vezherjo — s’ lepoto ino prij&nofljo n a d a n 323 s m a 1 a 1 i , de fvdt fhe ni nikolj prdd kaj takfhiniga vidi!, ino she fto ino fto let fe vfe ozM v’te male samikujejo, ino fhe fe jih ne morejo nazhuditi. Ido pa tudi na kmetih fe vzhaf po zerkvah kakfhina podoba, pofndmik tih lepot, dobi, de ni neprijetna, ino de zhloveka gjtne ino obuduje. ino de na bosbje njegove mifli ravna. Zlo v’ pd- viza ino godiza je Jesufova vdra nekaj bolj- fhiga ino boshjsfhiga pernefla, ino oba, ktiri bol ta bol, ftafiboshjo hvalo povsdig- niti persadjala. Nova pdtve fe je sazhdla , ino zerkovnih p6fem, lepih ino pri¬ jetnih , fo bile polne sdaj zerkve. Lepi s v o n 6 v i, ki v’ nedeljo jutro ino v’ feb6to vezher , v’ vdlke prašnike , per pogrebih , zhloveka toljkanj gjinejo ino vfiga samakne- jo, fo kerfkanfke vdre napravik ino omfflik — ravno tako tudi vorgle, ktire s’fto inofto gerlimi zhloveku Boga sdaj smehkama v’ ferze pojo, sdaj s’ hrumam grefkniku v’ perfi sa- grumd,ino s’glafdv ino glafov fternenitn zurkam dufho do nebdf poberd, Ino tako le je kerfhanfka vdra vfo po¬ dobo semlje fpremenila, ino vef fvet prelt- varila, ino sdaj po ti, sdaj po uni ftrani perpomdgla, de je fvdt bol omikan» ino de divij vdzh ni. Ne bilo bi prav, ako bi fe tukaj fhe fveti Kini ali Zirll v’ mifel ne vsel, ki je bil s’fvojim bratam Metddijatn £ Slovdnzam nd ld vdre* temozh tudi brdnja ino pifanja vuzhensk, ino ki fe mu savolo tega vdzhi del e Slovdnzov apoftel pravi. S’ Lafhkimi ino Nemfhkimi duhovni je bilo teshko rav¬ nati , ker c Siovenfkiga nifo snali. Torej nekako pred jčsar Idtmi fo trije c Slovehfki knesi ali vajvodi, Roftiflav, t S vato* p 1 u k ino Roz el, ki ga tudi Hezil ino He« žilo pifhejo, ino kije nekoliko Vogrifkiga, vfo c Slav6njo, včlko c Shtajerfkia:a ino Krajn- fkiga, ino morebit tudi vef Korotan pod oblaftjo, ino per Ptujimu fedesh imel, do Grefhkiga zefarja v’ Konfhtantindpel po vu- zheaikov podali. c SporozW mu: „ Nafha deshela je kerfhena, tode vuzhenikov nima¬ mo, de bi caf napelovaii ino vuzhfli, ino nam, fvete bukve raslagalit c 5aim ne snamo ne Grefhkiga nd Latiofkiga, ino ta pravi takd, ta tako: ne rasldzhimo tedaj fvetiga pifma vuroa ino mozhn Vuzhenikov nam tedaj pofhlite, de naf bodo befede ino vum fvetiga pifma vuzhili. * Takih vuzhenikov namrezh bi bili radi, ktiri fo flovfofko' snali, de bi jim boshjo befedo ino fveto pifmo po flovenfko raslagali. Ki ril ino JVIetddi, dva brata is Tefaldnike doma, ki fta terdno .Slovenfko snala, fe kmalo napraviti dafta, —Na c Slovdnfko prideta, ino nd 16 evangelj osnanovdla , tudi floven- fke zherke fta c Slovdnzam naredila, ino vfe fveto pifmo fta jim fzhafama preflov^- nila , ino t Slovenzi fo bili grosno vefdli, ker fo boshje zhuda v’laftnimu j e si k u flifhali ino brali. Vfi Mofh- koviti, t Serblane i. t. d. berd fhe dan danafh- ni to Kirflovo fveto pifmo, ino tudi Kraj- niz^Shcajsrz, Kordfhiz, Hrovat, Dalmatina, Zhezh', Terfizhan, GorizMn i. t. d. bi fe lohka va-njsvedel, ko bi Kirtlove zherke posnali; todefzhafama fo jih po nafhih den shelah Ladnfke odrinile. Lepfhi fzer od Ki¬ rnovih fo Ladnfke, pa premalo jih je, devet jih manjka. Ino ravno sato je krajnfko tesh* ko brati ker mdremo doftikrat po dve zherki ftaknid, de glaf sapifhemo, ino doftikrat edino zberko sdaj drugazh sdaj drug£zh'is- rekati. t Sved Kini je vfakitnu fiovenfkitmi glafu fvojo laftno zherko dal, ino, kar to tizhe, Nemzi, Ladnzi, Franz6si, vfi narodi naj fe gredo fkriti proti njemu. S’Latinfki- mi zherkami fzdr, pa po Kirilovo, ljubi cirozi! hozhemo tudi mi' v’ prihbdno pifati, ino torej zherk, kar nam jih manjka, perna- rediti. Ino na Diineju she delajo fe , ino zhe Bog da, k’ Mtu ofdrej bi jih sheimdti vtegnili. ..Svetiga Kirila ino' Metddija pa hozhemo vddno fpofhtovdti ino pofebno zhaftid, c Slo- vdnfka apoftelna fta, kerfhanfko vero fta med nami vterdfla, ino veliko fta fi, c Slo- vdnze otefati , persadjila; ino zlo prav pifati ino brati, kar fmo ravno pravili, fhe dan danafhni fe od njih dveh vuzhimo,- De jo kerfhanfko vdro, de je toljko do¬ bri ga ino lepiga ljudem , ino tudi nam £ Slo- venzam. pernefla! Smiraj bo zhudno, de fhe dan danafhni pofhtdni ino vumni fvdt ld do ondi fdshe, dokler fe kerfhanftvo isftdgne, jno de unkraj kerfhanftva Id frovi, nevedni ino divji narddi prebivajo, ki fi ni zhlovek ne febe nd fvdjiga med njimi vfvdft,ki ljudi, kakor mi shivino, prodajajo ino kupujejo, 326 ino ki fe farni malo od shivine ldzhijo. Da jo frezho, de fmo Kriiliani! Ino sdai, vi ljubi moji! zhe pomiflimo kako de je Je?uf Kriftuf, kijevef v"sanizh- bi rojen bil, ki ni na fvdtu imel, kamor bi glavo nafl6nil, ino ki je na krishu vmerel, cn sgol fam to toljko saftavo. k’ vfih ljudi svelizhanju vterdil, kako de je bres zblo- vefhke pom6zhi, bres blagd, breszhlovefh- ke oblafti ino mogozhnofti toljko frdzho ino toljko dobrdt na vekomaj na semljo pernefel: naf ne bo she sgol to preprizhalo, de je kerfhanftvo kajboshjiga? ino mu ne pore- zhemo,demuje v’glavi sjigrdlo, ako bi ko¬ ga ne bilo toljke frdzhe mar ? ali ko bi ji zlo kaj nefpodobniga rekel ? — — Mi, ljubi moji! frdzho fposnajmo, de fmo po kerfhanfkih ftarifhih, ino na Ker- fhanfkimu rojeni; prav obernimo toljko bosh- jo dobrdto, ki naf je po Jesufu Knftufu sa¬ dila. ino ktira do danafhnih dni v’mefto ino v’ vaf fdga, ki fo mu v’ njdj; ne odrivajmo svelizhanja s’nefpdmetjo ino nefpretmTlikam od febe, ki ga je Bog vfim ljuddm po Jesufu Kriftufu perpravil. Ino, ljubi vi, to fi sdajfhe v’roke fesi- mo, prdden sgodbe fvetiga pifma fkldnemo! O vi prejlubi! ferzd fe mi terga sdaj, ko vaf sapufham , ino v’ nevarnofti miflim, ki vaf sapelati po fvetu zhakajo! Torej Id fhe to Id befedo vam rezhem; pravi prijatel fim vam: Dershlte fe Jesufa Kriflufa — radi miflite va-nj, radi ga poflufhajte, Dje- 327 gove isglede pofnemajte, v* miflib ino v’ ferzu ga nofite, ino, kar delate, povfot ga imejte v’ ozhdh ! Radi hodite v’zerkuv, ino k’ boshji flushbi ino befedi, inodefiravno sdav- naj she fholo puftfvfhi, berite pogdfto sgod- be fvetiga pifma, ali pa l'he fveto pifmo tudi noviga sakbna, Dershlte fe J esu fa Kr i ft ufa — ljubite ga, ino fkasujte fvojo ljubesen do njega s’djanjam po njegovimu vuku fe rav-^ naje* Bol ko fe bote po njegovimu vuku ravnali, bol bote is fvojiga laftniga ferza svddli, de je od Boga njegov vuk, ino on pa boshji fin. Ino bol ko bote Jcsufa Kri- ftufa is fkufhnje fposnavali, bol prijasen ino Ijubesniv fe vam bo sdel, ino bol ino bol fe bote preprizhali, de je Id per njemu frezha ino svelizhanje najti. Dershlte fe Je s u f a K ri fl: u fa — ino obvarovani bote od ndpzhnofti fveta, terdno safldmbo per vfimu terplenju bote imeli, ino lepo on vam bo ozhl satffnil, ino k’ febi vaf tiftu gori v’ fvoje kraljeftvo vsdl, kjer bote b 61 ji imeli, kakor tukaj na semli. Bog vaf obvari — ino miloft nafhiga Gofpoda ino svelizharja Jesufa Kriftufa naj bo per vaf! Rone{ sadniga dela $ P O G R E«S H KI. t Stran Vtrfla Namejl Beri 5 5 19 33 38 I 9 63 65 67 69 73 7 ? 95 99 100 100 102 i °5 m 117 130 i 57 168 175 179. 199 215 2 33 241 257 292 3 ° vuzhenziml shivlenje fo saflushzhinim oni sheldso navdati oni ofhlatane ki zhloveka ? ” nevarnoftjo jdfih jeiiham jefiham she _ shivlenju Rdfhi ftrashe ftrashi dihnemo zhigavimu Jerusalem ofnovan Plajfh flushi ispuftitt vmdlkniti saddlshik podajo vuzhdnzhimi shivlenju fe saflushzhininim uavdati on oshlatane hi zhloveka.” nevarnafljo jdsih jdsihatn jesiham fhe shivlenje dihneno zhigovimu Jerusalemu osnovan Plajfhi flufhi ispuftili_ vmdkniti saddlshnik X