Knjige Monografije in visokošolska dela
PeriodikaZgodovinski, znanstveni, splošni časniki in časopisi
RokopisiSrednjeveški kodeksi in rokopisi znanih avtorjev
SlikeFotografije, razglednice, plakati, vedute
GlasbaNotno gradivo, zvočni posnetki, koncertni sporedi
ZemljevidiZemljevidi in atlasi
Novice
23.04.2020
Odprt dostop do časnikov v času omejevalnih ukrepov

V času karantene vam nudimo odprt dostop do nekaterih časnikov, ki so sicer dostopni le na namenskih računalnikih v prostorih NUK. Dostopni so starejši letniki časnika Delo in nekatere druge Delove edicije, Gorenjski glas s predhodnikoma Glas in Glas Gorenjske, ter nekaj letnikov revije Demokracija.
Na voljo so:

Delo (1959 – 1999)
Demokracija (2004 - 2008)
Glas (1960 - 1984)
Glas Gorenjske (1953 - 1960)
Gorenjski glas (1985 - 2009)
Ljudska pravica (1934 – 1959)
Petkov teden (1986 – 1990)
Slovenski poročevalec (1938 – 1959)
Sobotna priloga (1967 – 1999)
Tedenska tribuna (1953 – 1973)
Tovariš (1945 – 1973)
Vikend magazin (1990 – 1994)

Sprostitev dostopa do gradiva so nam omogočila založniška podjetja Delo, Gorenjski glas in Nova obzorja. Vsem se iskreno zahvaljujemo za solidarnost z našimi uporabniki v času omejevalnih ukrepov!

Vabljeni k branju!
Arhiv novic
novo na dlib.si
05.06.2020
Naše gospodarstvo
Naše gospodarstvo : revija za aktualna gospodarska vprašanja
Our economy : review of current problems in economics
Jezik: angleški
nemški
slovenski
Vir: Naše gospodarstvo
Leto: 2020
Številčenje: letnik 66, številka 1
Več

Zbirke

Kartograf, geograf, zgodovinar, pisatelj, polihistor, založnik in zbiratelj Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je leta 1689 v Nürnbergu izdal monumentalno kulturnozgodovinsko topografsko enciklopedijo Kranjske z naslovom Die Ehre Dess Hertzogthums Crain. V njej je s pomočjo sodelavcev zbral številne zgodovinske, etnografske, naravoslovne in druge podatke, ki še danes predstavljajo neprecenljiv ...

Janez Vajkard Valvasor
Janez Jurij Heptner (1724–1764) je leta 1759 prevzel tiskarno vdove Adama Friderika Reichardta, Ane Elizabete. Leta 1761 se je poročil z Marijo Terezijo Gersoni. Ta je po njegovi smrti vodila podjetje do konca 1764, leta 1765 pa se je poročila s tiskarjem Janezom Friderikom Egerjem. Heptnerjevi tiski so bili pretežno verske vsebine, tiskal pa je tudi je dežene uradne akte, priložnostne tiske in ...

Ljubljanska tiskarna Janeza Jurija Heptnerja
Zbirka obsega dela in prevode protestantskih avtorjev z današnjega slovenskega ozemlja ter nekatera druga dela, h katerim so prispevali. Digitalizirani izvodi so iz Zbirke redkih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice ter iz Danske kraljeve knjižnice.

Reformacijski tiski
Tiskarska in založniška rodbina Eger je v Ljubljani delovala od leta 1765 pa vse do leta 1873. Prvi član, Janez Friderik Eger (1735–1799), se je leta 1765 poročil z vdovo tiskarja Janeza Jurija Heptnerja Marijo Terezijo in prevzel Heptnerjevo podjetje. Tiskal je knjige, učbenike, časopise ter uradne in druge tiskovine v latinskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Natisnil oziroma ...

Egrova ljubljanska tiskarna in založba
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in svetovalni zavod na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in splošnega srednješolskega izobraževanja. Njegovi začetki segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bil ustanovljen Zavod za proučevanje šolstva. Od takrat naprej si z mnogimi aktivnostmi prizadeva za izboljšanje znanja in dosežkov, ...

Publikacije Zavoda RS za šolstvo v podporo učiteljem in drugim strokovnim delavcem
V zbirki so predstavljena izbrana dela iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali na različne druge, predvsem cesarske cenzurne sezname. Na ogled so bila na razstavi z naslovom In vendar so jih brali – prepovedane knjige v zgodnjem novem veku, ki sta jo v okviru ...

Libri prohibiti
Izvestja ali letna poročila so šolska obvestila o letnem uspehu učencev, ki jih zasledimo že v 18. stoletju. Predhodniki izvestij so bili Classifikationen in Juventusi, s katerimi so glavne šole, normalke ter gimnazije do leta 1849 objavljale imena svojih učencev ter jih razporejale po razredih glede na splošni in na predmetni učni uspeh. Juventuse so izdajale gimnazije od leta 1770 do 1849, to ...

Šolska poročila
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je eno vodilnih raziskovalnih in izobraževalnih središč v Sloveniji in je povsem primerljivo z najbolj prodornimi akademskimi ustanovami v srednji in jugovzhodni Evropi. Na samostojno pot je stopil leta 1981, čeprav je večina inštitutov že desetletja prej delovala pod okriljem Slovenske akademije znanosti in ...

Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZU
Adam Friderik Reichardt (1701 ali 1709–1757) je okoli leta 1731 postal lastnik Mayrove ljubljanske tiskarne. Po njegovi smrti oziroma vse do prodaje Janezu Juriju Heptnerju, je podjetje vodila njegova vdova Ana. Reichardt je tiskal v slovenščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Med pomembnimi deli, ki so prišla iz njegove tiskarne, je Steinbergov opis Cerkniškega jezera z ...

Ljubljanska tiskarna Adama Friderika Reichardta
Kakšni smo prebivalci Slovenije in kako živimo, v čem smo podobni preostalim Evropejcem in koliko se od njih razlikujemo? Res živimo v deželi gozda? Kako se gibljejo cene naftnih derivatov? Koliko turistov obišče Slovenijo in kaj si ogledujejo? Kakšne so bile temperature in koliko oblačnih ter sončnih dni je bilo v naših krajih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja?Statistični urad Republike ...

Življenje v številkah: publikacije Statističnega urada Republike Slovenije
Diplomat in potopisec baron Žiga pl. Herberstein (1486–1566) je leta 1515 je postal član cesarskega sveta ter še istega leta začel svojo dolgo in uspešno diplomatsko kariero. Do leta 1553 je opravil skoraj sedemdeset potovanj v tujino, predvsem v Švico in Španijo, ter na Dansko, Češko in Madžarsko. Med letoma 1516 in 1526 je večkrat obiskal Poljsko in Moskovsko veliko kneževino ter postal ...

Žiga Herberstein
Skoraj stoletni premor na področju tiskarske dejavnosti je na Kranjskem, po izgonu Janža Mandelca, prekinil salzburški tiskar in knjigotržec Janez Krstnik Mayr (1634–1708), ki je leta 1678 prišel v Ljubljano na povabilo kranjskih deželnih stanov ter teologa in zgodovinarja Ludvika Schönlebna. V več kot petdesetletnem obdobju delovanja so bila v Mayrovi ljubljanski tiskarni izdana številna ...

Typographia Mayriana Labacensis
V Hrenovih kornih knjigah je prisotnih pet različnih pisav. Glavni pisec je bil Georg Kuglmann, ostali pa so neznani. Tri pisave (med njimi Kuglmannova) se med seboj prepletajo in kažejo na obstoj delavnice v Gradcu. Ostali dve pisavi pa nakazujeta, da repertoar ni bil v celoti prepisan v Gradcu. Palestrinova Missa L’homme armé je bila (zaradi uporabljenega papirja) verjetno proti koncu 16. stol. ...

Hrenove korne knjige
Slikanice niso nepregledna množica knjig, ampak so del literarnega kontinuuma, izražene v jeziku, literaturi in kulturi, vrednosti imajo le tiste, ki likovno in literarno presežno izražajo duh časa in humanistične vrednote v dobrobit ljudi. Slikanice oziroma knjige v slikaniški knjižni obliki so sublimni izraz osebnega in kolektivnega spomina in imajo za osebni in kulturni razvoj identitetno in ...

Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah
Marija Krek se je rodila leta 1906 blizu Škofje Loke v današnji Sloveniji, ki je bila takrat del Kraljevine SHS. Leta 1921 je s svojo mamo ter bratom in sestro sledila očetu, ki je že nekaj let prej odšel v ZDA in se naselil v rudarskem mestecu Yankee v zvezni državi Nova Mehika. Z vstopom v obljubljeno deželo je Marija (Micka, Mici) postala Mary. Takoj po prihodu je poprijela za delo v hotelu in ...

Ivanova pisma Micki - izseljenska zgodba
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana). Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, kjer so ...

Jakopičev paviljon : razstavni katalogi
Leta 1693 je bila po vzoru italijanskih znanstvenih akademij ustanovljena Academia operosorum Labacensium oziroma Akademija delovnih Ljubljančanov. Pobudnika njene ustanovitve sta bila zgodovinar in pravnik Janez Gregor Dolničar ter stolni prošt Janez Krstnik Prešeren. K sodelovanju sta pritegnila večino tedanjih najvidnejših izobražencev. Najpomembnejši člani Akademije so bili: stolni dekan in ...

Opera Operosorum
Aleksander Jakob Videčnik (Celje, 11. december 1920 - 6. marec 2019) je bil višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice. Raziskoval je zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka ter kulturno zgodovino Zgornje Savinjske doline. Pisati in objavljati je začel zelo zgodaj. Po prihodu v Mozirje leta 1977 je nadaljeval z dopisovanjem za celjski lokalni ...

Aleksander Videčnik
Zbirka obsega prek 250 potopisov, dnevnikov in poročil z različnih raziskovalnih, alpinističnih,  misijonarskih, etnografskih in trgovskih odprav, diplomatskih misij ter plemiških in drugih popotovanj, ki so bili objavljeni od 16. do 20. stoletja. Med njimi so tudi številni potopisi z angleških, francoskih, nemških, španskih in drugih raziskovalnih odprav poznega 18. in zgodnjega 19. ...

Potovanja in raziskovanja
Zbirka vsebuje digitalne kopije starejših slovnic, slovarjev, abecednikov, pravopisov, učbenikov ter različnih jezikovnih priročnikov in jezikoslovnih študij iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice ter drugih slovenskih knjižnic. Skoznje se zrcali razvoj slovenskega jezika od 16. stoletja do konca prve svetovne vojne.

Slovensko jezikoslovje od 16. do začetka 20. stoletja
Zbirka vsebuje poročila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o zaključenih raziskovalnih in ciljnih raziskovalnih projektih, raziskovalnih programih in podoktorskih projektih, ki jih v sodelovanju z agencijo Narodna in univerzitetna knjižnica v elektronski obliki zbira od leta 2007 dalje. Vsa poročila so prosto dostopna.

Zaključna poročila ARRS
Tiskar, knjigovez in knjigotržec Janez Mandelc (tudi Hans Mannel ali Joannes Manlius) na povabilo Jurija Dalmatina in Jurija Khisla v Ljubljano prišel spomladi leta 1575. Takoj, ko so mu deželni stanovi dovolili urediti tiskarno, je natisnil govor Johanna Salicetusa proti Turkom, jeseni 1575 pa je pri njem izšel tudi Dalmatinov prevod Jezusa Siraha. Leta 1581 je nadvojvoda Karel zaradi napete ...

Typographia Joannis Manlii
Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matične domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in poskrbeli za pisano besedo. Kar ena petina pripadnikov slovenskega naroda živi izven meja Republike Slovenije, številna je tudi tiskana beseda, ki je nastajala in še nastaja izpod slovenskih izseljenskih in zamejskih ...

Slovenski izseljenski in zamejski tiski
Teolog in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben (1618–1681) je bil avtor številnih govorov, teoloških del, pridig, zgodovinskih del, genealogij kranjskih plemiških rodbin in drugih del. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve Mayrove ljubljanske tiskarne. Med njegovimi nejpomembnejšimi zgodovinskimi deli sta Aemona vindicata (Salzburg: Haan, 1674) in Carniolia antiqua et nova (Ljubljana: Mayr, ...

Janez Ludvik Schönleben
V zbirki so po kronološkem zaporedju nastanka prikazana nekatera vplivnejša dela s področja anatomije, ki so bila leta 2015 predstavljena tudi na razstavi Ko mrtvi žive uče v Narodni in univerzitetni knjižnici. Znanstvene študije, priročniki, anatomski atlasi in drugo gradivo, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in Semeniška knjižnica predstavlja razvoj področja od prvih znanih ...

Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas
Zbirka je digitalni spomenik vsestranskemu slovenskemu znanstveniku baronu Juriju Vega (1754-1802), ki je s svojimi teorijami in izumi nemalokrat vplival na tok svetovne zgodovine. Dejstvo, da izhaja iz revnih slovenskih hribov (Sv. Križu pri Zagorici), ni bilo ovira, da ne bi postal svetovljan in znanstvenik, ki se je odlikoval predvsem na področju matematike in matematičnih ved, nič manj pa ni ...

Baron Jurij Vega
Digitalizirana zbirka ptujskih časopisov nam odstira pogled na življenje in dogodke na Ptuju in v njegovi širši okolici v obdobju od 1878, ko je bil natisnjen prvi ptujski časopis, do današnjih dni.Na Ptuju, v spodnještajerskem mestu ob Dravi, se je tako kot v drugih slovenskih mestih, najprej pojavilo nemško časopisje. Februarja 1878 je v tiskarni Jakoba Schöna zagledal luč sveta Pettauer ...

Ptujsko časopisje, 1878-
Zbirka vsebuje publikacije in gradivo, za katerega imetniki avtorskih in sorodnih pravic niso dovolili proste in javne objave na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. V skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij je tovrstno gradivo na voljo le znotraj prostorov Narodne in univerzitetne knjižnice za študijske in raziskovalne namene. Dostop je možen na računalniku v Informacijskem ...

Gradivo z omejenim dostopom (dostop v prostorih NUK)
Josipina Turnograjska (1833 - 1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj čas nadpovprečno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike Deseniške. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila ...

Josipina: bližina daljave
Pri Glasbeni matici v Ljubljani je do konca druge svetovne vojne izšlo skoraj 300 muzikalij s slovenskimi skladbami, namenjenimi pretežno ljubiteljskemu prepevanju in muziciranju. Z izdajanjem »dobrih slovenskih kompozicij za cerkev, šolo in dom« je leta 1872 ustanovljeno glasbeno društvo uresničevalo svoj namen razširjati petje ter vzgajati in izobraževati množice ljubiteljskih pevcev. Med ...

Glasbena matica
»Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie« v merilu 1:75.000 je topografska karta. Topografske karte so osnova državnih kartografskih informacijskih sistemov, podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoček pri obrambi, planiranju, orientaciji itd. »Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie« v merilu 1:75.000 sodi med najpreciznejše ...

Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie
Plebiscit, s katerim je bila 10.10.1920 določena državna meja med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo je bil razlog, da je velik del Slovencev ostal na severni strani Karavank in tako prišel pod Avstrijo. Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno politično propagando, katere gradivo se hrani še danes. \nObletnica v letu 2010 je bila ...

Koroški plebiscit 1920
Vesel Fran, zbiralec kulturnozgodovinskega gradiva in fotoamater. Zanimanje za fotografijo ga je privedlo na Dunaj in v München, kjer se je izpopolnjeval in postal eden naših najboljših fotoamaterjev. Vrsto let je bil tudi odbornik Narodne galerije in prizadevno sodeloval v ljubljanski Probudi. Odlikovala ga je neugnana zbirateljska strast in je v svoji hiši v Ljubljani (Komenskega 8) zbral poleg ...

Arhiv fotografskega kronista Frana Vesela
Kartografska in slikovna zbirka NUK je v letu 2009 odkupila 288 portretnih fotografij najpomembnejših slovenskih pesnikov 20. stoletja, katerih avtor je fotograf Marjan Kukec. Fotografije so nastale med letoma 1974 in 1981, ko je France Pibernik pri Slovenski matici izdal knjigi Med tradicijo in modernizmom (1978) ter Med modernizmom in avantgardo – pričevanja o sodobni poeziji (1981), Kukec pa ...

Portretne fotografije Marjana Kukca
Državne topografske karte v merilu 1:50.000 so del osnove državnih kartografskih informacijskih sistemov. So podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoček pri obrambi, planiranju, orientaciji itd. Topografska karta Jugoslavije v merilu 1:50.000 za ozemlje Slovenije vsebuje 56 listov, tiskanih v obdobju od leta 1950 do leta 1967. Izdelovalec je Vojaški ...

Topografska karta Jugoslavije 1:50.000 za ozemlje Slovenije, 1950-1967
Zbirka 1000 let besed: zgodovina slovenskega jezika in slovstva je namenjena najširšemu krogu uporabnikov. Zasnovana je kot učni pripomoček za e-učenje za osnovno in srednješolsko mladino, z razvojem in nadgradnjo pa bo postala učni pripomoček tudi za univerzitetni študij. Objavili bomo pomembnejša dela slovenske pisne kulturne dediščine. Z digitalizacijo knjižničnega gradiva in objavo le tega ...

1000 let besed

Publikacije

Tovarniško glasilo tovarne Aero.

Naš Aero
43 43
Glasilo Betona je izhajalo enkrat mesečno. Izdajalo ga je Splošno gradbeno podjetje Beton v Celju.

Glasilo Betona
31 31
Supernova je revija za spekulativno fikcijo, katero izdaja Celjsko literarno društvo. V njej so objavljene kratke zgodbe, miniature, poezija, eseji in recenzije s področja spekulativne fikcije.

Supernova (Celje)
7 7
Revijo Informatica Medica Slovenica\nv tiskani in elektronski obliki dvakrat letno izdaja Slovensko društvo za\nmedicinsko informatiko. V tej interdisciplinarni znanstveni reviji izhajajo\nprispevki s področij medicinske informatike, zdravstvene informatike, negovalne\ninformatike in bioinformatike, ter poročila in novice, ki zadevajo ta področja.

Informatica Medica Slovenica
197 197
Štirinajstdnevnik Wandermappe je izhajal kot ilustrirana priloga časopisa Gottscheer Bote.

Wandermappe
355 355
Uprava za gradnjo zadružnih domov pri Izvršnem odboru OF Slovenije je z izdajo tednika Zadružni dom želela, s pomočjo sodelujočih strokovnjakov, dajati stalno in konkretno pomoč vsem, ki so sodelovali pri gradnji.

Zadružni dom (1948)
26 26
Tednik Vprašanja naših dni je bil nedeljska priloga Ljudske pravice. Izhajal je od leta 1945 do 1951.

Vprašanja naših dni (1945)
194 194
Glasnik je bil časopis za Slovence na severozahodu ZDA.

Glasnik (Calumet)
134 134
Nemški koledar za Kranjsko.

Deutscher Kalender für Krain und das Küstenland
3 3
Revija Mladika je začela izhajati leta 1957 kot družinska revija in kot naslednica predvojne revije, ki jo je urejal F. S. Finžgar. Ustanovili so jo Jože Peterlin, Stanko Janežič, Maks Šah ter drugi slovenski kulturniki ter intelektualci. V svoji dolgi zgodovini je morala kriti različne kulturne potrebe, zato je bila pestra in iskana. Revija Mladika spremlja življenje slovenske narodne skupnosti ...

Mladika (Trst)
509 509
Rast je mladinska priloga Mladike.

Rast (Trst)
270 270
Bilten študijskih dni v Dragi, ki izhaja kot priloga Mladiki.

Draga
42 42
Glasilo Zveze komunistične mladine Italije.

Pest
1 1
Sprva je bilo glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda Svobodnega tržaškega ozemlja, nato pa glasilo KPI za slovensko narodno manjšino.

Delo (OF STO, Trst)
1206 1206
Glasilo prijateljev Svete Gore.

Svetogorska kraljica
39 39
Glasilo vipavskih semeniščnikov.

Iskre
138 138
Vse pravice pridržane © 2020 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana