s-aKO /tocM 0 Tn priučimo creavit Deus Ccelinn et terrani. I.G-enea.I.1. Im -Sinfa/za Aat G~ott c/e/z IlimmeA unc/ <.Ate JUrc/e c/a. I.B.JHina'. Tj. V’ sazhetku je Bog'-fiebo in semlo vftvatii S G O D B E ,SVETIGA PI,SMA s A MLADE LJUDI. Is nemjhkiga pre/lavil Matevsh Ravnikar, dejete Jhole %efarfek kraljev v učbenik. P E R V I DEL. SGODBE »STARIGA SAKONA. V’LUBLANI, 18x5. Na prodaj per Adamu Henriku Hobnu, bukvovesu. II bol lepih in podvuzhnih sa mlade ljudi. Kar fhe vumeti ne morete, ali kar vam ni treba vediti, je opufheno. Torej fmo tem bukvam: sgodbe is fvetiga pifma sa mlade ljudi, ime dali. Prav lepo in ozhitno bote is tih bu- kuv pregledali, kaki dober in prijasen she od sazhetka fvet£ je Bog bil do lju¬ di, in kako is ljubesni do njih je zlo fvojiga ljubiga fmu Jesufa Kriliufa sad* nizh poflal na fvet. Is vfake povedi fkorej bote boshjo vfigamogozhnoft, do¬ broto, modroft, vfigavednoft, fvetoft, pravizo, in njegovo previdno!! fposnava- li. Pa nad nezhimur ne lepfhi in zhi- ftejfhi, kakor nad Jesufam Krillufam , in kar je on vuzhil, delal in terpel. Po njemu fe velizhaftvo, prijasnolt in vfa vfa boshja ljubesnivoft odkrije. ,Sveti- ga pifma sgodbe vam bodo nar lepfhi: navuk od Boga, nar lepfhi od vere po tem takim. Tudi od mnogih otrok bote brali v ? tib bukvah. Brali v’ njih bote, pofta- vim, AbelDa, ,Sema, Jafeta, Isaka, m Joshefa, Davida, ,SamveIa, Daniela, Tobija. Nad temi bote vefelje imeli. Kakor v'serkalu ali fhpdglu nad njimi bote vidili, kako kajlepigaje, zhe je zhlovek bogabojezh, in pa dober in jak. Pa brali bote tudi hude otroke, pofta- vitn, Kajna, Hama, Joshefove brate, Opna, Pinesa, Abfolona. Ne bo vam njih shivlenje vfhezh. Nad njimi fe bote hudobijo ftuditi vuzhili, in drujih pre- grefhki vaf bodo varovali v’enake sa- bredi. Tako le vaf bodo fvetopifmifke zgodbe v’ famozhiftih isgledih bogabo- jezhnoft vuzhile, Kej hozhete kaj lepfhi- ga navuka ? Zhe v’ kakfhino befedo v’ teh buk¬ vah sadenete, de je prezej ne vumede, nikar berfh ne režite, de je ismifhle- na: poprafhajte koga drujiga. Krajnfke fo vfe, in tu ali tam po Krajnfkim do¬ ma, Pazh redka ktira je nova, pa lohka vurneti. Vef krajnfki jesik bi mi obo- shali, ako bi nobena befeda v’ bukve ne imela, zhe le v’ kaki včifi ni domazha. Nektire befede fo bol po Gorenfkim, IV druge po Dolenfkim ali po Notrajnfkitn v’navadi. Sakaj bi mogla le Gorenfka, Dolenfka ali Notrajnfka obvelati ? Nif- mo vfi Krajnzi ? Pa, rezhi po pravizi, nifim jih befedi veliko jifkal nd po Go- renfkim ne po Dolenfkim, ampak po fvojim fim pifal, kakor fim jih fe neka- daj v* fvojimu kraju paftir fhe navuzhil. Torej pa tudi niifliin, de me bote otro- zi in paflirji od vuzhenih veliko bol vu- meli. Od otrdk in mladenzhov fvojiga kraja fim fi tega fveft. Vi imate fhe bol nepokasheno Krajnfhino; vuzhdni radi Nemfhino, Latinfhino, ali Ldhovfhino vmef brodijo, in tudi zlo krajnfko be- fedo tako po ptuje ftavijo, de praviga Krajnza vfhefa bole. Vezhidel pravi¬ jo po kmetih takim, de prevuzhd- no govore. Drugim, ktiri fe lepfhi Krajnfhine dershe, pravimo, de jo po domazhe povedo. Pa tudi med kmezh- kimi ljudmi je she veliko sbrodene Krajn- fliine, in zlo kmet fe fzhafama te kolo- božje tako pervadi, de mifli prav lepo povedati, zhe poftavim naraeft: fim v fpoved opravil, rezhe, fim fpo- ved d61 j poloshil. ,Skorej bi ga vprafhal, kam jo je poloshil, na tla ali pod klop? Ta kolobozja vef krajnfki jesik obrusda, in ga ptujim flovenzam peroftudi, in Krajnza po nedolshnitn v’ sanizhovanje fpravi. In zhe pojde ta¬ ko, naf bo tako delezh ta kolobozja per- pravila, de ne bomo sadnizh snali ne Krajnfkiga ne Nemfhkiga. Vam na zhafi: tedaj, ljubi moji mladi Krajnzi! fim fe tifte sbrodene Krajnfhine ogibal. Ne le mi Krajnzi, fhedefet milijonov ljudi go¬ vor/ fiovenfki jesik, in vfim pridejo na- fhe bukve fimtertje v* roke, in gerdo je, jelite, zhe nam ozhitajo, de fmo Krajnzi vfo befedo fkasili? Torej vlaki pametni Krajnz more lam sheleti, de fe v’ bukvah fej zhifta Krajnfhina perhra- ni. Ref je fzer, te moje bukve nifo sa- volo Krajnfhine, ampak savolo lepiga navuka pifane. Pa, kdo nima raji, de fe mu kofhzhik tudi beliga kruha is lepe rute po perilu, kakor is vmasane nagnuf- ne zunje poda ? Jelite, otrozi! fhe jedli Vi¬ bi ga n& ? Ravno tako fpakdrana befeda fhe taki lepi navuk, zhe vam ne, pa drugim flovenzam, perfkuti. Ravno sa to, ker je lepi navuk meni in vam le telj- koperferzi, tudimiflim, de ga more¬ mo v’ lepo , zhedno befedo oblezhi. Nektirigaisrezhovanja pa tudi ne fmem tajiti, de ref po Krajnfkim ni kaj na¬ vadno , poftavim, kadar pifhem: t e b u k- ve sbravfhi bom kmalo druge dobil, nameft rezhi: po tem, kadar bom te bukve sbral, bora kmalo druge dobil. Jurja shivlenje mi otev- fhiga bom s’vfim prefkerbel, namelt rezhi ♦ Jurja, ktiri mi je shivle- nje otel, bom s’ vfim prefkerbel. A n- dreju toljko hudiga prebivfhi- mu fe bolj s daj god i ,i nameft re¬ zhi: Andreju, ktiri je toljko hudiga pre¬ bil , fe bolj sdaj godi* Take isrezhova- nja, pravim, ref nifo kaj slo po Krajn¬ fkim v’ navadi. Pa v* duhu fo Krajnfkiga jesika, tako govore vfi drugi flovenzi, tako fo nafhi krajnfki fpredniki vfi go¬ vorili j kar feisllarih nekdajnih kraju- vri fkih bukuv pokashe, take je fveti Ziril pred devetimi vekmi ali devet fto let¬ ini she pifal v’ nafhim jesiku* Tako go¬ vore in pifhejo fhe sdaj kmalo unkraj ,$htajerfkiga. Tako fo sadnizh fploli sa- zheli pifeti tudi po Korof hkim in po ,Shta- jerfkim; in poviot je to prav, sakaj bi le nam Krajnzam ne bilo ? Krajnfka be- feda fe tako grosno lepo okrajfha,in kar je fhe vezh vredno, je dobizhik, de bo¬ mo fzhafama tudi drujih flovenzov buk¬ ve lohka vumevali, in nafhe oni. Is Pemfkiga, is Duneja, od vfih krajev naf Krajnze hvalijo savolo tega. Sakaj bol fkerbe drugi flovenzi sa naf in nafhe befede lepoto, kakor mf farni sa - fe. Ni kaj lepo to, pa ref je. Pa smiraj ne fme biti taka. Vfaki narod, kadar fe sazhne nekoljko otefavati, sazhne to per fvoji domazhi befedi, de jo ozhedi. Ako te¬ daj tudi mi' tako ftorimo, ktiri pametni Krajnz bo marnje delal ? Tega braniti fe pravi Krajnze v* nizh tlazhiti, in poe jim do vezhi vuma sapdratf Mene tega Bog vari! Nš le vara, otrozi in nifa* vm denzhi! ampak tudi odrafhenim Kraju« zam fini to le hotel povedati. ,Sklenem s’profhnjo, ljubi otrozi in mladenzhi l de radi in pridno berite te bukve, in kakor v’njih dobri otrozi, slafti pa kakor mladenizh Jesuf, taki fi biti persadenfte. Jes pa bom fkufhal berfh ko berfh tudi novi Sakon dopifa- ti, in podati vara ga v 9 roke. V^Lublani 28. danKosaperfka igiS'. 3 P er vi ,S v e t. i. , Stvaritev ,Sveta. I-ijubi otrozi! flifhali fte she velikrat, de je Bog nebo in semlo vftvaril. Pa smiraj me mifel obhaja, otrozi, ktiri fi she nekolj- ko rasumevajo, bi enkrat prav na tanjko to radi flifhali. Poflufhajte tedaj, kako fe je godilo: V’ sazhetku je Bog nebd in semlo vftvaril. Pa semla je bila fhe pufta ia prašna. Pokrita je bila fhe vfa s’globoki¬ mi vodami. Trna je bila, karrezhe Bog: „Bodi fvetloba!,, In fvetloba je bila. She ni bilo vezh tako ftrafhno. Bilo je fej ven- der fvetlo! Sdaj Bog vkashe: „Bo naj nads&nlje!,. Kar sgodilo fe je. Ta lepi , plavi obdk ali velb nad nami fe perzhnč* ( in nekoljko vo¬ da fe sbere v’oblake nakvifhko. A z 4 Po tem Bog rezlie: „ Voda na semli naj ftžzhe na en kraj, in perkashi fe fuhota!,, Sgodilo fe je. In tako je morje bilo in fuha semla, fo bili ftudenzi, potčki in reke. Sdaj Bog sapove: „ Semla naj rodi tra¬ vo, seli in rodovitne drevdfa. „ Tudi to fe je sgodilo, in lep6 selena ja bila semla, in bilo je mnogih rdsh in zvetezhih drevef, kakor fpomlad, vfe pifano po nji. Bog po tem re-zhe: ,5 Luzhi naj bodo na nebu, de kashejo dneve in letain pa fvetijo na semlo. „ Ko bi trčnil, fo bile. Gorela je, de dan dela, velika luzh —• fonze blifhezhe — na nebu ! ,Sjala je prijasna ljuna, deTveti po ndzhi! Miglalo je svesed bres fhtevila veliko 1 Sadnizh Bog rezlie: „ Mergole naj ribe po vodi, ptize po nebu, in semla naj vfako mnogo shival da. „ Komej isrezheno — she je bilo vfe. Blifkalo fe je rib in r/biz vfe polno po vodi, in vfako edinih tizhov je letalo po nebu; shivi shivine in sverine fo bili polje in gojsdi; in po travi, roshah in germovju je metulov, kebrov, in šalih dru- jih shivaliz mergolelo vfe polno. Pofled- nizh vftvari Bog tudi zhloveka. In Bog vidi vfe, kar je naredil, jn dobro predobro je vfe bilo. Vidite tedaj, ljubi otrozi! Bog je neba in sem/e (Ivarnik. Bog je vfigamogo^hen. Kar hozhe, vfe je. Rezhe, in kar rczhe , je she. Dobrdtliv je. Tudi do naf is lju- besni je tako dobro in lepo vfe vftvari!. Vfe je njegova dobrota , kar vidimo , bodi s fonze na nebesu, bo naj pefek fhe toljzhkin na tleh. Nejiontfino jt moder . Nar majnfhi roshiza je she tako vnretno narejena, de ji noben zhlovefhek um ne pride do konza. Prav ozhitno fe vidi nebu in senili, de jih je moder, dobrotliv, in pa mogozhen Bog vftvaril. Lepftnu malu fe vmetnoft vidi ma- larja, naj ne vidimo tudi tnalarja. Ravno tako fe nam vidi na nebu in semli, kako je mogozhen Bog, dober in moder, de fi ravno nam ga — njega famiga — viditi ni fhe mogozhe, Serkalo ali fhpegel bbshje vfigamogozhnofti, njegove, dobrote in mo- drofli fta setnla in nebb. Velikrat tedaj pre« mifhlujmo, in vefeli te lepe boshje dela. _ Tudi je pomifliti, kako naf Bogfatn per- ganja njegove dela premifhlovati, iu fpomia hraniti njegove ftvarftve. Odldzhil je pofeben dan v’ to med tdd- nam. ,Sheft dm' je ftvarjal nebb in semlo, fedmi dan pa je nehal. Delati fheft dni naf Ptem podvuzhi, fedmi dan pa, ktiri je per naf nedelja, nehati od dela, de ga v’zhaft ftvarnika obernemo, iu fe vefelimo njega in njegovih del. Pa boshja volja ni le, de miflimo vfako nedeljo ftvarjenja dobroto. Kadar gre fonze sjutraj is sa-gbre, nam Bog daja gledati vfaki dan s’iaftnimi ozhmi, kako feje perftvaritvi godilo. Pred je tudi vfe trna. Pozhali fe sasnava, fvetli. Lozhijo fe pozhafi setnla in neb6 — voda in fvet — trava in roshe — drevje in seli. Sadnizh perfija fonze — ribe miglajo po vodi, tizhi shvergole, shivali 6 fo po konzu, zhlovek gre na delo, Lepo fpomladanfko^ ali poletnifko jutro je vfako siliva poddba ftvarkve fveta. Ljubi otrozi 1 sgodej vftajajte, rasgledujte fe , vefelite fe fvojiga takd dobriga Boga, ktiri je lepe jutra naredil, in pa vaf in pa vfe! 2. Adam , pervi zhlovek. Kako je Bog perviga zhloveka vftva- ril, bote fhe raji fhlifhali , otrozi. Nebo in semla fta bila dokonzhana, in v’zhlovefhko prebivalfhe napravlena lepo. Pa zhloveka fhe na vfi semli ni bilo nobeniga, de bi kdo lepe velke dela boshje premifhlo- val, vefelil fe jih, in hvalil itvarnika sa¬ nje. Bog tedaj rezhe: ,, Naredimo zhlove" ka — poddbo ki bo nam enaka. Gofpoduje naj zhes ribe v’vodi, ptize pod neba m , zhes shivfno na polju, zhes vfo semlo, in zhes vfe , kar giba na semli. „ Bog tedaj is vJash- ne parili isobrasi lepo zhlovefhko telo. Pa mertvo je fhe bilo, in fe ne gane. Bog dihue dufho va-nj, in zhlovek fkdzhi po konzu, in bil je in shivel, Tako fe je sa- zhel pervi zhlovek. Bog ga je Adama ime¬ noval. Ljubi otrozi! Po boshji podobi tedaj je vftvarjen zblovek. Neisrezheno imenitnifhi je od shivžl. ,Samo telo njegovo je posem- lifko. Duh, dufha njegova, je kaj boshjiga. Mozh ima dobro fposnati — ljubiti — in fto« 7 rit« Kakor fonze is jutrajne r6fe, fe boshja modroft, dobrota in vligamog6zhnoft blifka is nje. Otrozi! fpofhtujte tedaj boshjo podobo sad feboj. Ne bodite nevedni, opbkli, to¬ gotni, nevofhlivi, leni po shivmfko. Bo¬ dite popolnama — umni, vfmileni, prijasni, ljubesnivi, delavni, fveti' kakor Bog. Vlaka huda ftraft naf shi vini dela enake — vfaki lep, dober obzhutlej, vfako dobro, lepo djanje enake Bogu. .Spofhtujte pa boshjo podobo tudi nad drugimi ljudmi, nad flehernim ^hlovekam* Kdor koga sanizhuje , bo naj fhe taki be- razh, fe pregrefhi nad boshjo podobo — pa nad farnim Bogatn. Kd6 porezhe , de otrok fvojiga ozheta fpofhtuje, zhe s’ nogami nje¬ govo podobo maudrd ? 3- Raj. Bog je bil lep lep vert safadil. Bafti je dal v’njemu vfake mnoge drevefa. Neis- rezheno lepo viditi jih je bilo, in fadje preshlahtno je raflo na njih. Obilen vir ali ftudenez , ktiri fe je v’ fhtiri biftre r^ke rastekal, ga je fhe lepfhiga in prijetnifhi- ga delal. V’ ta lepi vert pela Adama Bog, in inu ga varvati da, in obdelovati. Tako prijasen in dober je ljuddm Bog. Tudi naf je vftvaril vefelju — pa tudi sa prid in delo. Velik kof nafhe frezhe fta prid in delo, in kar’je vezh fhe, tudi nafhe popol- na m o Hi. 8 Na vertu je bilo pa tudi drevo, ki je fhkodliv fad rafel na njemu. Sa tega volo rezhe ljubesnivi Bog Adamu : „ Od vliga drevja jej po vertu, od tega drevefa pa tu¬ kaj — Bog meni fhkodlivo drevo — nikar ne jej. Zhe jefh, bof h mogel vmreti.,, Kako po ozhetovfko je bila fpet ta od Boga! Oh, kako rad bi naf imel dobre in frezhne! Torej nam vefelje nedolshno vfako dopufti'. Prepovduje nam le, kar je hudo, in naf dela uefrezhne, poftavim: ,Sladnoft , lakomnoft, nesmero — nerodne shelje — ftru- pene pozhutfke vefelja, in vfe, kar je greh. Mu biti nepokorn je grosno hudo in gerdo — je poguba. Otrozi! vbogajte ga faj-tega ljubiga, dobriga Boga ! Po tem veleva Bog shivalam pred Ada¬ ma. Hdltina sverfna, ptize fpod neba, in shivali vfe druge mdrejo pred-nj. Gotovo je bilo viditi toljko lepih in koriftnih ftvari sa Adama novo vefelje, in ferze mu je per- sdigovala hvaleshnoft proti Bogu. Tudi sa naf, ljubi otrozi, fo shivali velika boshja dobrota. Konj naf ndfi, vol nam dela, krava nam mleko daja, ovzavov- no, kokufh jajza, zhebela med ali fterd, Tizhi nam shvergole in prepevajo sjutraj, pef nam zhuje po nozhi. Rasoddva fe tudi nad shivalmi boshja modroft in dobrota —bo¬ dimo tudi sa-nje hvaldshni Bogu. Adam je moral shivali m imena dajati. Govoriti ga je Bog vuzhil tako,^ Kar je she fpet nova boshja dobrota. Kako je sa naf dobro, de govdrimo! To bi bili reveshi, zhe bi mutafti bili! Otrozil lle obrazhujmo faj iiapek nikolj tega hoshjiga dani , de nq lashemo ali kaj pregrefhniga ne govorimo , ampak v’ boshjo zhaft ga iinejimo! 4. Eva je vftvarjena, Adam je edini zhlovek dosdaj bil na semli. Nikogar ni imel, s’ komur bi govo¬ ril, kdor bi mu pomagal per delu, in vefe* lil fe s’ njim boshjih dobrdt. De shivali njegove enakofti uifo, je kmalo Adain vi* dil. Tako zlo fam biti na semli, bi fe mu bilo v’ fredi Raja toshilo. Bog tedaj rezhe: „ Zhloveku ni famimu biti dobro na semli, pomozhuizo mu hozhem ftoriti. „ Bog sdaj da terdo fpanje v’ Adama. V’ /panju Adam vidi, de mu Bog is lakotnika, is eniga nje¬ govih reber, Evo vftvari. Adam le sbudi', in Bog mu Evo perpela — in Adam je imel neisrezheno vefelje. Ljubi otrozi! kako bi bilo shaloftno, ko bi bil zlo fam kdo na fvetu! .Srezha je , de je vezh na semli ljudi. Ne tergajmo faj nikolj te frezbe P kregam in prepiram. Radi fe imejmo med feboj, in eden drugimu Bo¬ rimo dobro, koljkor je v’nafhi mozhi. Adam in Eva fta v’lepimu vertu sht- vela nedolshna in vefela. Njuna hrana je fadje bilo, in njuna pijazha je bila — nar sdravfhi na fvetu — zhifta, mersla voda, Boga fta ljubila zhes vfe; in po febi rada fe imela med fabo. Ljubi Bog jima je bil IO dober in prijatel. Velikrat je s'njima govo* ril, in kakor 1‘voja otroka ju ljubil. Shaloft jima je bila nesnana. Nikolj ju ni nizh po- bolelo. Nevmerjbzha fta bila. Ljubi moji otrozi! oftanite faj nedolsh- ci in dobri. Vfaki dan profite Boga, de vam nedolshnoft da ohraniti. Nizh nimate drajfhiga na semli. Le tako bote vedno veleli. ,She dan danafhen bote Raja frezho Bekoljko vshivali. 5. Pervi greh. Na vertu je bilo vfakiga mnosiga rodo- vitniga drevja. In Bog je rekel Adamu: „ Od vfega drevja po vertu jej, tukaj od tega drevefa li pa nekar ne jej. Zhe jefh, lnorefh vmreti. „ Drevo, ljubi otrozi, ni bilo farno na lebi ne fhkodlivo nd ftrupeno. Le Adamovo pokorfhino je nad njim Bog hotel pofkuiiti, in Adamu dati perldshnoft velike dolshn6fti fe savefti Bogu biti po¬ kom , tak6 fi saflusbenje sberati per Bdgu , in nebef fe delati vredniga. Oh, otrozi! vbogajte tega ljubiga, dobriga ozheta! En dan je fhla Eva zlo bliso prepove- daniga drevefa. Kazho sagleda. Kazha pre¬ govori' rekdzh : „ I, sakaj vama je she od vfeh drevef Bog jefti prepovedal ? ,, Eva fe (pufli s’ kazho v’ pogovor, in pravi: »> Jefti fmeva od vfeh drevef po viim vertu. Od tega drevefa le farno na fredi verta, na¬ ma je Bog rekel: „ Nikar ne jejta od njega! II kar dotakniti fe ga ne, fzer bota vmerla. „ Pojdi kam ! rezhe kazha , ne bota ne vmer¬ la. Bog jo she vel ,She le prav pregledala bota jedflia od njega. Enaka bota Bogii, in vedla dobro in hudo. „ Sdaj fhe Je Eva prav pogleda drev<5. Lep fe ji vidi in prijeten lad prepovedan— bol ko ga gleda, bol jo imka, Eva feshe, ga vterga.in je. Tudi Adamu, fvojimu moshu, ga da, in on ga tudi je. In na! prelomila fta boshjo sapoved — per- vi greh je ftorjdn. Pa tudi vfe drugazh jima je per ti prizhi. Odpirajo fe jima ozhi — vidila fta, de fta naga. Kri ju prehaja od lramote, krila is figovih lfftov li l*pled£ra, in fe pokrijeta. Vfa plafhna in trepezba fe pred boshjim oblizhjam fkrijeta med vertno germdvje. Eva je shaloftna podoba sapelane ne* dolshnofti. Otrozi! ne bodite faj bres pre- miflika in po Evino radovedni, ogibajte fe grefhnih perldshuoft, ne dajte fe na hudo pregovoriti, kaj pregrefhniga ne poglejte zlo! Nad Adamam fe vidi, kaj hudi isgledi samorejo. Evo vidi greh ftoriti, in sdajzi po nji ga je ftoril. Otrozi 1 bol fe varite hndih isgledov! Kazha je sapelivzhova pod6ba. Otrozi! kdor vaf pregovarja, de boshje sapovdi ni¬ majo ravno teljko v’ febi, de greh ni kaj hu- diga, de nizh ne fhkodje — taki je sapeli- viz. Kakor pred ftrupeno kazho beshite pred njim. »Sadu prepovedanimu je vfaki greh enak; 12 lep fe sdi od konza. Vefelje obeta. VsMt pa nashene fmert. Is tega tudi vidite obk grehova prava snamenja —Jramdto in flrah. Nizh ne ftorite uikolj, zhefar, sve naj fe, bi fe mogli fra- inovati, ali pa ne vezh smifliti s’ vefeljam na Boga in dobre ljudi. Vfe hudo je Bog s’ framoto in ftraham sasnamoyal. 6. Kasen ali fhtrafa perviga greha. Sazhelo fe je shariti svezher —- pa j6j prej6j! nizh vezh sa nju tako lepo kakor popred. ,Sape ju je groša , ki svezher po drevju med perjatn pofhinmi. Vlekel jima je greh vefel Raj fpremenil. Pofled- liizh saflifhita boshji glaf: „ Adam kej fi ? ,, Adam odgovori s’ trepetam: „ Bal fim fe ti perkasafti, ker fim nag. Sa to iim fe fkril. „ Bog rezhe: „ Kdo ti je povedal, de fi nag! Jeli, de fi jedel fad, ktiriga fim ti djal, de ga ne jej?,,Adam odgovori:,, Shena.ktiro fi mi perdrushil, mi je dala fadu, in fim»jedel.„ Bog rezhe Evi: „ Sakaj fi to ftorila ? „ Eva pravi: „ Kazha me je ogolfala, de fim jed¬ la. „ Nobeden nozhe biti kriv, orrokam enako, kiri kaj, kar pravni, pozhno. Po tem Bog rezhe kazhi: „ Prekleta, ker fi to ftorila, bodi med vfimi shivalmi na semli. Po trebuhu fe bofh plašila , in prah vfe fvo- je shive dni jedla. Nekdo pa sheninih mlajjhov ti bo ftaril glavo , in ti ga bojh v’peto salesoyala,„ Evi Bog rezhe: „Ve* 13 liko bofh terpela s’fvojimi otrozi. Moshu bofh v’oblafti, in tvoj gofpod bo, „ In Adamu Bog rezhe: » Prekleta bodi savolo tebe semla.. ,S’ teshavo fe bofh shivel na nji vfe fvoje shive dni'. Ternje in ofat ti bo rafel na-nji. ,S’ potam v’obrasu bofh Tvoji kruh jedel, dokler fe povernefh v’sem-« lo, is ktire fi vset: sakaj parft fi, parft bofh.,, Bog ju fhe s’shivalfkimi koshami oblezhe, in ju pahne is Raja. Angel s’fhvi- gtijozhim ognjenim mezhara je varoval v’Raj. Lejte , otrozi! Bog je vjigavedozh. Ni Te inogdzhe mu fkriti. Nobeniga isgovora ni per njemu. Pravilen je. Vfe, kar je hu- diga, zherti in kasmije Bog. Pa tudi milo- (lev je. Ljudem slajfhuje nadlogo. ,She dal gorko oblazhilo jima je, de jima ojftra fapa svunaj Raja ne fhkodje. Njegove kasni ali fhtrafe fo zlo nove dobrote. Takd je pofta* vim nafha frezha, de delamo. Nadloga fpame.* tova nemarnike. Pa po vfem tem je fhe obljubil , de pride nekdo, in jih bo refhil is nadloge, ki jih je greh va-njo fpravil, Kd6 je ta, in kdo je kazha bila, fe bo fhe le is posnejfhih pergddeb bol pokasalo. Stavno pa vidite, otrozi, de ni Iiujiga slčga od greha. Po grehu je bil sgublen ve* fel Raj. Po grdhu fo folse in sdihleji prifh- li na fvet, in pa bolezhine in bolčsni, fmerc »n pa grobi. Kakfhini sleg more fhe le fatn na febi biti greh, ker fo vfe nadloge in britkofli vfiga fveta-le njegovi poganjki? 14 7. Perva daritva. Adam in Eva dobita dva linova. jStar- fbimu je ime bilo Kajn; mlajfhimu Abel. Kajn bol terden je kmet bil. Abel, fhib- kejl hi , je bil ovzhar. Semla jim je kruh dajala ; zheda vovno sa oblazhilo. Vite tedaj, otrozi! Boshji narejik je, de more zhlovek delati, zhe shiveti hozhe. Slie perva otroka fta mogla delati, in fi kruh in oblazhilo flushiti. .Srezho je dal Bog Kajnu per kmetiji, in Abelnu per zhedi, In Kajn pernefeBogu poljfhine v’ dar. Abel mu perviga mladizha fvoje zhede daruje. »Samo delati fhe ni dofti, Bog more fvoj blagoflov ali shegen perdati. On daja, de rale shito, on frezho per shivfni. S’hva- leshnim ferzam pogledujmo va - nj, koljkor* krat fe nam vdde kako delo po frezhi. Na Abelna in njegov dar je Bog s’ da* podajenjam pogledal. Kajna pa Bog in nje* goviga darii kar ne pogleda. Sakaj to ! Darila ita fej un in ta; vfaki je dal, kar ima. Bog namrezh ne gleda fa- mo_ svunajnjfhine. Bog gleda fofebno v’sno- traj. Abel je imel bogabojezhe, priprdfto, Bogii hvaleshno ferze — Kajuova poboshnoft ali andoht je svunajnja bila — in sgol svu- najnja poboshnoft je hinavfhina , hinavfhina pa fe Hudi Bogu. 15 g. Kajn vbije brata. Kdor Vrefmzi Boga ne fpofhtuje, tudi ljudi ne ljubi. Kajn je vidil, de ima Bog raji brata, kakor njega, in od lih mal ima Kajn piko do brata. Vef bled je bil v’obras, in od jese in nevofhlivofti fo mu liza vpa¬ dale. Vfaka huda ftraft fkasl namrezh in po- pazhi obras zhloveku, slafti pa nevofhU* volt. Bog je Kajna fvaril, in prijasno mu re« zhe: „ Sakaj fi jesen, in sakaj ti vpada obras ? Glej! kakor tvoj brat, ii mi ljub in prijeten, zhe prav ravnafh. Zhe pa n6, ktnalo preshi greh (derezhimu levu enako) per dvdrih. Mika te njegovo poshelenje, pa gofpodar ga bodi.,, ,She sdaj tudi naf Bog od hudiga fvad™ snotraj po glafu vefti. Otrozi ! poflufhaj« te faj vfelej ta fveti boshji glaf, in mdr vam ga bodi. Varite fe greha kakor divje sveri, ktira pretergat vaf she pred dvdrmi preshi. Kajn ni poflufhal Bogd, in kuhal jeso je v’ferzu. Enkrat fe Abelnu toljkanj pri- jasniga dela. ,, Pojva, mu rezhe, po polju enmalo. „ Vefel gre s’njim Abel nedbl- shen. Kadar odideta od ftarfhov she dofti, pasgrahi Kajn Abel na, fvojiga brata, in ga je vbil. Vite, kakfhino nefrezho nevofhlivoft in jesa dela, zhe jima zhlovek perjenjuje. Mertev in vef fpremenen leshi v’ kervi Abel. Oh, bofht fo ftarfhi tarnali najditi ga ca- 16 žiga! — Otjrozi! pomnite ta pergddik, in nikcflj ne dajte v’ fvojini ferzu nevofhlivofti, jesi in fovrashtvu proftdra, ne kaki drugi hudi rčzhi. 9, Kajnova kasen ali fhtrafa. Kajnu ni nizh pomagalo, de ga ftarifhi nifo vbivati vidili. Bog vfe vidi. Vidil ga je Bog , in rezhe mu : ,, Kje je Abel tvoj brat ? „ Kajn je naredil, kakor prav kaki hudoben in napzben otrok. ,Sh6 sadere fe mu; „Kaj jes vem , mu je odgovoril. ,Sim ko]j varh Cvoijga brata ? „ Bog rezhe : „ Kaj li ftoril? Kri tvojiga brata vpije is semle do mene! In sdaj- preklet fi semli, ktira je si¬ nila, pa pila kri tvojiga brata. Vezli ti ne bo rodila, kadar jo delafh. V’begu bofh, in po fvetu fe bofh klatil. Kajn sakrizhf vef plafhen in sdivjan : „ Prevelika je moja pre¬ greha, ne saflushim odpufhecja. Preganjan in beshe fe bom po fvetu potikal, in vbil me bo, kdor me dobi,,, — Kajn pobegne, in shivel je v’nepokčju in v’ britkofti delezh od ilarifhov v’ daljni desheli. Hudobne ljudi' fhe srniram Bog kasna. Vdzhi del jim ni dobro. Kar pozhnd, ma- lokadaj fe jim iside po frezhi. Pa nimajo naj tudi nobene druge nadloge, hudo veft fej imajo. Glafno jim Bog is vefti' govori, de nifo po njegovi volji. In to je nar vezhi nefrezha. Taki zhlovek nima vezh nobene vefele ure. Kakor sa Kajna ni sa -nj vezh *7 nč pozh/tka ne pokoja. Ljubi otrozi! ohra¬ nite bres madesha veft, in obvarite fe nc- pokoja, kcirimu ne odide grefhnik uikolj. io. ,Spdzhnoft perviga fVeta. ,Szhafama fe ljudje bol in bol mnoshi* jo', in po senili rasmikajo. Pa tudi smiraj fo hujfhi. ,Sladni in nezhifti fo shiveli. Piti in jefti je fkorej vfe njih opravilo. ,Stifkali in peklili fo nevfinileno eden drusiga. ,Sila in kri viza perhaja smirara vezhi. Vezh nifo sa Boga marali. Ker tedaj vidi Bog, de fo ljudje zlo tako hudobni, in de jim drujiga kakor hudobija ni v’ miflih, fe inako flori Bogu, in bolelo ga je v’ ferze. Rekel je: „ Ne dajo fe ne vezh opominjati in fvariti po mojimu duhu. Mefeni fo vfi, vfi fpa- zheni. Pa dam jim odldga fhe fto in dvaj- fet let, zhe fe fhe vtčguejo pobolfhati.,, O jemnafla! komu fe greh ne bo gnu- fil, kir tak6 Boga shali ? Kdo bi fe ne hre¬ penel pobolfhati — ker je tako Bog nafhiga pobolfhanja shelen ? Tiftikrat je Noe shivel. Bil je vef bo* gabojezh mosh. Bres madesha jn po Bogu je v’ fredi hudobneshov shivel. Njemu re¬ zke Bog: „ Konez fe blisha vfih ljudi. Vfo semlo fo napolnili s’ hudobijo. Pokonzhal jih bom f’ semlo vred. Barko li flori is ob* dčlaniga.lefa. V’barki predala narddi, in safmoli jo snotraj in svunaj. Triflo komol- zov naj bo dolga, pedefet fhiroka, in tri- B 18 defet vifoka. Sgoraj napravi okno va-njo, in na ftrani vrata. Glej! dal bom grosen potop po vli semli. Kar shivi' in diha pod nebam, vfe bo poginilo. Vfe bo konzhano, kar je na semli. ,S’ teboj pa bom pri jasno saveso naredil. V’ barko pojdefh s’Tvojimi lindvami, s’Tvojo sheno, ins’shenami Tvojih finov- V’ barko vsami Teboj vTake shivžli dvoje — fhtirinogatih shival, dz in shival vTih , kar jih je na semli — de oflanejo per shivleuju. Tudi jedi' vsami vTakih Teboj, de bote ti in one shfvesh imeli*,, Tako je dober Bog brumnim. Ravnal kakor s’ prijatlam je s' Noetam. Pove mu , kaj mifli. Podvuzhl ga , kako naj Te otme , kakor ozhe otroka. Miloftva je vTaka be- Teda. Oh, kdo bi fi dober biti nepersadjal, ker ga s’ Bogara to poprijatli! ii. Pokonzhdnje perviga fveta; Noe je bil v’ vfih rezheh Bogii pokorn. »Sto let je delal barko. Jo delati je bilo ljudem vedno pokoro osnanovati. Pa nizh ne marajo in neverni oflanejo. Pa barka Te dodela- Bog te&aj rezhe Noetu: „ Sdaj idi v’ bar¬ ko, ti, in kar vaT je tvojih. Tebe najdem prizho Tebe pravizhniga med sdajnimi ljud¬ mi.,, ,Sam Bog s’ tem prizha, on zhifta pra- viza, de ne ravna po nagnenju Bog, in de po drujimu ne gleda kakor po krep6fti ali zhednoRi, in po bogabojezhnofti Terza. 19 „ Vsatni tudi, Bog sraven perftavi, k’febi vfake shivali. Sakaj po fedmih dnevih deshju porezhem na semlo iti fhtirdefet dni in fhtir- defet nozhi. Vfe kar iim vfivaril, bom kon- zhal na semli.,, Noe vedno sveft in pokora boshji flu- shabnik vfe flori, kar mu Bog sapove. V’ bar¬ ko shivali je fpravil vfih plemen, in fhel va-njo s’vfimi fvojimi. Saperel sa njimi -o ljnbesniva ozhetovfka fkerb!- je vrata Bog fam, in jih vodi svunaj sadelal, kar Noe ne more. »Strafhno sazhne desh liti per ti prizhi. Viri velziga morja vfi prederd. Kakor is ftrafhnih flapov hrumi fpod neba voda na semlo. Voda snafha barko, in jo vsdigne od tal. Pa fhe smiraj nakvifhko kipi', in bar¬ ka enako plava velikimi! pofldpju po vodi. Le minite fi, otrozi! groso in vek; in kakofo otet fe ljudje lesili na hribe, in ple¬ sali po drevju. Pa preposno je bilo! Voda smiraj nardfha, petnajft komolzov ftopi zhes nar vifhi gore pod želim obnebjam. Vfe je bilo pokonzhano po vfi semli , bodi zhlovek, bod shivfna, bodi tiza fpod neba ali zherev fpod praha. Noe fam je oftal, in kar je per njemu bilo v’ barki. Tako ftrafhno kasnuje Bog hudobijo! Njegova fodba pride, in konez je bilo vfiga fveta! Oh, fhe tako huddben naj bo kdo, de bi ne ljubil ljubiga Boga, bati fej njega pravizhniga bi fe mogel. Ne^hlflofl , nesmera in krivica fo pervi fvet pogubile. Otrozi! navuk vam to bodi, B 2 20 de fe ne omadeshvate nikolj s’nobeno tih ftrafhnih pregreh. 12. Noe je otdt. Trifto in pedefet dni fo vode po semli ftale. Bog fpomni po tem na Noeta, in na vfe shivali, ki fo bile v’barki. Sakaj tudi shival fe vfmilva Bog. Dobrotliv je do vfle- herne ftvari — tudi do nar naanjfhiga zher- vizba. Bog pofhle gorak veter na semlo. Mor- fki ftudenzi fe sapro, deshevje jenja, voda vpada. Barka obftoji na neki gori na Ar- menfkim. Verhčvi gora fe perkasujejo fzha- fama is vode. Noe okno odpre, in ker ne more sa- d6fti pogledati, ispufti kr6karja is barke 9 de be svedil, ali je she dofti voda vpadla, ali kalj ? Ni ga vezh nasaj. Na to ispufti gol6ba. Nima fe nikamur vfefti, in vedno leta okolj barke. Noe Bogii v’ vfimu podčben, in torej tudi shivalim do¬ ber, ftegne roko, in ga povsame v’barko. ,Sedem dm' potlej ga fpet ispufti. Sdaj pride fhe le svčzher nasaj, in oljkino vejzo s’seldnimi perefzami pernefe v’ kljunu. Bdfht fo fe v’ barki vefeiili sagledati to lepo vu- panja polno snamenje! Noe zhuti sdaj, deje mogla slo voda vpafti. Pnsnej fedem dni ispufti fhe enkrat go- 16ba. Sdaj ga ni vezh. Noe is tega fklene, de je semla fuha. In ref je bila fuha. 21 Bog, vi\n in vim fe ura je Ijubesniviga odrefhenika fkasoval, mu rezhe: „ Idite sdaj is barke, d, tvojashena, tvoji linovi, in tvoje finahe. Tudi ispufti is nje vfe shi- vali — shivino, ptize, in lasnino. Koljkor ftrafhnejfhi hude Bog kasnuje, toljko ljubesnivfhi je dobrim. Kdor v’ Boga' savupa, ne fine trepetati, zhe fi ravno vfa semla na kup sahrumi. Bog ga dershi. De* lajmo tedaj dobro, in v’ Boga savupanje fta- vimo! 13. Noetov hvalni dar. Noe kakor druge krati je bil Bogii s’ ve* feljam pokorn, in gre s’ vfimi fvojimi is barke. Tudi shivali vfe — domifhlujte fi f’ kakfhnim vefeljam — dotnaZhe in divje, tizhi in shivali vfe druge pridejo fparam* is barke. Pa, kako je per ferzu moglo biti do- brimu ozhetu Noetu; osira fe, in semlo , ktira je bila lihkar ljudi polna, vidi vfo vfo prašno in sapufheno 1 Po tein poftavi altar Bogu Noe, in mu shgaven dar na njemu sashgč. Duh prijeten fe vali v’oblake nakvifhko. Pa, fvetlejfhi kakor is altarja ognj, je Noetova hvalesh« noft sa to zhudno odrefhenje v’ nebefa puh¬ tela. Bog, ktirimu , kar je dobriga, je vfe vfhezh, je imel ferzhno vefelje nad Noeto* vi m daraui, Perkasala fe je na nebu lepa pifana mavriza. „ Glejte, rezhe Bog Noetu in njegovim finovam, saveso naredim šma¬ rni* in s’ljudmi vfimi, kar jih bo rojenih po vaf. Nikolj vezh ne bo potop senile rasdeval. Dokler bo semla, ne bo prejen- jala ne fttev, ne shetev, ne poletje, ne si¬ ma, nš nozh, n^ dan, Ta moja mavriza, ki fim jo na oblake djal, ta naj bo snamenje savese med menoj in semlo. Ljubi otrozi! vfelej vam bodi na mifli ta sgodba, koljkorkrat lepo pifano mavrizo vidite v’oblakih. Miflite fi: „ Bog je hu¬ dobnim jlrajhen , brumnim pa ljubesniv in prijasen. „ Snamenje tako rekčzli milofti boshje je mavriza, s’ ktiro je Bog semlo opafal — lep fedmir trak je, s’ ktirim na neb6 fpomin te pergddbe pervesuje ,, Gledajte jo mavrico , in hvalite ga njega , ktiri jo je naredil! „ 14. Noetovi finovi, Sem, Ham in Jafet. Noe kmetuje, kakor je poprej. Metno njiv je tudi n6grad safadiJ. O potdpu je ve¬ liko bil preterpel, Bog, vfaki zhaf dobrot- liv , mu tedaj h’kruhu tudi vina perda. Velika boshja dobrota je vino, slafti sa bolnike, shaloftne in ftare ljudi, pa zhe fe tresno pije. Sa otroke je grosdje farno. Noe fhe ni vinfke mozhi' posnal. Pre- vezh je pil, vpijanil fe, in uefpodobno in rasodet je leskal v’ Chotorju* 43 Vino, bres mere pito, je flriip. Vpija- ni vino. To vemo sdaj. Pijanoft pa je gnufo- ba. Pijanoft dela nezhaft ljudem. Ham vidi ozheta uno leshati, in nepo* redno vefelje ima nad tem. Zlo bratama is fhotorja gre pravit. Isgled sarobleniga ferza! Ne de bi ga bilo fram — fhe fmeja fe. Ne de bi vfmi- lenje imel s 1 Tvojim ftarim ozhetam — fhe oponafha ga — Ne de bi ozhetovo smdto perkril — raftrefa ga The. ,Sem in Jafet fta bila vfa drujih mifel. .Slifhavfhi to, vsameta plajfh po ramah, grefta ritinfko v’fhotor, in s’odveruenimi obrasi odeneta raskritiga ozheta. Koga ne gdne ljubesniva framoshlivoft ta, in to lepo otrofhko fpofhtvanje, koga pa ne rasferdi nefrdmno, rasvujsdano Hamovo sadershanje ? Noe prebudivfhi fe, kadar sve, kaj je Ham ftoril, fe hudiga sadela. Previdil je v’duhu, de fe bo smiraj hudo godilo njego- vimu linu. Prerokuje mu jo. Pa, bi fe mu bilo tudi le moglo dru- gazh goditi ? ,Svete krepofti ali zhednofti pervi zvet je framoshlivoft. Zhe flana zvet pofmodi, vezh nima drevd nobeniga fadii. ,Semu in Jafetu je dal Noe fvoj shdgen — previdil, in prerokoval jima je, de fetjima bo dobro vedno godilo. Ino bi fe jima bilo le moglo drugazh. goditi ? ,Sramoshli'voft, ona je angel, ktiri- ga je nedolshnofti Bog varha , dal. Oh, otrozi! ne pozhuite fej nizh , ne poglejte» *4 ne poflufhajte nizh, in nikolj nizh ne mifli- te, zhefar bi vaf moglo Tram biti! Ta angel naj vaf fvari! Kdor ga poflufha, mu blagoft in frezho nakl6ne. ,She nekaj navukov gre feni: „ Oko, ktiro fvojiga ozheta gerdogle* di, in fvojo mater sanizhuje, tako ok6 sa- flushi, de ga krokarji isklujejo fpod zhela, in orlovi mladizhi poshrd. „ „ Ljubi otrok, poftreshi fvojimu ozhetu na flaroft in, dokler je shiv, nikar ga ne shali, persandfi mu , otrozhuje naj tudi: dobrota, ki fe ozhetu fkashe, ne bo nigdar posablena, dobro ti bo, in ob zhafu nadl<5- ge bofh fpdmnjen, in kakor led na fonzu fe bodo tajali tvoji grehi. „ Noetovih mlajfhov fe je fzhafama velik narod saredil: siniraj bol fe je rasfhiral po semli. De bi fe ne rasgubili, sazbnejo turn poftavlati, ktiriga verh fo hotli, de bi fe neba dotikal, in torej vidil fe na vfo daljo* Pa Bog jim ovre njih nefpametni, prevsetni pozhetik. Do tiftih mal ljudje, en fam na¬ rod, fo tudi le en jesik govorili. Sdaj fe vezh jesikatn Bog med njimi sazheti da. Mnogdflt jesikov jih je permdrala sidanje opuftfti, in fe rasdeliti na vef zhaf v’fak- febne narode. S’takim lobkim ofredkam ali mirelnam je fvojo toljko dobrotlivo mifel, rasmakniti po semli ljudi, Bog dofegel. Neis- rezhena grobla nedodelaniga turna , Babel, to je,, smefhnjava fo ga pofmehlfvo imeno¬ vali , je v’ fpommek refnfze oftala: De gre vfe v’fhi'bre, fhe toljko in tako naj fe sdi, zhe ja bres Boga, in is .goliga napuha per- zheto. O Z H A K I 15. Pokliz Abrahama. Po potopu fo fe ljudje, fiifhali fte, fpec slo namnoshili , in prebivali fo po semli mnogi narodi. Pa kmalo fo ljudje Boga fpec posabili. Podobe fo molili uameft njega , ki fe jim je maliki reklo. ,She pa je shivel prav brumen in bogabojezh mosh. Tega smed vfih fi Bog is volji. Hotel je Bog po njemu in njegovih otrozih pravo boshje fposnanje in zliefhenje ohraniti, in med vie narode na semli rasfluriti. Ta mosh je bil Abraham. Pravi fe mu ozhak, ker je bil ozhe zeliga naroda. Tudi v’ Abrahamovo rojftno deshelo , med njegovo _ rodovino , zlo v’ njegoviga ozheta hifho je bilo she malikvanje vdarlo, Bog tedaj Abrahamu rezhe: „ [s deshele mi idi, smed shlahte, in od ozhetove hifhe v’ deshelo, pokasal ti jo bom. Ozheta te bom ftoril velikimu narodu. Oblagodaril te bom, in sgol blagoflovi in blagri te bo¬ do, Is tebe bodo oblagodarjeni vfx naredi na semli* „ Ljubi otrozi, to je bilo terdo povelje! Vfe tak6 popuftfti. kar mu je bilo liubiga in drasiga. Pa Abraham verjame boshji obljubi, in fpufti fe per ti prizhi s’, Saro fvojo sheno, s’Lotam fvojim vini- 26 kam, s’ fvojimi hlapzi, deklami in Zhedatn na pot. Oh, kako je lepa ta voljna pokor- fhina ! Abraham pride po h6ji na Kananfko, Deshela je bila nar lepfhih deshel. Vfe polno je bilo po-nji trave in rosh. Ker fo zhede in pa zhebele zlo toljkaj pafhe imele v’nji, fo jo v’ pergovoru le deshelo imenovali, ki fe mleko in med po-nji zedi. Abraham prehodi deshelo, in pride do Sihema, ddla žele deshele nar lepfhiga. Tukaj mn rezhe Bog: „ Glej, to deshelo bom tebi in tvojim mlajfham dal.,, Bofht je vefel mogel biti Abraham, de je pokorn bil Bogri. Vef poln livaleshnofti je altar poftavil Bogti. Kdorvbogliv, je tudi hvaleshen. Po¬ korn biti je teshka —biti hvaleshen fladka dolshnoft. Kdor pa je ref dober, dopolni tino in to. 16. Abrahamova mfrnoft, Abraham je imel veliko hlapzov in de¬ kel, velbljudovin oflov, goved in drdbnize. Lot je imel tudi veliko goveje in drobnifh- ke shivine. Memo tega ftanujejo v’desheli fhe drugi narodi. Toliko in teljkih zhed shiveti je deshela imela lcornej pafhe sadofti, in med Abrahamovimi in Lotovimi paftirji je prepir sa fpafhnike vftajal Grosno je to bolelo mirniga Abrahama. Ljubi moj! je Lotu djal: „ Ne bo naj pre¬ pira med nama, in med najinimi paftirji. ,Ssj fva fi brata! Glej, na sbero ti je vfa deshela. Lepo te proiim, lozhiva fe! Zhe ii na levo isvoljifh, grem jes na defno. Zhe fe ti na defuo obernefh, pojdem jes na levo! „ Lot pregleduje kraje okolj febe , in ftran vidi ob reki Jordana, kjer ie ,So» domfko inGomorfko niefto bilo. Y r idi jo , de je lepa in vodenzhina, boshjimu vertu ali Raju enaka. Lot fi tedaj ta kraj isbere. Vsela fta flov6. Lot gre v’.Sodomo. Abra¬ ham ofiane v’Kananfki desheli. Tako fe Abraham nar lepfhih krajov deshele vana, de je le mir. Ne gleda po laftnim dobizhku. Gledal je le, kak6 lepo, dobro in prijetno je Bogu, de bratje v’miru in pokoju med fabo shive. Naj bi vii ljudje po njegovo ne bili lakomni, kaj frezbnifhi in pokojnifhi bi na semli vkup shiveli 1 Tudi vojfke bi ne bilo. 17, Abrahamova poftreshnoft. Enkrat fe je pofebno pri jasno in ljubes- nfvo Bog Abrahamu rasodel. .Senzhil je Abraham pod drevefam per vratih fvojiga fhotorja. Ravno je bilo opoldne, in je slo perpekalo. Na enkrat sagleda tri moshe priti , ki jih ne posna, Vdane, jim naproti tezhe, fe jim niško perklone, in med njuni nar imenunifhimu rezhe: „Gofpod! zhe fe ti ne samerim, te profim, ne ogni fe mojiga fhotorja! Pozhfte fi enmalo, fhe rezhe, tukaj pod drevefatn, ki fe k’unima dvenu 28 oberne. Grishlej kruha pernefem, preden fe dalej fpuftitd. „ Mu reko: Stori, kakor fi djal. „ Abraham hiti v’ fhotor, in rezhe ,Sari: „ Urno pezi podpepelnike is nar belfhi moke.,, Potlej tezhe - h’zhedi, in odbere nar lepfhi in debelfhi tele, in ga hlapzu da. Urno ga more perpraviti. On fam pernefe tazhaf kifliga in froviga mleka, in pot¬ lej tudi podpepelnikov in pezhenko. Vefzhaf je per njih pod drevefain, in pa jim ftreshe. Ljubi otrozi! li morete prijasnifhiga, dobrdtlivfhiga mosha od Abrahama mifliti tudi do ptujih ljudi? Vefelje tudi vafhe naj bo druge rasvefeloyati. Slaft fpofhtujte in ljubite tudi ptujze. Ljudje fo domazhim enaki, in zhlovek velikrat ne ve, kaj do- briga je ffcritiga pod ptujiin obrasatn. Po jedi rezhejo Abrahamu: ,, Kje je pa tvoja shena, .Sara? „ Abraham odgovori: Ondi le v’fhotorju.„ Njih vifhki mu re¬ zhe: „ K’leti oforej fpet pridem. Takrat bo finu»Sara povila.,, ,Sara v’fhotorju sa dvor- mi ftojezha to flifhi. Pofmeja fe farna per febi. Sakaj Abraham je bil she fkorej fto let ftar, in .Sara ne veliko manj. Ptujiz pa rezhe: „Sakaj fe pofmehuje .Sara? Je mar per Bdgu kaj nemogozhiga ? „ Vftrafhi fe s Sara, ker je flifhala, de ptuji mosh nje mifli ve. Prifhed is sa*dv6r rezhe vfa sme- fbana: „ ,Se niiim fmejala. „ Ptujiz pravi: j, Ne tak6 ! ampak fmejala fi fe. „ B6fhtjo je fram moglo biti! Sakaj vfaka fhe manj- fhi lash je vender gerdiga kaj. — Abraham sdaj vidi, de moshje nifo goli ljudje, In pa 29 taka je bik. Angelzi fo bili. Kaj? Bog fam fe inu je bil v’zhlovefhki podobi rasodel. Uzhite fe ljubi otrozi! Dobri ljudje fo boshji ljubki in Angelov vefelje. Angeizi jih imajo v’zhafti, in Bog jim pofebno vefelje dela , in fe jim daja zliudno fposnžvati. Eno leto po tem je Abraham dobil ref fina, imenoval ga je Isak. Sakaj fpolni fe vfe, kar Bog obljubi. 18. Abraham profi sa ,Sodomlane. Trije ptujzi fe vsdignejo sdaj, in gredo na .Sodomo. Abraham jih nekoljko pofpre- mi. Po poti rezhe Gofpod Abrahamu: „Botn Jtolj Abrahamu fkrival, kar me je mifel fto- rfti? ,Sej ga posnam, de bo fvojim finovam in vunkam dershati fe boshje poti perporo- zhal, in ravnati po refnfzi in pravfzi. „ Po tem mu Gofpod pove, de bo .Sodomo in Gomoro fodil savolo njti velikih in hudih pregreh. Angelza fta bila ref sa to she na .So¬ domo odfhla. Abraham pa poftoji fhe pred Gofpodam, in rezhe: „ Bofh pokonzhoval pravizhniga f* krivizhnim vred? Vidifh, morebit je fhe pedefet pravizhnih po meftu. Bofh tudi nje pokonzlkval? Bi ne mogel raji savolo tih pedefet vfimu meftu persane- fti ? Tega ti ne ftorifh^ de bi pravizhniga f’krivizhnim moril! ,Sej ii fodnik vfiga fve- ta. Take fodbe ne bofh delal ti! „ Gofpod rezhe: „ Najdem naj v’,Sodomi le pedefet pravizhnih, sanefti vfimu meftu zhem savo- 3G lo njih. „ Abraham pravi: „ Glej , jel fini s* teboj govoriti, defiravno fim prah in pe¬ pel. Morebit jih je pet manj od pedefetih. Bofh mar savolo petih rasdeval vfe mefto ? Gofpod rezhe : „ Najdem naj jih pet in fhtir- defet v’njemu, ne bom ga rasdjal. „ Abra¬ ham fhe le profi : „ Ako bi jih bilo pa le fhtirdefet, kaj ftorifh ?„ Gofpod rezhe:,,Ne bom nizh ftoril savolo fhtirdefetih. „ Abra¬ ham fhe govori: „ Nikar ne bodi hud, Go¬ fpod, de fhe sinem: Morebit fe jih le tri- defet v’njemu dobi?,, Gofpod rezhe: „ Sa- ncfem, zhe jih najdem tudi le tridefet. „ Abraham pravi fpet: „ Ker fim s’teboj govo¬ riti sazhel —kak6 pa, zhe fe jih najde le dvajfet?,, Gofpod rezhe: „ Ne bom jih po- konzhal tudi savolo dvajfetih. „ ,She fe Abra¬ ham ne more sdershati profhnje: „ Oh, pro- fim, ne bodi hud , Gofpod, de fhe prego¬ vorim! Morebit jih bo le defet v’njemu?,, Gofpod rezhe Ne bom rasdjal mefta savolo defetih. „ Sdaj Gofpod Abrahama populil, in Abraham fe verne s'fveftjo domii, de nc bo mefta konez. Ljubi orrozi! kako je Bog prijasen in dober dobrim ljudem! Kramlati jim leboj d d, kakor bi bili njegove enakofti. Kak<5 imenitni fo in zhfflani v’njegovih ozhdh !— In Abra¬ ham kaki lep isgled liain je otrofhkiga sau- panjav’Boga, in pa ferzhne ponfshnofti, m shive ljubesni tudi do hudobnih ljudi. 3 * 19. ,Spazhnoft po ,Sodomi. Proti vezheru prideta angela v’ 5 Sodo- mo. Lot ravno pred meftnimi vratmi fedf. Vidi jih, pa kdo fta, ne ve. Vftane jima per ti prizhi , gre naproti , fe jima perkione in rezhe: »Gofpoda! v’mojo hifho vaji pro- fim, in per meni prenozhlta. „ Is perviga fe branita. Ker pa le tifhf in lepo proii, gre- fta s’njim na dom. Vezherjo jima napravi, in rezhe oprefnikov fpžzhi. Kadar je zhaf bilo fpat iti, kar pervrd vfi meftnizhane, ftari in mladi, is vfih iiliz, obfujejo hifho, in klizhejo Lota. in pravijo: „ Kje fta mosha, ki nozhita per tebi ? Vun ju perpeli. „Taki gerd greh fojimahotli ftorlti, ki fe zlo ime¬ novati ne fme. Lot gre k’njim ishifhe, sakljene sa feboj vrata, in rezhe: ,,Oh, ljubi bratje! profim vaf, ne pozhnlte fej nizh tako hudiga!,, Ali sakrizhali fo: „Komej fi fe ptujiz v’nafhe mefto pertepel, in hozhefh s’ nami vkasovati ? Le molzlii! ,She hiij ka¬ kor una te bomo. ,, S’ veliko lilo planejo v’Lota- Pa angela, na! fesheta is hifhe po Lota, in ga va-njo potegneta, in saklenila fta dvori. Sdaj ljudje hozhejo vrata vlomiti. Ali flepota jih vdan, velike in male, de vezh ne morejo vrati najti. Ljubi otrozi ! Vidite: prebivavzi tega mefta fo bili vfi, velik in majhin, hudobni in fpazheni, ,She take lepe in pohlevne prolhnje nifo per njih nizh sd&le. Lot pa je bil fhe vef dober mosh, prijasen in do- 32 brotliv tudi ptujzam, in nad vfim. hudim fe mu je gnuiilo. Oh, kako je lepo oftati vzre¬ di med hudodelzi dober in pravlzhen! Kdo bi ne bil enak raji bogabojezbimu Lotu, ka¬ kor tem malopridnim, svershkaftim ljudem? ,She dan danafheu je dofti hudobnih med nami, nikar jih pofnemati! 20. Sodomfkiga mefta pogfn* Ljubi otrozi! poflujfhajte vezhniga fpo- mfna pergddbo. Poriufhajte, kako Bog ftrafh- 11 o kasnaje hudobne, in kako on miloftivo oteva pravi^hnc. Po nozbi fhe angela pravi¬ la Lotu: „ Pokonzhala bova mefto. Njih grebi vpijejo v’nebo. Rasdjat ga naji pofhle Bog. „ Kadar fe sarija napozhi, mu rezhetat Vsdlgni fe, in feboj vsami sheno in hzheri,, de ne vsamefh konza Ppregrefhnim meftam vred.,, Ker fe Lot fhe le obotdvla, primeta per roki angela njega, sheno in hzheri, in jih is mefta ispelata. Svunaj mefta mu pra¬ vita: „Otml shivlenje! ne osiraj fe! ne po- fiavaj po vfim tem kraju! Na goro beshi !„ Lot rezhe angelu, ktiri ga je pelal: „0h, Gofpod! ker fim sadobil milofi: per tebi, in fi mi tako dober, de me otmefh, naj te isprofim fhe nekaj. Na hrib mi ni mo* gozhe priti. Lej, ondi bliso le uno mefti- Ze. Va-nj naj beshlm. Ali bi fi ne mo¬ gel v’ njemu shivlenja otdti ?„ Angel rezhe : „ Tudi to ti devollm. Hiti in otml fe va-nj. Nizh ne morem Ifcorlci * dokler te ne bo 33 tam.,, Ravno je fonze is sa*gore perfjalo. Lot pa v’ meftize perbeshal. Sdaj Bog deshu- je fpod neba shvepel in ognj na »Sodomo in na enako pregrefhno Gomdro. Poginila fta mefta, in vfi njuni prebivavzi, in vfe seli po polju. Vef lepi kraj je bil v’ jeser prever- njen poln shvepla in foli.,Slino morje Temu pravi do danafhniga dnč. Kar fe va»nj po« mizhi, s’ folji fe vfe prevlezhe. Lotovi sneni, ktira fe je saftala, in osi- rala, fe je ravno taka nakluzhila, Ognj jo jfe dobil, bila je v’folnato poftavo, in fe je v 5 fpominfliino kasnaiie nepokirnofti taka dolgo zhafa ondi vidila. ,Slani jeser pa, kti- rimu fe tudi mertvo morje pravi, je fhe dan danafhen ftrafhno snamenje liebefhke jese, ki fo jo zhlovefhke hudobije perkli- zale zhes-fe. Pravi fe mu sa to mertvo morje , ker nizh ne shivi v 5 njemu savolo shvepla in foli', ki je s’ njima navd&uo. Dol¬ gi je okolj tridefet lir hoda, in fhirokookolj ofem tir. 2u Ismael, pregnan. Abraham je po fhegi tiftih zhafov fhe. drugo sheno imel. Agara ji je bilo ime, pa bila je sraven tudi ,Sarina dekla. Tudi ona je lina imela, Ismael mu je bilo imč, bil je nagajiv, in nevkriten faut. Isaka fvojiga manji brata ni kar terpeti mogel, kljiiboval mu je in safmehoval ga. .Sara ga enkrat vidi. Rezhe tedaj Abrahamu: „ Od hifhe 34 mi fpokaj shojenim finam to deklo! sakaj ne bo mi ta verbal s’mojim linam Isakam.,, Sabolelo je grosno Abrahama. Pa Bog, ktiri vfe hudo kasnuje, mu po nozhi rezhe: „ ,Stori , kar ti »Sara veleva. „ Abraham vfelej fpolnivfhi fledno boshjo beledo, sjut- raj vftane, vsame kruha , in ker fo po nek- tirih krajih tifte vrdzhe deshele mdlokje ftudenzi, meh vode, na ramo sadene Agari ob6je, ji fanta isrozhi, in jo odpravi. Aga- ra gre, pa sajide v’pufhavi. Voda v’mehu je pofhla. Hoditi ne more od sheje vezh Ismael. Pofadl ga tedaj pod drev<5, in ftržn gre, rekdzh:,, Ne morem nd gledati vrni- rati otroka ! „ Vfede fe od njega en lokov ftrelaj delezh, in j6k sashene na glaf. Tudi Ismael veka. Pa Bog je otroka jdk vflifhal, in boshji angel saklizhe Agaro is neba re- kdzh: „Agara! kaj ti je? nikar fe ne boj. Vflifhal je Bog otroka vek, ki tifto leshi. Vftani, pomagaj mu na noge, in sa roke ga peli !„ Per ti prizhi ji je Bog ozhi odperel, in Agara fludenez sagleda. ,Shla je, natozhi meh, in napoji fanta. Bog pa je nad fantam, fant rafe, prebiva v’pufhavi, fe ob lovu shivi, in je vef ftrdliz. Ljubi otrozi! nad Ismaelam prav ozhit- no vidite, kako je Bogu sopemo, kadar bratje in feftre eden drugimu nagajajo, in de takih ne pufha bres kasni Bog. Ismael je od ddma isgnan — klati fe po pufhavi — she¬ je mdre fkorej vseti konez! Vidite pa tudi, kako dober je Bog, zlo kadar tepe. Bog fhcrafuje le, ker hozhe po- 5 ? bolfhati. Per ozhetovi hiThi, ker je imel Ismael dovol vfiga, mu je bilo vTe predo¬ bro. Ofhaben nagajiviz je bil. Pa fila mu je v’ folse sanizhvavni fmeh prevernila* Ni ftima ali zvibla * de je obshaloval fvojo nefpamer. Sraveti tudi vidite, kako Bog rad Tvojim otrokam odpulh', in zhe Tvoje napake ob¬ jokujejo, njih ferzbne molitve vfliTbva* Ka¬ dar je v* nar vezhi potrebi Ismael , ti je le Bog, ktiri ga otme. Ne vidi dolgo rad ko* ga jokati* Otrozi! vsamite Tvoje saupanje k’njemu per vfih Tvojih malih potrebah , tu¬ di takrat zlo, kadar Te mu pregreThitč kaj! 22 , Isak, odmenen v* dar. Po nozh.i enkrat Bog rezhe Abrahamu : ,, Abraham! Abraham! „ Odgovori : „ Tu fim!,» Bog rezhe: „Vsami Isaka, ediniga fvojiga fina, ki ga ljubiTh, in idi na Morjo na goro, ter mi ga v’shgavni dar dani].„ Abraham sjutraj sgodaj vfiane, nakdle derev sa germado, obloshi ofla s’ njimi * vsame dva lilapza in Isaka, in fe odrine. Tretji dan je dofhel do hriba, Rezhe hlapzama; „ Tukaj S’ oflam pozhakajta. Jes * pa Isak greva Bo¬ ga molit na goro, ,* Sdaj vsame derva , in jih Isaku naloshl. On pa nefe ognj v’ rokah in nosh. Tako grefta v’ goro. Po poti re¬ zhe Isak: „Ozhe!„ Abraham odgovori: >, Kaj je, moj fin!,, Isak rezhe: „ Vitel tu* 3 sgrabi ga sa plajfh, in ga 5 7 fpet nagovarja. Joshef sbeshi ji plajfh v’ro¬ kah popuftfvfhi. Shena fe na to filno raftogoti. Prijasnoft hudobnih ljudi namrezh fe naglo v’ fmertuo fovrasbtvo ptevershe. Na vef glaf sazhne vpiti, in ljudi fklizovati: „Lejte, lejte, jim pravi, kakfhniga hudodniga zhloveka je k’ hifhi pervlekel moj mosh ! Lef v’ hifho je prifhel» in fe me ldtil. Pa vpila fim, on pa je sbeshal, in plajfh popuftil. „ Hranila sraven febe je plajfh, dokler ni mosha bilo domd. Kadar pride mosh, mu pravi vfe te lshi. Mosh fe rasferdi, in per ti prizhi re- zhe Joshefa v’ jezho vrezhi , v’ ktiro fo kraljeve jetnike saperali. Tako je Joshef, lohka je she pred to previdil, po hudobni babi ob viipanje. in ljubesen fvojiga gofpoda prifhel, ob fvojo zhaft, ob proftdft, in ob lilo veliko vefelih dni. Da vam tukej, moji ljubi otrozi! Jo¬ shef, on jaki, nedolshni, vojfhafhki mladenezh vef lep isglčd. V’Boga je med fkufhnjavo miflil. Boga vftrezhi le sheli. Ogibal fe je paidashtva s’hudobnimi ljudmi. Njegova nedolshuoft mu je ljubfhi od bogaftva vfiga fveta. Joshef ni ljubil krepofti in zhednofti is pofverniga dobfzhka. Oteti fvojo zheduoft ali krepoft fe fhe le vfiga vana, zhafti, ve- felja in dobizhka. Pazh lep van je ta! Idi- te, in ftorite takd ! S« 35* Joshef v’ jezhi. Joshef je sdaj v’ jezhi med hudodelni- ki. Pa Bog, ktiri nedolshnofti nikolj ne sapufti, ga tudi v’ jezhi ni sapullil, Lju- besnfvo fe ga podftopi, da mu miloft najti per jezharju. VTe jetnike mu da jezhar pod oblaft. Prav veliko dobriga ftoriti dobi' sdaj Joshef perldshnoii. Lohka tolashil jetnike, opominjal jih je, in jim njih revo polajfho- val. Sa-nj, viiga dobriga,. je bila sdaj temna .jezha prijetno ftanovalo. Sakaj dobro delati je dobrimu zhloveku vfelej nar Iepfhi vefelje bilo in bo. Kmalo po tem rezhe dva imenitna dvorna fhishabnika kralj v’ravno to jezho pahniti, velkiga tozhija in velkiga peka: satoshili fo mu jih bili. Jezhdr je djal Joshefa zhes- nja, veliko jima poftreshe.' Nekaj zhafa fta she v’ je¬ zili. Nekako jutro vidi Joshef, ftopivfhi v’nju jezho, de fta vfa oparjena in pobita. Joshef on vef ljubesniv in vfmilen, vpra« fha prijasno: „ Kaj fe danfi tako gerdo der- shita ? „ Odgovorita: „ ,Sanje fva imela , pa nimava nikogar, de bi nama jih rasloshil. „ „ Joshef, vedel je, de fo navadne fanjfke islage prasne vrashi, jima rezhe: „ Islaga je boshja rezh. — Pa vender povejta, kaj fe je vama fanjalo?,, Velki tozliaj perpoveduje! „ ,Sanjalo fe mi je, de vidim vinfko terto s’tremi mladi¬ kami. Rafla, pognala ozhefa, zvedla in grosdje je dosoriia. Jes pa fiin kraljov kosa- 59 riz imel v’rokah» vsamem grosed , ga oshmem v’ kosariz, in podam kralju.,, Joshef, imevfhi boshje pofebno rasodenje, mu rezhe: „,5anj islaga je ta: Tri mladike i'o trije dnevi. Zhes tri dni te bo kralj povsdignil, in fpet djal v’ poprejfhno flushbo. »Spet mu bofh kosa¬ riz podajal, kakor d mu ga. Pa, kadar li bo dobro, mifli tudi na- me takrat! Vfmi- lenie imej s’menoj, in prodi kralja, de me is te jezhe odrefhi. Po tacinfko fim is Ka- nanfke deshele odpelan, in po nedolshnim pahnen v’ to jezho. „ Velki pek vidi dobro Joshefa fanje ras- loshiti, in mu rezhe : „ Meni fe je fanjalo, de imam tri jerbafe na glavi. V’verhnitn jerbafu fo sa kralja vfleherne jedi pekovfki- ga dela. Pa tize fo mi jih is jerbafa jedle snad glave. „ Joshef rezhe: ,Sanj islaga je taka:,, Trije jerbaii fo trije dnevi. Zhes tri dni ti bo vlel glavo kralj, in te rekel obedi, in tize bodo mefo kavfale is tebe. „ Tri dni potlej je bil kraljov g<5d. Ve¬ like godi je napravil vfim fvojim flushabni- kam. Per miši mu tudi tozhaj in pek na mi- fel prideta. Tozhaja poda vi v’daro flushbo; peka rezhe obedi. In tako fe je Joshefova islaga fpolnila. Pa velki tozhaj ne smifli po Joshefu vezh v’Tvoji frezhi, ktiri mu je bil v’nje¬ govi nefrezhi toliko dobriga doril. Isgled gerde nehvaieshno/li je to! 6o 36 . joshef je refhen. Dve let potlej ima kralj fanje. SJelo fe inu je, de je per Nilu per reki. .Sedem le¬ pih , debelih krav pride is vode, in mulijo po travi sa vodo. Na to jih pride fedem drujih gerdih in f-hujfhanih is nje, Gerdein f-hujfhane krave poshrcS unih fedem lepih in debelih. Kralj fe prebudi, pa fpet safpi'. ,Spet fe mu fanja. Sdi fe mu, de fedem le¬ pih polnih klafov is eniga fteblja poganja. Sa njimi jih perrafe fedem drobnih in fnedjd- vih. ,Snedja'vi poshrd zherftve in polne kla- fove. Po tem fe kralj sbudi, in vef je pre- ftrafhen. Berfh ko fe sdani, je poflal po vfe modre in islagavze po Egiptu. Pravi jim fvoje fanje, pa nihzher mu jih ne more rasloshlti. Nehvaleshni, fe Joshefa tako nemarno fposablvfhi kraljev tozhaj sdaj pred kralja ftopi, in pravi: „ Morem she povedati fvoj greh. Tiftikrat, ko je kralj na fvoja hlapza, na-me, in na velkiga pdka hud bil, in naji v’jezho djati rekel, fva obd eno nozh imela vfaki fvoje fofebne fanje. Vfaki sa - fe fva v’fanjah vidila, kaj naji je zhakalo. Mlade- nezh je bil ravno v’jezhi. Njemu fva fvoje fanje pravila, in rasloshil na tanjšo nama jih je. Jes fim bil fpet djan v’ flushbo. un pa obefhen. Kralj pofhle per ti prizhi po Jo¬ shefa v’ jezho. Preoblezhejo ga , in pofta- vijo pred kralja. 6t 37. joshef povifhan, Joshef sdaj ftoji' pred kraljam. Kralj mu rezhe: „ .Sanje fun imel, pa ni ga, de bi mi jih vedel rasloshiti. Od tebe pa flifhim , de vefh fanje vfe gladko raslaga'ti.„ Ponishni Joshef je odgovoril: „Nizh lam isfebe! Le Bog samore dat,i kralju frezhen odgovor.,, Kralj mu perpoveduje sdaj oboje fanje — od debelih in kumernih krav , in od polnih in perzverknenih klalo v. Joshef rezhe: „ Oboje fanje fo eniga pomena. Bog osnanuje kralju, kar mu je v’mifli. ,Sedem lepih krav in fedem bremenftih klafdv je ledem rodovitnih letin. .Sedem f-hujfhanih krav, in fedem fnedjavih klafov je fedem nerodovitnih le¬ tin. Tako fe bo namrezh godilo: .Sedem let pride, de bo velika rodovftnoft po vil Egiptovfki desheli. Sa njimi naftopi fedem groša hudih letin. .Stifkala bo ftrafhna dra- gina deshelo, in pofhla bo vfa obilnoft ro¬ dovitnih let. Dvoje fanje eniga pomena je pasa to kralj imel, ker bo Bog gotovo, in fkdrej Boril, kar je Bog fkleni). .Skerbf naj kralj tedaj po m<5shu , urnnimu in nevtru- denimu. Ravna naj ta, de fe bogatih letin obilnoft v’shitnize in na kup fefipa, de bo jefti kaj ob dragici, in de prebivavzi deshe- le lakote konez ne pojemlejo. Vfhezh je Joshefova kralju, in vlim njegovim flushabnikam. Kralj rezhe: „Kje dobimo koga, de bi bil, kakor ti, tako poln boshjiga Duhi? Ker ti je vfe to Bog raso- del, nikogar ni memo rebe umnifhiga in modrejfhiga. Lej i poftavim te zhes vef Egipt. Vfi moji podlčshni fe morejo ravnati po tvojim povelju. Kraljev fedesh le sa-fe obranim. Na to fna'me kralj fvoj perftan , in nardkne ga Joshefu na roke j oblezhe ga v’drago drevjo tenzhizo, obeshe mu slato vervizo okolj vratu, pofadi ga v’fvojo dru¬ go kozhijo, in klizati rezhe pred njim: „ Deshelini ozhe je ta le. „ Ljubi otroži! prav lepo in na ranjko vidite is tega , kaj je boshja previdnofl. Tiflim, ki ga ljubijo , vje Bog na prid obra- tfia. Bog da boeaboj&him ljudem, de fe jim njih bogaboje^hno/l in dobro isfde. "Vidilo fe je od konza , de fe Joshef fam tlazhi v’ nefre- zho, ker fe po ozlietti ravna, n6 pa po hu¬ dobnih bratih, in ker malopridneshenenozhe poflufhati. Pa is boshje previdnofti je sad* nizh njegova bogabojezhnoft frčzha njegova. Bog bogabojezbim da , de fe jim tudi preganjanje hudobnih ljudi' na dobro oberne. Joshefovi bratje fo odverniti hodi, de bi kralj ne bil Joshef, in ga prodajo v’fushnoft v’ ptujo deshelo. Putfarjova shena ga je hotla v’ ftrafhno nefrezho povesniti, in ga v’ jžzho perpravi. Pa s’ tem ravno mu h’ kra¬ ljevi zhafti po nevčdama perpomorejo. Bog poboshnim ali brumnim le sa to terplenje pofhila, de jih ve/elja vredne ftorL Bratje fo per jedi bili, in Joshef je mogel ravno takrat v’vodnžku kopernčti v’ftrahu n£ lakote vmreti~de mladsve, kakfhina je ^3 Jazhnim , in de fe ob zhafu lakote biti krufhni ozhe velike deshele navuzhi. .Sushien je mogel pred biti, de pofkufi, kakfhina je per flushitvi, in de gofpodovati vreden perhaja. Tudi nam je lep isgled ta povedik ,Jcako Bog terplenje dobrim ljudtm povratfutje. Joshefovi bratje fo mu pifano fuknjo ras shi- vota iftergali — kralj ga sdaj oblezhe v* to- ljkaj lepfhi oblazhilo. Joshef je bil vkljenen in s’shelesjam okovan — kralj ga sdaj skla¬ tim perftanam ofna'shi, in s’ vervizo slato okolj vratii. joshef je bil po hudodelfko v’jezho porinen — sdaj je v 9 kraljevo kozhijo pofa- jen, in ozhe deshele oklizan. Pa zhe krepoft in nedolshnoft na sem Ji tudi nefte vfelej povernene, fej je fhe dru* gi fvet, gotovo bote obe ovenzhane tam! 38. Joshefovi bratje v’ jezhi. »Sedem rodovitnih let sdaj pride , kakor je prerokoval Joshef. Joshef gre in fpravla v’shitnize shito. Bilo ga je, kakor pefka ob morju. Meriti ga od obilnofti vezli ne morejo. Pa tudi fedem hudih letin je nafto- pilo- Velika lakota je perhajala po vfih deshelab. Joshef odkljdne shitnize, in pre- viduje s’kruham vef Egipt. Is vfih deshčl hodijo od Joshefa shito ljudjb kupovat- Le dobro je, zhe fe ob obilnofti kaj sa prihodne potrebe ddne na ftr&n ! 64 Tudi po Kananfkim pertiTne velika dra- gina. Jokob tedaj vezhe Tvojim finam : „ Kaj li pomifhlujete? .Slifhim, v’Egiptu je shito na prddaj. ,Stopite dol j va- nj, in nakupite nam ga, koljkor je treba, de pre- shivimo, in lakote ne vmerjemo. „ Defet Joshefovih bratov gre sdaj v’ Egipt. Benja¬ mina, The otrok je bil tiftikrat, ko fo bili josbefa prodali, pa ozhe doma obdershijo, Djali fo ozhe namrezh, vtegnilo bi fe mu po poti kaj nakljuzhiti. Dofhli fo frezhno v’Egipt. Joshef je bil vfe deshele gofpodar, in bres njegoviga dovdljenja fe ni fmelo nizli shita prodati. Gred6 tedaj k’njemu. Nifo ga posnali, s’ve¬ liko zhaftj 6 popadajo pred-nj na obras. Jo¬ shef jih fposna per ti prizhi — in mifli na fanje v’ fvoji mladofti! Vef hvaleshen in v’Boga samaknen vidi Joshef sdaj, kak6 zhudno Bog ravni zhlovefhke rezhi. Pa nesnin fe dela Jfoshef proti njim, ojftro govori s’ njimi, in jim rezhe: „ Ogle- diihi fte! Deshelo fte prifhli ogledovat,,, Preftrafheni mu odgovorijo: „Gofpod, te¬ ga n^! Le shivesha pridemo kupovat. Pofhte* ni ljudje fmo. .Svoje shive dni nifmo bili nikolj ogledvavzi. Dvanajft bratov naf ie. Nafh ozhe fhe shivd na Kananfkimu. Nar mlaji brat je domž per ozhetu. Uniga drujiga pa »i jezali fo sdaj bleso enmalo — vezh ga she ni.„ ,, Vite no! rezhe Joshef, got6va je, kakor fini rekel. Ljudje fte, ki jim ni nizh vupati. Pa pofkufici vaf hozhem. Kakor ref kralj shivi, de mi ue pojdete od tod, dokler vafhiga tiar mlaji braea ne bo! Rtiri- ga pofhlite smed Tebe de ga perpela* Vi drugi pa fte jetniki moji ta zhaf, Tako vam hozhetn na konež priti, ali refmzo govdrite ali ne. Oglediihi fte, zhe fte lgali, kakor ref shivi kralj! „ V’ jezho jih rezhe pelati* Nekadaj fo njega vergli V 1 vodndk — sdpj oni tizhe v* jezhi. Ta novrazhltva boshja praviza fe velikrat she v tem shivlenji per** kasuje! 39* Bratje gredo domii. Pravi zhlovek fe nikolj ne mafhuje. Pobolfhati fvoje brate , tič pa terpinzhiti je hotel Joshef. Zhes tri dni jih vkashe per- pelati is jezhe, pa rezhe jim : ,♦ Jes fe Boga bojim, in nikomur ne ddlam kri vize. Zhe fte pofhteni ljudjš, puftite eniga smed febe perpertiga. Vi druji pa pojte domii s’ kd- plenim shiram* Perpelite k’ meni po tem fvojiga mladiga brata, verjel vam bom, in odfhli fte fmerti. „ • Pobolfhovati jih she sazhne nefrezha« 'Vdajo fe va - njo, in med feboj pravijo: „Nad Joshefam , bratam, fmo fe tega šadol- shili. Vidili fmo britk6ft njegove dufhe, milo naf je profil — pa nifmo ga vflifhali* Sa to pride ta nadloga nad naf. „ In Ruben jim rezhe: „ Vam niiim pravil: Ne pregre- fhite fe n£ nad mladenzhikam! Pa nizh nifte marali, Sdaj 16 fe nam njegova kri vtepa!,, 66 Vidite , ljubi otrozi! kako una svefta je veft. Veliko let pretezhe, pa fhe nam ozhita krivlzo — kashe nam boshjo kasen ali filtra- fo, in ob Dji nafho pregreho. Bratje nifo vedli, de jih Joshef vume, sakaj po tolmdzhu je govoril s’njimi. Jo¬ shef flifhijčzh ta pogovor, fe od njih ober- ne, in joka. Serze fe mu od ljubesni taja ; berfh ko zhuti, de jim je shal. Pa svediti hozhe na tanjko, zhe jim je refnlza. Oberne fe tedaj fpet va-nje, in rezhe # »Simeona , bleso nar nevfmilenfhiga nekadaj, svesati v’prizho njih. »Svojim flushabnikam pa Jo¬ shef rezhe jim shakle ali vrezhe s’shitam naluti, djati va-nje nasaj vfakimu fvoj dnar, in memo tega jim fhe brdfhen dati sa po - poti. Bratje otovore ofle, in fo odrinili. Doma povedd ozhetu vfe, kar le jim je bilo permdrilo. Kadar vrezhe prasnijo , kar najde v’ nji vfaki fvojo zulizo dnarjov. Vfi fe preftrafhijo, ki jih sagledajo. She bolj namrezh kakor tiftikrat., kadar fo bili brata sa dnarje prodali, fe jim je sdaj nad kri- vizhnim blagam gnulilo. Njih Bar ozhe pa pravijo: „ Ob vfe otro¬ ke me bote perpravili. Joshefa vezh ni. ,Simeon fedl sapert. ,She Benjamina mi bo- zhete sdaj vseti. Vfe leti na - me ! Ne bo hodil nd s* vami v’ Egipt. Kaj hudiga fe mu vtegne permeriti, in pod semlo to fpravi od sbalofli mojo fivo glavo. „ 40. Benjamfn grd v ? Egipt. Lakota pa le ftifka Kananfko deshelo. Shito is Egipta je pofhlo. Ozhe tedaj re- zhejo: „Pojtefhe enkrat, in glejte, de fhe kaj shita dobite.,, Juda odgovori: „Mosh, ki ima oblaft po Egiptovfkimu, nam je ter- do sapovedal: Ne hodite mi vezh pred ozhi , ako fvojiga nar mlaji brata De perpelate fe¬ boj. Torej s’ menoj pofhlfte mladenzha , de is mefta pridemo, fzer lakote pomerjemo — vi', mi, in uafhi otrozliizhi. Jes fim porok sa fanta. Mene sa - nj glejte. Zhe vam ga ne per- pel-am, in ne poftavim fpet pred vaf, greh naj imam vfe lvoje shive dni'. Ako bi ne bili toljko oprdsovali, bi bili she lohka fej dvakrat prifhli nasaj.,, Jakob rezhe: „Zhe je le tdka, naj bo. Pa feboj vsamite, kar rafe nar shlatnejfhiga v’ desheli, in nefite v’ dar tnoshu — hladila, medli, difhav, mjire , pavzhkov in mandelnov. 9 Sh£ toljko dnarjov feboj vsamite, in dnarje, ki fte jih per verhu vrezh nafhli, tudi vsamite: morebit de je smota. In pa vsamite brata, in pelite ga k’ moshu. Bog pa vfiga- mogozhen vam miloftdaj sadobiti per moshu, de vam da nasaj sapertiga brata, in tudi te¬ ga mojiga ljubiga Benjamina. Oh! jes fim pa kakor kdo, ki je ob vfe otroke per- pravlen! „ Kak6 vef rad je imel Jakob fvojiga Ben* jamfnzhika! Tudi vaf, ljubi otrozil imajo ravno tako radi vafhi ftafifhi. Jžlite, hu* E a 68 dobno bi bilo s’nepokorfhino shaliti toljkanj dobre , ljubesnive ftarifhe ? 41. Benjamin pride v’Egipt. Joshefovi bratje s’ Benjamfnam in s’Tvo¬ jimi darovi dojdejo frezhno v’ Egipt. Joshef svedfhi, de je Benjamin per njih, sapovd fvojimu hifhniku: „Koli, in golti napravi. Per meni bodo jedli opoldne. „ »Stori, ka¬ kor je Joshef rekel. V’Joshefovo hifho jih liozhe prezej pelati. Pa she med vratini ga ogovore savolo dnarjov, ki fo jih bili v’vre- zhah najdli. Jim rezhe: „Bres fkerbi bodi¬ te. Bog vam je fkrivaj dal v’ vrezhe saklad. Jes fim gotovo prijel vafhe dnarje.,, Od- perfhi ,Simeonu is jezhe jih pela vfe vkup v’hifho, pokladil je oflam, in napovedal jim, de bodo tukaj jedli opoldne. Kar Joshef domu hddi, fo fvoje dardve perpravili. Vfi padejo na koljena pred fto- pivfhiga v’ hifho, vfaki s’ fvojitn daram v’ roki. Joshef jih prijasno posdravi, in pa rezhe: „ So sdravi vafh Itari ozhe, ki fte mi pravili od njih? fhe shive ?„ Odgovo¬ rijo : „ Sdravi fo nafh ozhe, tvoj hlapez; fhe shive.,, Joshef je Benjamina pogledal, in vprafha: „ Ta je vafh mlaji brat, od kti- riga fte mi pravili? — Bog ti daj dobro, moj fini mu rezhe, in urno gre is liifhe. Vshalilo namrezh nad bratam fe mu je. ,Sol- se ga fllijo. Kraj ifhe j6k ispuftit, fhel je v’sapdro, in ;6ka. 69 O jemnafta! kako lepiga kaj je refnizh. na , prava bratovjka ljubesen ! Joshef smfvfhi fi obras pride nasaj, fe premaguje, in rezhe: „ Dajte občd!„ .Sede¬ jo. Po ftarofti jih pofadijo — nar ftarfhiga od sgorej, nar mlajfhiga od fpodej. Bratje fe vfi savsamejo nad tem. — Sdaj ndlijo na miso. Pa Benjamin dobi vfiga petkrat vezh kakor oni drugi. .Jedli, pili fo, in bili dobre in vefele volje. 42. Joshefova freberna kupa. Prav svedit njih pobolfhanje, dene fvo- je brate Joshef flie na eno terdo pofkufhnjo. Kasal je do Benjamina pofebno ljubdsen in obil- nifhi, kakor vfe druge, ga je pog6ftil per miši. Vedel je, de tudi ozhe raji kakor vfe druge Benjamina imajo. Rad bi jih tedaj fpafil, zhe nifo tudi Benjaminu nevofhlfvi, in zhe ga ne zhertijo, kakor njega nekadaj. Go¬ tovo mu je bilo to vediti tudi sa to mar, de bi bil varoval Benjamina, potreba naj bi bilo. Joshef tedaj fvojimu hifhniku sapove:. „ Napolni moshem vrezhe s’ shitam , kar ga gre va-nje. Deni na verh vrezhe vfakimu fvoje dnarje va - njo. V’ mlajfhiga vrezho pa fhe mojo laftno freberno kupo.,, Hifhnik tako flori. In drugo jutro, ko fe dan sasna , odrinejo s’fvojimi ofli proti domu. Komej fo is mefta odfhli, kar Joshef hifhniku vka- she: „Na ndge! vderi sa rnoshmi 1 ki jih 70 dojdefh, jim rezi: Kaj dobro s’hudim po- vrazhate? Kupo fte vkradili, ki moj gofpod pije is nje. Gerdo fte sravnali!,, Hifhnik jih dohiti, in pove jim tako. Odgovore: „Gofpod!kako je to govorjenje? kaj? mi bi bili ftorili kaj taziga ? Poglej! dnarje fmo ti is Kananfke deshele nasaj per- nefli, ki fmo jih v’vrezhah nafhli: in kra- dili bomo menifh is tvojiga gofpoda hifhe, frebro inslatd? Vmorjen naj bo liaf, per ktirim fe kupa najde. Pa fhe tvoji fushni vfi drugi naj bomo po verhu. „ Ko bi mig¬ nil vrezhe is oflov djavfhi jo odvesujejo vlaki fvojo. Sakaj v’ ti rezhi fo bili dobre vefti, in torej vfi ferzhni. Hifhnik prejf- kiije vrezhe sazhevfhi per nar ftarejimu noter do nar mlajiga. Najde jo , kupo, v’ Benjaminovi vrezhi. Oftermdli fo, ofle obloshili in vernili fe v’ mefto vfi vkup. Vfi gred<5 ^Joshefu, Juda od fpred. Kar pred- nj pozepajo. 43. Lepo Judovo ferze. Joshef jim rezhe: „ Sakaj fte jo tako naredili ? menite , de mosb kakor jes, ne more kaj taziga vganiti?,, Juda odgovori: „ Gofpod! kaj ti bomo rekli ? kaj djali ? s’zhem fe isgovorili ? Bog je najdel krivizo nad nami. Sa to fe nam tžka godi. Glej! on, ki fe je kupa najdla per njemu, in vfi mi fmo tvoji fushni.,, Joshef rezhe: „ Bog me n vari tega! Kupe tat bo moj fushen. Vi drugi pojte k’ ozhetu per miru domu. „ Juda sdaj blishej ftopi k’Joshefu, ia s’pogumam in fveftjo mu rezhe: „Profitu, Gofpod ! naj finem rezhi befedo, tvoji hla- pez. Ne bodi hud, de govorim na ravnoft in predersno s’ teboj, ki li kraljove enako- fti! Unkrat fi vprafhal: Imate fhe ozheta ali fhe ktiriga brata ? ,S mo djali: de. Ima¬ mo jih ozheta, in mladiga brata, ktiriga imajo sa vfe radi ozhe. Rekel fi: Perpelite ga. Viditi ga hozhem. ,Smo djali : Ozhe ga ne dajo od febe. Vmerli bi raji. ,Si rekel: Zhe vafhiga nar mlaji brata ne bo s’vami, vezh ne hote mojiga oblizhja vidili. Ozhetu fino to povedali. Gonili fo naf fpet v’Egipt. V’novizh fino jim rekli: Ne fme- mo priti v’Egipt , zhe nafh mlaji brat ne gre tudi. Vezh ne fmemo moshu pred oblizhje, zhe ga ni per naf. Ozhe fo djali: „ Veite, Rahel, moja shena, je imela dva fina. Eden je od doma fhel, in djali fte mi, de ga je sver raftergala. Zhe mi fhe tega vsamete, in fe mu po poti nefrezha perm eri, od sha- lofti fpravite pod semlo mojo fivo glavo. Domd naj tedaj pridem, in ne bo naj fanta per metri, in ozhe naj ga ne vidijo, njega, ki ga ljubijo sa shivlenje — vmerli bodo , in fpravili bomo njih fivo glavo od shalofti pod,tla. Jes fini bil porok sa mladenzba. Jes fim jim sa-nj Ital. Rekel fim ozhetu i „Zhe vam ga domu ne poftavim, greh naj imam vfe fvoje shive dni. Jes naj ofianem tedaj namefi; mladenzha tukaj. Jes hozhem 7 « tvoj fushen biti, de le mladeneZh gre s’ brat* mi domu. Kako neki bi mogel bres tnladen- zha k’ ozhetu ? ,Sej britkofti ne bom vidil, ktira jih zhaka. „ Tak<5 je Juda fam hotel fushen biti is ljubesni do ozheta, ftarzhika • in do mladi* ga brata! 44. Joshef fe da fposnati fvojim bratam. Joshef sdaj ozhitno vidi, de fo bratje ref poboljfhali fe. Ne more fe vezh prema¬ gati, Vkasal Egipzhauam je okolj febe fto- jezhim: „ Vii is liifhe od mene!,, Nikogar ptujiga ni sraven , in Joshef Je s’ bratmi fam sdaj, in ispuftil je na glaf jdk, de ga je flifhati po želim pofl6pju, in rezhe jim: „ Jes fim Joshef! ,She shive moj ozhe?„ Bratje oterpnejo od ftraha, in kar befedi- ze ne morejo pregovoriti. Vfa kri viza, kar fo je Borili Joshefu, jim hddi na mifel. Na- mefti vefelja fe viditi fpet, jih ftrah in groša prehaja. Joshef, on vef ljubesniv, fe jim ftrafhen sdaj vidi. Tako naf greh ob shivlenja nar lepfhi vefelja perpravi, in plafhf naf, de fe boji¬ mo fhe tak<5 dobrih ljudi — de fe Boga zlo, njega vfiga ljubesuiviga, trefemo in fmo V* trepetu pred njim. Pa Joshef je ferze delal bratam, in prijasno jim rezhe: „Vender blishej ftopite ! Joshef fim, brat vafh, ki ftt me bili na 73 Egiptovfko prodali. Ne bojte fe, in ne bodi vam britko, de fte me prodali v’ ta kraj. Po vafhitn pridu me je pred vami poflal Bog. Dve let lakote je fhe le meni¬ lo, in pride jih fhe pet, ki ne bo nž fetve ne shetve. Pred vami tedaj me je poflal Bog, de vaf preshivf, in zhudama lakote otme. Ne po vafhiin naklepu, prifhel tim po boshji volji lef. Kraljoviga ozheta, nje¬ gove liifhe gofpodarja, in knesa me je Bog naredil po vfi Egiptovfki desheli. Hitite tedaj do ozheta, in režite jim: ,, Joshef, vafh fin, vam fporozhi: Bog me je gofpo- da poftavil vfe Egiptovfke deshele. Doli pridite k’meni, ne mudite fe. V’deshele nar lepfhim kraju bote prebivali, bliso me¬ ne bote — vi, vafhi finovi, vafhi vmiki, vafha drobniza in govedina, in vfe, kar imate. Jes vaf bom shivel, vaf, in kar vaf je , vfe. ,She pet let bo lakota.,, — Bra- tam fhe rezhe Joshef: „S’laftnimi ozhmi fej videte sdaj, dene govorim s’vami vezh po tolmazhu , ampak is tift do uti. Vfo mo¬ jo zhaft v’Egiptu povejte ozhetu, in vfe, kar fte vidili! Hitro hodite, nasaj pridite, in ozheta mojiga feboj perpelite!,, Sdaj fe Joshef Benjamina fvojiga brata okljene, in joka ; in Benjamin fe njega okljene in j6ka. Vfe brate je kufhnil, in per vfakim fe joka. Otrozi! kdo tukaj ne bo s’folsnimi ozh¬ mi v’neb6 pogledoval , in ne porezhe s’oma¬ janim ferzam : »Oh! kako ti ti dober, o Bog! 74 „ Pa^h ntjkon^hna ljube sen Ji ti! Z h e ljudje she takti neisrezheno liubesnivo ravna¬ jo, oni tvoje ftvari, — kako nevmifleno dober, o Bog! morefh biti fhe le tiI Zhe flaborni ljudje toljke shali tako is ferza od- pufhajo , kakti rad mu bofh fhe le ti odpu- ftil, Jcdor fe pobolfha! Oh! kdo bi tebe vefel De bil, kdo te is ferza ne ljubil! Kdo, fhe tako fe pregrefhivfhi , bi ne upal, zhe fe pobolfha, odpufhanja per tebi?,, ,, Vfa blaga je tvoja očimova jkerb. Zhudna je tvoja previdno JI , molit jo je per vjeh re^heh — bodo naj male ali velike . Ravno takrat, kadar fo bratje brata moriti liotli, jel fi jih po ravno tem bratu she tift- krat od fmertne lakote otevati. ,Suknje pi- fana barva, nektire fanje fo ortid bile tvojih rok, de fiozheta, brate, kralja veliziga, in vfe njegovo kraljeftvo odobrtitil. Tudi la¬ kota zlo te je mogla Egipzhanam ,in viim na- rodam okrog odkasovati, de li ljudi fploh ozhe in rednik! — In tako — o blager nam.! — takti-tudi sa naf d fkerbifh! Ravno tako lohka tudi naf refhifh is vfake nadloge! Kdo, bodi fhe taki vbog, fi bo fhe ferze belil s’motnimi fkerbmi! Kdo, zhafinaj bodo fhe takd hudi, ne bo najdel poktija, zhe v’ tvojo ozhetnb previdnoft saviipa ! „ „ Prejveti Ji ti! Pokashefh nam tudi s’to povedjo, deti, nafh preljubi ozhe! no* zhefh fvojih otrtik farno shiveti, temuzh sre¬ dici fofebno hozhefh is njih dobre ljudi. Ob sgodnim terplenji, o preganjanju iu obreko¬ vanju, o ptujfhini in jezhi fi sdelal is Jo- 75 shefa tako blasiga moshi. Pobolfhal f’ po¬ trebo in lakoto, s’nefrezho in s’veftnim ne- pok6jam fi njegove brate i in njih kofmato rievofhlivoft, njih divje fovrashtvo, njih boshjo posabo fpreobernil v’hvalo , ljubesen, in pa molituv. Pa, komej je nad Joshefam in bratmi mifel terplenja dofeshena, komej fo vredni vefelja, she fi konez terplenju ftoril; in vefelje jim is terplenja perzvede, ktiriga fi nikolj nifo bili fvefti. Torej tudi lakota in vboshtvo, obrekvanje in preganjanje, je- zha in shelesje naf zhakaj, ne sbojimo fe. ,Sej vemo, de nat’ le pobolfhujefh Pter- plenjam. Terplenje fe bo v’ vefelje kon- zhalo. Vfe bofh prav ispelal! „ j, In pa — zhefveta, miloftva, nefkonzh- na tvoja ljubesen is euiga famiga pergodka she fija toljkanj lepo in prijasno — zhe na . semli ljudem dajafh she take žha'fize ne- befhke i kak6 bo fhe le tifto gori v’ ne- befih, kjer fe uam bofh fhe veliko milfhi in Ijubesnivfhi, kakor Joshef bratatn, fposnati dal; in kjer te bomo v’ svelizhanje samak- neni flovili, hvalili, in molili 1 „ 45, Ozheta Jakoba vefelje. Tudi kralj je saflifhal, de fo priflili Joshefovi bratje. Kralj, in vli per dvdru fo tega vefeli. ,Svoje laftne vosdve je dal, de fo fhli po Joshefoviga ozheta, in pa po shene, in njegovih bratov otroke. Joshef da fhe vfakimu dvoje prashnje oblazhilo. 76 Benjaminu pa trifto frebernikov, in petero prashnje oblazhilo. Ravno teljko dnarjov in preblek je ozhetu poflal, in po verhu fhe defets’egiptovfkimi blagdviotovorenih oflov, in defet ofliz- , de jim nefejo shfta in shlve- sha sa po-poti. Tako jih odpravi, in per odhodu jim rezhe: Ne kregajte fe mi po poti — ne ozhitajte ii vezh nekdajniga! Vfe bodi posableno!,, ,Stari ozhe mej tem fo jih shaloftni per- ehakovali. Sgubiti fvojiga ljubiga Benjami¬ na fo fe bali. Bratje pridejo na enkrat s’ Ben- jaminam, in savpijejo koinej v’ hifho ftopijozh: „ ,Sh£ shivi Joshef vafh fin, gofpodar je vfiga Egipta! „ Ozhe pa fo fi vfo drugo miflili. Ne verjamejo jim. Pa vfe jim sapored per- povdujejo, in povedo jim befede, ktire je Joshef govoril. Viditi kraljove vose, in toljko drasihdardv, ki jim jih Joshef pofhle, jim je kakor prebudivfhimu fe is hudih fanj. Njih duh ie v’novizh oshivel. She dofti, fo djali, de le Joshef moj lin shivi! Grem, vidil ga bom, preden vmerjem!,, Per ti prizhi fe poda Jakob na pot. Njegovi findvi fo na vose djali, ki jih je kralj poflal, njega, fvoje shene in fvoje otrozhizhe. ,Seboj fo vseli vfe fvoje zhede , jn vfe fvoje barno blago Na meji Kanan- fke deshele je fhe dar Jakob Bogu opravil. »Skerbelo ga je to deshelo sapuftlti, ktiro mu je bil Bog, iu pa mlajfham njegovim obljubil. Daljna pot je sa-nj tako ftariga mosha mnoge teshave in nevarnofti imela. Boga je tedaj sa fvet profil in sa pomozh — in 77 Bog mu govori po nozhi v’pcrkasni: „Jes fim viigamogozhni Bog, Bog tvojiga ozheta. Ne boj fe v’Egipt iti. Jes te fpremim. Ve- lek narod hozhem Boriti tam dolj is tvojih otrbk , in jih fpet nasaj perpelati. Tebi pa bo Joshef ozhi' satifnil. >9 Vef ftrah odvsa- mejo te obljube poboshnimu ftarzhiku. Bres obotave fe odrine v’Egipt. Juda je naprej fhel,in ga Joshefu napovedal. Joshef rezhe fvojo kozhijo naprezhi, in fe mu pela na¬ proti. Sagledavfhi ozheta plane is kozhije, jim tezhe naproti, fe jih okljene, jih obje¬ ma iu joka. ,Star ozhe pa rezhe: „Rad vmerjem sdaj, de te le vidim, in me pre- shivifh. „ Po tem gre Joshef ozhetov prihod kral¬ ju napovedat. Kralj rezhe Joshefu: „ Vef Egipt ti je sa ozheta in brate na sbero. V’nar boljfhi kraj deshele jih vfsaj ! 95 nasaj! vpijejo vfi Egipzhane. Beshfmo! Bog fe vojfkuje sa - nje zhes naf. ” Bog pa je rekel Mosefu, ktiri je bil s’ljudain ravno fkos morje: „ Roko iftegni po morju, de fe zhes Egipzhane, njih konjike in vosove sagerue. ” Mosef isproftre roko — s’ ftrafh- nim hrupam savesne Egipzhane morje, in pa vosdve, in pa konjike, in vfo kraljovo mozh. Ne eden ni vfhel. Tako zhudno je ravno takrat Bog odre- fhenje revnih, ftifkanih Israelzov dokon- zhal, kadar le je sgubleno sdelo vfe. ,She je ravno tako mogotfien in vfmilen. Kdor vupa v’Boga, mu ni trepetati treba, fkvifh- ki naj fe tudi nad - nj vef fvet. V’ lili fe boshja pomozh nar lepfhi pokashe. Vezhi ko je fila, blishej njegova pomozh. Tako ftrafhno je kasnal. in fhtrafal Bog hudobijo nevfmileniga kralja, in njegovih flushabnikov — pa tiftikrat fhe le, ko fe je bila mera njih terdovratnofti fpolnila; kadar ni nobena manj fhiba vezh sdala. Na tanjko po njih delih jim je Bog povernil. Kakor fo oni Israelfke otroke vtopovali, tako sdaj farni potonejo v’ vodi. ,She sdaj Bog tako grefhnike fhtrafuje. Bog je obernil, de fe is vfake pregrehe, pred ali posuej, fnuje žela rajda vedno hujfhih slegov — bolesni, vboshtvo, sanizhvanje, in poflednizh fmert. Per nezhiftnikih in pijanzih fe to prav ozhit- no vidi. Nar huji sleg pa zhaka sa grd- bam! Tudi isgled nam je ftrafhne terdovratno¬ fti ta kralj. Kaj vel6» de je bil she otrok 96 fvojogHven, in de je hotel vfe po fvoji termi imeti. Ta terma je sinjim vred rafla, in florila, de fe, kakor bi mu ob pamec fhlo, tudi Bogu vftavla ; de po trfnofhko ljudi ftifka, in fe flep6 pahne fam febe v’bresen. Otrozi! otrozi! Bodite fej voljni in perpravleni vfelej dati fe. vdditi in fva- rfci — dajte fi fvetovati. ,Saj farni vidite, kam fvojoglivnoft perpela! 53. Mosefova sahvalena pefem. Vefel je bil Mosef, de je fvoje Ijud- ftvo vidil oteto, ktirimu fo vzheraj vfimu oplafhenimu in trep^zhimu fhe sgol fmert in grobi po glavi brenzhali, Njegovo ferze je Bogu hvale gorelo. Hotel jo je tudi v’ Is- raelzih vneti. Pel je s’ njimi: „ Gofpodu pojem: povelizhal, povelizhal fe je! Vergel je konja in jesdiza v 5 morje. Moja rnozh je, in moja pefem Gofpod, Odrefhenik mi je bil l On je moj Bog, hvalil ga bom, Bog mojga ozheta , povsdigval ga bom! Sal vojfhik je Gofpod, Gofpod mu jeimd! Sav&mil je v*morje kralja vosove, in voj- fko njegovo, Sbraui njegovi vojvodi fofe potopili v’ ru* dezhimu morju; Bresni fo jih sakrili, ,Shli fo kam*nu enako na dnd 1 97 Tvoja tlefiilza, Gofpod, je mozhraskasala s’ zhaftjo j Tvoja defniza, Gofpod, je fovrashnika fterla! Sdrobil po velikOfti fvoji Veliki fi so- pei*n’ke fvoje ! »Serd fvoj fi spuftil, povshfi jih je kakor ftermfhe! Na puh tvojiga ferda fo fe nakopizhile vode; Na kup ftezhene fo fiale, V’fredi morja fo fe f-fedli valovi! _ »Sovrashnik je djal: Vlil bom, vjel bom, Rop bom delfl, ferze fi ohladil nad njimi. ,Svoj mezh bom isderel 9 bo jih roka mo¬ ja pogubila! M S’ fvojim vetram potegnefh — sagerne jih morje 1 Kakor fvfnz sasvond po filnih vodah na dno ! Kdo je kak mdzhen po tvoje, Gofpod? Kdo po tvoje teljke fvetofti ? žhefhenja toljziga vreden? Tako zhudodelen ? ^Svojo defnizo fi ftegiiil — Rosherla jih je semla. — Po fvoji dobroti pelafh ta ljud, odrefhil figa!" S’mozhj6 ga vedefh na fvoje fvdto do- movje! Narddi flifhijo, trefejo fe. V* Tiliftji grdbi ftrah prebivdvze $ Omotzhni fo Edontfki kndsi, Moabfkim vojvodam groša perhdja, G 98 Kauanfki vfi prebivžvzi kopne. »Strah in trepet jih opadaj, Oterpnejo kakor kamen naj nad tvojo mozhno roko. Tvoje ljudftvo pa pojde » Gofpod! Tvoje ljudftvo pa pojde, tvoja perdobva. Popelafh ga, safadil ga bofh na fvoje laftine gor6, V’kraj, o Gofpod! katir’ga fi sa-fe fedesh isvdljil, Na fvetifhe, Gofpod! katiro fo tvoje roke vterdile. Kraloval bo vekomaj ino vddno Gofpod!” 54. Nebefhki kruh* Israelovi otrozi fo bili sdaj zhes mor- je, in fo v’pufhavi fhotorili. Velika velika je bila ta pufhava — ftrafhna in divja. Vfe nerodovitno je bilo po-nji in famotno — ni je ne bajte nč njive. Kmalo nifo imeli vezh kaj jefti. Le nadlogo fi miflite, otrozi! to- Ijko fto jesarov ljudi — in n6 grishleja kruha ! V’ Boga poftaviti fvoje savupanje bi bili mogli, ktiri jim je do fih mal vfelej tako zhudno pomagal. Pa nameft tega sazhnejo goderuati , in fo Mosefu in Aronu djali: „ Bog hotel , de bi bili po Egipzhanfko v’Egiptu vseli konez! Le dobro nam je bi¬ lo tam! Per lonzih mefd fmo fedeli, in kruha imeli do fitiga. Prav sa to fta naf perpelala v’pufhavo, de bo vfe lakote to 99 Sjudftvo pomerlo. ” Nefpametno je bilo to govorjeno, in pa nehvaleshno. Pa fhe ima poterplenje s’njih nefpametjo Bog. ,Shd pri- jasnifhiga fkasati poprej fe jim je hotel. S’sgol ljubesenjo fi jih hozhe nagniti. Re¬ kel je tedaj Mosefu: „ Glej! is neba vam bom kruh iti dajal. Ljudjd pa naj hodijo svunaj pred ftan , in vfaki dan prdti naj nabe- rajo, koljkor jim ga je treba. De bote vi- dili, de jes fim Gofpod, vafh Bog.” MoseC in Aron fta ljudftvo sdaj okregala: „ Koga fva ma dva , fta djala, de nad nama goder- nate? Nd nad nama, nad Bogam godernate.” Kdor namrezh fe gofpofki (ali ftarifham) vftavla, fe vftavla boshji naredvi. Perdjala fta fhe: „ Pa vidili boshje velizhaftvo bote sajtro.” Drugo jutro je bila r6fa okolj fta- na. Kadar rofa sgine — kar je pufhava lepd bela ko fneg, in kakor s’flano ifl ivjamopa- dena. Sgol mizhkani, okrogli, bdli sernizi fo to bili, v’ uftih pa kakor meddna potiza. Israelzi to viditi, savpijejo vfi oftermeni: „ O jčj! Mana je to ! ” Mani je bilo nam¬ rezh podobno, ktiro fo she sdavnaj posnali. Mosef jim rezhe: „ Vite! tifti kruh je to , ki vam ga Bog da jefti. Vfaki po fvoji po¬ trebi fi ga naberite.” Vfe nabera. Kar jih je bilo filnifhih, ga toljko naberejo, de bi .ga fuefti ne bili mogli; drugih nekaj ga le malo dobd, To pa ni bilo prkv. Torej Mo¬ sef vkashe fi vfe med - fe po redi rasdeliti. Tako dobi vfak teljko, kar potrebuje. Ravno tako bi mogli fhe sdaj, poftavim; ktiri vezb nashanjejo, vbogim, ki malo ali zlo nizh ne perdelajo, kaj Tvoje ©biliiofti radi podeliti. Kar je tiftikrat Mosef rekel, vfakimu boga- timu laftna veft rezhe: „ Podeli ki imafh vezh, unimu, ktiri nima.” ,S’tem kruham, Mana fo ga imenovali, je Bog vef zhaf Is- raelze shivel v* pufhavi. Ljubi otrozi! kdo ne bo vefel glafii sa- gnal: „0 Bog! kako fi d vender prijasen. in dober! Israelzam fi is neba vfakdanji kruh iti dajal. Nam ga dajafh ravno tako zhudno is semle. Veliko jesarov ljudi fi tam preshivel fhdrdefet let s’lohakiuo in viditi nd kaj velko jedjd. Jesare let jih shivifh milijone iil milijone ob shitnim sernu The manj- meterim. Bres sernja in klafja bi bila semla pufhava bres kruha — ljudjd bi lakote poginjali — odmerlo bi toljko fto je¬ sarov meft in vafi! Kako velek fi , o Bog! per rezhi fhe toljzhkini — per flabi resheni biljki! Oh! koljkorkrat tedaj nam ozhi pa¬ dejo na lepo seleno, ali srelo rumdno polje, s’ ginenim Teržani zhm6 Tposnati tvojo do¬ broto ! Hvalešbno ti ga hozhemo vshiti fle- hern kdfhizhek kruha — pa nekoljko dati ga voljno od naf vboshnifhimu bratu! ” 55. Voda is fkale. Odrinili fo Israelzi in prifhli v’ druj kraj pufhave. Pa bilo ni vode. ,Spet je huda fila, slafti v’ fuhi — pekdzhi pufhavi. Poginili fo fkorej; otrozi vekajo, shivina miika. Radi vfe Tvoje slato in frebro bi bili IOI dali sa vode. Pa kaple je ni bilo. V’ Boga bi bili sdaj mogli savupati fej enkrat, kir is vfake nadloge pomčre., ktiri jih s’ nadlogo tako rek6zh fili va-nj vupati. Pa bofh! Hudovati fpet fe sazhnejo nad Mosefam, in rekli fo : „ Vode nam daj! ” Mosef rezhe : Kaj fe kregate s’mano? ,Spet fe pregre- fhujete nad Bogam!” Pa ljudftvo, ktiro je od fheje kopernelo, fe le huduje. „ Kaj fi naf is Egipta ispelal, mu pravijo. Sheje bomo vseli konez, mi, otrozi in shivina. ” Pa vfmilovati fe ljudftva fhe fe ni Bog ua- velizhal. ,She enkrat fe jim hozhe prav prijasniga in dobrotliviga fkasati. „ Pred ljud¬ mi pojdi, je Mosefu djal, pa palizo vsatni v’ roke. Na uno fkalo le vda'ri — in voda potezhe, de bodo piti imeli.” Mosef je h’ fkali fhel. Vprizho vfih ljudi vdari s’ pa¬ lizo na-njo. Ko bi mignil, je mersle vode ltudenez is nje pervrel. Vfe je vefelo , vfe fi shejo gaff. Ljubi otrozi! Velika boshja dobrota je tudi voda. Is te povedi vidite to. Sve lohka vfaki to, kadar ga sheja tare. Tudi nam daja Bog fpod fkal in hribov mersle ftudenze, in lepe biftre pot6ke. Tudi nam on daja desh in rpfo fpod neba. Ljudi, shi- Vali in seli oshivi voda. Bres vode bi vfe poginilo in s venilo. Hvaleshni tedaj bodi¬ mo Rogli, koljkorkrat fe s’ vode merslim poshirkam kak vrozh dan ohladimo. Per vfaki rdfini kapli^i , ki venejdzho roshizo oshivla , in pa Ipremina fe vedno » naf bodi zhudo boshje prijnsnojlil 102 56» Defet boshjih sapoved. Sapored s’ velikimi in fldvesnimi deli fe je Bog Israelzatn dosdaj Gofpoda napore. dajal fposnavati. ,Sej enkrat to mogli sdaj ld verjeti: „ Bog je gofpod nebef in semle. On le je vfigamogozhen. Njemu, migne, naj , je vfa natora pokorna. On je edino nafhe perbeshalfhe v’ potrebi. On vfe shi* vi in ohrani. Njemu je fmert in shivlenje v’ roki. Njegovi viigamogozhnofti fe. nizh ne vbrani. ” Pa, tako Boga fposnati jih je le perpravlalo ga fposnavati fhe bol. Bog jim hozhe sdaj fhe le nar lepfhi fvojo laft- ndtl — fvojo fvetaji rasodeti. Vuzhiti jih je hotel sdaj fhe: „ Bog ni le vfigamogo- zben — On je tudi fvet. Vefelje ima nad vflm dobrim, gnuii fe mu vfe hudo. Ne le Gofpod natore je on, tudi ljudi poftavodelj je. Njegova volja je, de tudi. ljudje zhertijo in fe ogibajo hudiga, in pa ljubijo in delajo dobro — de fo fveri po njegovo. Natora je popolnama po fvojim; ker fe po poflavah ravni, ktire ji je Bog naredil. Zhloveku gre po fvojim popolnama biti, in to, de fe poftavderslu, ktire njemu pifhe Bog. Kakor je mertva natora Bogu is file pokorna, tako gre zhloveku pokorn mu biti fpremffhleno in is rade volje. Bog je tedaj ljudem tudi fhe fvojo voljo na snanje dal. Povedal jim je , kaj hudiga fe varovati, kaj dobriga de¬ lati, de bodo dobri, popolnama — fveti ljudje.' 103 Do gore »Sinaja po pufhavi fo prifhli Israelzi. Mosef gre na goro. Na-nji mu Bog rezhe: ,, Povej Israelovim otrokam: Vidili fte, kaj fim Egipzhanam flori] , in kako fim vaf po orlovo na perutah nofil. Zhe me poflufhate, meni laftno ljudftvo mi bofle smed vfih narodov. Vfa sernla je fzer moja — pa vi mi bote duhovfko kraljeftvo, in moje fveto ljudftvo. . To povej Israelo¬ vim otrokam. ” Mosef jim pove. Vfi vpi¬ jmo s’enim glafarn: „ Vfe bomo ftorili, kar Je rekel gofpod. ” ,She dalej govori Bog na gori s’Mose- fam : „ Idi, mu rezhe, in rezi jim, danfi in jutri naj fe ozhifhujejo, oblazhila operejo, in perpravleni naj bodo na pojutrifhim. Ka¬ dar pojiitrifhnim trobentni glaf sabuzhi — jim pod goro iti rezi.” Sgodilo fe je. Vfe fe fnashno in po prashnje oblazhi , vfe fe per- pravla, kakor na dan — velek in fvet. Nav¬ dati jih tako je Bog hotel per vfeh — tudi le svunajnih rezheh— s’ljubesenjo do fnash- nofti, do lepe redi, in pa fpod6bnofti. Tretji dan pride. Jutro napdzhi. In glej — blifkalo fe je. »Slifhi fe grometi. Oblak temen pokriva goro. Trobenta buzhi. Vfe ljudftvo je oftrafheno. Mosef pela ljudi is ftaua — Bogii naproti. Vftavili fo fe pod goro. V’ dimu, plemenu in v’ potrefu je vef hrib. Siniram glafnej in mozhnej je tro¬ benta pela. Vfe tiho je sdaj — in Bog govori. Glaf velik gre is oblaka: „ Jes fim Gofpod tvoj Bog, refhivfhi te is fushnofti v’ Egiptu. 104 Verovaj eniga famiga Boga. Ne imenuj po nepridnim boshjiga imena- Pofvezhuj febčto. »Spofhtuj ozheta in mater. Ne vbijaj. Ne vganjaj nezhiftoti. Ne kradi. Ne prizhuj po kri vizi. Ne shdli fvojiga blishniga shene. Ne sheli fvojiga blishniga blaga.” .Slifhalo je vfe ljudftvo trobento, vfe glaf, vfe vidilo ognj in pleme in kaditi fe gor6. V’ ftraliu in trepetu je ftalo ob gori. Mosef pa rezhe; „ Nikar fe ne bojte. Po- terditi vaf le v’dobrim Bog hozhe, in na dobro obrazhati. Njegov ftrah naj bo le per vaf, in ne grefhite nikar. S’enim glafam rezhe vef ljud : „ Vfe bomo Itorili, kar je rekel Gofpod, pokorni mu bomo. ” Oblet- nizo fo potlej v’fpomfn tega sgodifha obha¬ jali, in ta god fe je Blnkujhti imenoval. Ljubi otrozi! Terfhi bi Bog ne bil mo¬ gel fvojih sapdved Israelzam oklizati- To je ftoril — ker nifo majhina rezh. Le poglejte, moji ljubi otrozi! Napelujejo h’ pravi popolnamofli naf boshje sapovdi. Otroka poftavim , ktiri po naviikutih sapdved Boga ref fpofhtuje, ktiri ftarifhe vboga, nikomur nizh shaliga ne flori, ktiri je framoshUV in pofhtdn, ktiri nikomur nizh ne vsame, vfelej refnizo go» vori — she otroka ga imamo Vzhafti. En¬ krat prav dober zhlovek biti sazheua goto¬ vo. Tat pa ali lasnmviz — fam fi more to fposnati — je zhlovek samzhliv. Vbijaviz zlo jenja zhlovek biti — pofha'ft je, sverja- zhini je enak- Le farni' febe vprafhajte, otro¬ zi ! Laftno ferze vam vfe to porezhe. Glejte! 105 nizh nesnaniga tedaj ali od naf liesavedeni- ga nifo boshje sapovdi, is nafhiga laftniga ferza fo vsete. Snotraj v’ naf nam nekaj fprizhuje, de dershati te sapovdi, pa biti popolnama, je ena. Vefi: nafha — ona fveci glaf boshji v’naf — nam ravno tifto pove, kar je glaf boshji na gori na ,Sinaju osna- noval. Kaj ? le sato je tam Bog is oblaka govoril, ker boshjiga glafii ljudje farni v’ fe¬ bi nifo flifhati vezh hotli. Torej, zhe she- limo dobri, popolnama biti, nd pa malo¬ pridni in neporedni, per sapovdih boshjih , de jih dershimo, moremo sazheti. Pa tudi fre{ho nam ljudem kashejo boshje sapovdi. .Sebi in drugim nakopava nefrezho, kdor jih ne dershi. Nobena rezh — shivlen- je, zhaft , in premoshenje drujih ljudi — nizh ni varniga pred njim; terplenja bres fhtevila fi nashene fam febi, fam febi je teshak, in nima ne mini ne pokoja. Kdor pa jih der¬ shi', fme le na ravnoft osreti v’nebo; tako uno lohko in dobro mu je okolj ferza; ve¬ liko veliko terplenja fe ogne ; vedno je vefel, in nizhdfar na fvetu fe mu treba ni bati. Dershale naj bi fe boshje sapov¬ di, to bi imeli dobro ljudje. Pokoj, red, edinoft bi bila, in vefelje iu frezha bi nam kipela, Ljubi otrozi! persadenite fi tedaj, kolj- kor vefte in snate, de na tanjko dershi te boshje Sapovdi. Is sgddb, ki jih bore fha flifhali, vam bodo she fhesmiraj bol fvetle, in smiraj bote bol pregledovali, kako dobro menene, lepe in dobre de fo — in de caf, iO($ dershimo naj jih le, k’ JvetoJH in sv dirkanji na ravnoft pelajo. 57. Nektire kmetijfke poftave. Opravik, ktiri je Israelze v’ Kananfki desheli zhakal, je bil kmetija , ndgrad in shivinfka reja. Bog je hotel, de bi bili tudi take ktnezhke dela pofvetfiovali — obrazhali na boshjo zhaft , inna fvojiga blishniga ljube- sen. Torej jim da lepili in pohlevnih po- ftav tudi sa kmete in paftirje. Jelite, ljubi otrozi! radi bi jih flifhali nekoljko? „Pervi fnop, ki ga odsbaujete, noffte duhovnu, in duhoven naj ga nefe v’dar Gofpod-B6gu, de bo po Gofpodovi vfhezh- nofti. Ne pokufite prdd novine kruha, n£ klafja ne fernja, do dneva, dokler je ne po¬ darite Gofpod - Bogu. ” „ Po njivah fvojiga fofeda gredozhim ti je s’ roko klafja vfmukniti perpufheno — s’ ferpam fezhi va-nj pa ne fmefh. Zhe v’ nograd pridefh fvojiga fofeda , fmefh grosdja vtergati, koljkor fe ti ga ljubi, in fe ga najefti do fitiga — pa v’ zajno kaj djati ga ne fmefh. Kdor njivo ali nograd pofhkcdi- je, ali komu s’shivino popafe, mu more is laftne njive, ali is laftniga nograda fhko- do s’nar bolfhim poverniti.” »Kadar oljke (ali drugo fadje) otrefate, ne ftikujte sa febojpo vejah; kadar nograde tergate, ne paperkovajte sa feboj, in ne 107 Javkajte pofamesnih jagod. Ptujzovo, fir<5- tino, in vdovino naj bo.” „ Kadar shanjete , ne poshanjite do zhi- ftiga ob kraju, tudi klafja ne lavkati; zhe posa- blivfhi na njivi kak fnop pophftite, ne vrazhujte fe po-nj. Ptujzovo, firotino, in vdovino naj bo. Dal vam bo Bog tako frezho per delu.” Pofpravfhi vfe poljfke perdelke, obha¬ jajte god Gofpod-Bogu fedem dni. Pervi dan vsamite palmovih verhov in vej drujiga goshatiga drevja, pa verb sa pot6kmi C in lope fi is njih naredite, pa v’njih prebi¬ vajte) in vefeli fedem dni' bodite pred Go- fpod - Bogam. Po tem naj pomnijo vafhi mlajfhi, de fo Israelovi otrozi v’takih lo¬ pah prebivali, kadar tim is Egipta jih vodil.” C Velikanovi , Binkujhti , in ta podlopna obietniza fo bili velki trije Israelfki go- ddvi.) „Defeti del vfiga fadii, ktiriga polje, no- grad in 61jnik rodi, pervino tudi goveje shivine in drobnize pernefi pred Gofpod- Boga, ter obhajaj dobrovdljue gofti v’prizho njega. Pa tudi vboshize pervsami, de fe Gofpod-Roga bati uzhifh.” „ Vfako tretje leto odlozhfte fhe po* febno defetino vliga poljfkiga perdelka in drevjiga fadja, kam jo snofite, in vbogi po desheli, vdove, (irdte in ptujzi naj pridejo, ktiri fo med vami, jemfo in jed6 — de fe uajed6 oni tudi, in vfe dela tvojih rok naj Gofpod, tvoj Bog, odobrdti.” jSadniga drevja ne fmefh kasfti, tudi kadar mefta oblegafh ne, fhe manj pa iste- kovati ga. Zhimu bi ga neki konzhoval ? Jej raji od njega. Lef je le faj, ki po polju rafe, in ne more v’tabor vbeshati pred tabo, ne kaj shaliga ti ftoriti.” „ Shett dni delaj, fedmi dan pa pozhi- vaj, de fi tudi tvoj vol in ofel oddihne. Vola in ofla ne vpregaj fkupej v’ plug ( de obeh fhibkejfhi shival prevezh terpeia ne bo). Shito verfhijdzhim volu ne hatikaj torbe na gobez. Kdor vodnak ali fhtirno kopa, pa je nima fkerbno pokrite, more vola ali ofla, zhe va - njo pade, plazhati, shival pa fme on ohraniti. ” „ Zhe fe vidifh komu goved ali ovzo sgubiti, ne odvrazhaj ozhi, nasaj mu jo pe¬ li. Zhe je gofpodar od kod drugod, ali de sa-nj ne vefh, sheni jo feboj domii, in imej jo per febi, dokler ne vprafha po nji» in nasaj mu jo daj, ” „Zhe fe vol ali ofel tvojiga fovrasbnika sguM, in te frezha, nasaj mu ga sheni. Zhe fe vidifh fovrashnikoviga ofla f-fčfti pod tovoram, ne hodi metno, ne pufhaj ga bres pomdzhi gofpodarju, po konzi mu po¬ magaj , samudifh naj tudi sraven kaj fvojiga.” „Zhe po poti grede tizhje gnesdo na drevefu ali na tleh najdefh, in ftarko fedeti ra jajzih ali mladizhe letezhati, ne jernli s’ jajzi ali mladizhmi vred ftarke. Mladi¬ zhe ali jajza (zhe jih potrebujefh) vsamefh, ftarko pa isp6di. Tako fe ti bo dobro go¬ dilo, in dolgo bofh shivel.” Ljubi otrozi! vfih teh sakdnov ( poftav) mi tog fzer nifmo dolshni po zli er ki dershati. Pa duh, in navuk, ktiri je v’njih, veshe tudi naC — biti moremo dobrotni, krotki, in zhlo- vefhki. Selfhu in shivalim , poljfkimu dre- vefu in pa tizhkam na gnesdu zbe Bog de bddimo mili in vftnileni — koljkaj bol tedaj ljudem, Tvojim bratam! 58 * Poftave vbogim na prid, Svunaj tazih lepih in milih sakdnov ali poftaV sa ljudi po kmetih, je Israelzam Bog dal fhe drujih poftdv, vboshzam na prid, terpfnzam in ftifkanzam. Jelite, ljubi otrozi! de bi flifhali tudi teh nektire radi ? Tako lepe, tako mile, tako zhlovefhke fo, de fe vam to per*njih vshalilo. „ Ne saterajte vddv in firdt. Zhe jim Borite kaj shaliga, in fe mi toshijo, vfli- fhal bom njih tdshbo — na vojfki bote po¬ ginili, in vafhe laftne shene bodo vdove, in firote vafhi laftni otrozi.” „ Nikar ne smirjajte glufhza; nikar ne ftSvite fpotiklejov flepzu, de bi padal nad njimi — sakaj Boga fe bdjte, mene Gofpo- dal Vftanite fivi glavi , in Jlartfiike zha* Hite — in pa is ftraba boshjiga to.” ,,Zhe gre od hifhe hlape £ ( ali dekla), ne pufhaj ju prašnih, kaj fvoje mlazhve, fvoje tlazhnje, in kaj fvoje drobnize jima daj feboj, s’ ktiro te je Bog oblagodaril. Pomifli, de fi bil fam fushen v’ Egiptu.” 110 # „Saflushik najemnika, bo naj rojdk ali ptujiz , ne saftani per tebi do drujiga dne. ,She tifti dan mu plazhaj dnjino, predelile fonze sajde. Vboshzhek je, in na-nji shi- vi, in zhe mi te toshi, ti bo greh.” „ Ne ftifkajte ptujzov. ,Sej farni vefte, kako je ptujzu per ferzu, ker fte farni pcuj- zhovali v’ Egiptu. Zhe kak ptujiz v’ vafhi desheli prebiva, podomazhe, po rojakovo ga imejte, in kakor farni febe, ga ljubite. ” „ Zhe tvoj brat sraven tebe obdsha, podftopi fe ga , de semlo prodavfhi fej po ptujzovo in felakovo shivi sraven tebe. Is boshjiga flrahu ne jemli obrefti ali zhim- shov od njega — ne pofojuj mu s’ obreftjo ali zhimsham dnarjov, ne shita s’ dobizh- kam.” „Zhe komu kaj, kar li bodi, pofodite, ne hodite po saftavo ali pofodilo v’hifho k’njimu. Svunaj pred hifho poftojte, fam naj is nje saftavo ali pofodilo pernefe. (Sa- kaj v’ hifhi bi ktiri terdi biti, in vbdshizu lilo delati vtegnili.)” „ Zhe fte. kaziga firomaka plajfh v^sa« ftavo dobili, nasaj mu ga dajte, preden je fonze sa goro, Morebit je to vfe, s’ zhimur fe po nozhi odeva. Pod zhetn bo le fpal ? »Slifhal ga bom , zhe fe mi pertdshi, sakaj miloftiv fim. Tako pa fe bo va-nj savii, in dobro ti bo shelel, in dobro delo bofh per meni imel, fvojiin Gofpodu.” Ljubi otrozi 1 Tudi ti sakoni naf pod- vuzhe, ne imeti nizh sarobleniga, opdkliga in filniga nad feboj , ne biti fkopim in ter- III dim do nikogar: ne delati nikomur nobene shaii: delati pa dobro vfim , do vlih biti lju- besnivim in vfmilenim: Boga pofnemati per vfem , ktiri je — tudi te poftave nam poka- shejo, sgol zhifta ljubescn in milojl! 59. Slato tele. Bog rezbe vnovizh Mosefu: „ Pridi fhe k’ meni na goro. Dal kamnate tabli ti bom, ki fim defeti sapovdi na - nje sapifal, de jih ljudi vfizhi.” Mosef je ljudftvo Aronu isro- zhil, in gre na goro v fredo oblaka. ,Shtir- defet dni in nozhi je bil na - nji , bres jedi in pijazhe , per Bogu. Mej tem vftane per ljudftvu ftrafhen ptinti Israelzi fo hotli malikov po Egip- zhanfko. „Na noge! na noge! fo rekli Aro¬ nu, mi gremo. Bogov nam naredi, de fe pred nami nofijo. Dovd, kaj fe je moshu pergodilo, ki naf je is Egipta perpelal! ” Aron jim jeuja, in rezhe: „ Vsamfte tedaj fvojih shdn in hzheri slate uhane, in mi jih snoffte.” S’ velikim hrupam natvegama fi. slate uhane vli p@ef^o is ufhdf, in nofijo jih Aronu. Egipzhane fo v’ enimu fvojih tempelnov vola molili. Aron jim tedaj tele is siata naredi. Vfe ljudftvo je sakrrzhalo: »Lej ga, Israel! boga, ki te je perpelal is Egipta.” Aron je mogel sdaj altar pofta- viti teldtu, in ljudftvo mu na njemu sgavfh- nje in sahvalfhnje opravla, in pa je, pije, iu raja. 11 2 Ljubi otrozi! koga ni .groša tako gerdi* ga preloma nar perve boshje. sapovdi! Kolj- ka nehvaleshnoft! — boshje dobrote tako kmalo posabiti! koljka nefpamet! -‘-■tele mo¬ liti! Pa ib Israelzi le farni, de fo tako ne* livaleshno ravnali? Komur, poftavim, bi bilo bol mar do lepe shivine , kakor Boriti boshjo voljo M kogar bi griizhe slata bol vefelile , kakor Bog — takimu fo. Bog te rezhi v’njegovim ferzu. Malikuje jih, go¬ vori naj tudi s’uftmi drugazh. Otrozi! lepo proiim, varite fe tega notrajnjiga malifhtva! Mosef fhe ni vfiga tega nizh vedel. Bog pa, ktiri vidi in fhtrafuje vfe hudo, mu re* ■zhe: „ Idi tje dol is gore! Ljud, ktiriga ii is Egipta perpelal, dela velek greh. Kmalo fo savili od pota, ki iim jim pokasal po njemu. Tele fo fi islili, in molijo ga, She vidim, de fo terdoftraten ljud. Pokonzhdm naj jih! Tebe pa bom ozheta poftavil fhe vezhiga naroda, kakor je ta.” Pa Mosef je moledoval in profil : „Oh, Gofpod! zhimu ferditi fe nad ljudftvam, ki fi ga is Egipta ispelal s’toljko mozhjo, in tako mogozhno roko! Kmalo porezhejo Egipzhane : Nalafh jih je is Egipta ispelal, de jih med gorami pomori, pa lpravi is fveta. Ne jesi fe ne, iti preglej mu ljudftvu njegov toljki greh! Pomiffi na Abrahama, Isaka in Jakoba! Ob¬ ljubil fi jim, in perfegel: Namnoshil bom vafhih mlajfhov enako svesdam na nebu, in vfo deshelo, ki lim jo obljubil, jim dal imeti jo vfelej v’laft.” Bog je vflifhal Mosefa, ni konzhal ljuda, kakor je shugal. i»3 Mosef gre is gore nefdzh poftavo na dveh tablah v’roki. Perblishavfhi fe do Hana , sagleda tele in plef okolj njega *** jesa ga sgrabi , p6zhil ob tla je tabli, de fe ras- drobite na kofze. Tele pOpddfhi ga kar ra- ftopi, stnane, in na prah raskadi. Aronu pa je rekel: „Kaj ti je to ljudftvo ftorilo, de ft ga sapledel v’ toljko pregreho?” Viditi mnoshizo fhe le rasfajati (tako jih je bil namrezh Aron rasvujsdal* de jih je bilo tre* ba selilo raspoditi ) ftopi Mosef v’lian med Vrata , in rekel je t „ K’ meni, kdor je boshij! Vsamfte vfaki fvoj mezh > in od vrat do vrat hodite po ftanu, in morite brata* snanza in prijatla ( kar jih malikovati ne nehi) * ** Vezh jesarov jih je bilo pomorjenih. Sdaj ljudem refche Mosef: *, Veliko pregreho fte flori li. Pa na goro grem, in bom vidil, zhe fe bo fhe dalo vaf s i Bogam fpraviti. ” ,Shel je na - njo * in rezhe Bogu: Joj! ljudftvo je ftorilo ftrafhno pregreho! Te profim, od* pufti jim ta greli! Žfie ne *** mene raji is- brffhi smed shivih, ki jih imafh v’fvojih bukvah sapifane* ” Bog režhe: „ Kdor fe mi pregrefhi, ga bom isbrifal is bukuv* Idi le* in pdli ljudftvo, kamor fun ti re¬ kel. Prifhel pa bo she dan, de jih bom pokoril sa ta greh. J> Potlej mu Bog da fhe nove tabli s’poftavo, ali sakonam na njih. Ljubi otroži t kak ftiid je Mosef imel fiad malikovanjdrfi * in nad Vtashmi! kako v’ shivo irt perferzhno je fvoje IjudflvO lju¬ bil! Sa * nje vrnreti je perpravlen! Zhertinte ii 4 hudo po njegovo, io po njegovo ljubimo ljudi! Mosef naredi fhe po boshjim povelju lef&io fkrinjot s’ slatam bogato vdelano, hranit va - njo tabli boshje poftave, ali nje- goviga sakona. Zhes-njo fe je berhko pi¬ jan fhotor raspdnjal. Ker fo poftave ali sa- koni, ki jih je Bog dal, tako rčzhi, saveso delali med Bogam in Israelzi, fe je ti fkrinji, jkrinja savese , reklo; fhotorju pa Jnidaljki Jhotor , 'aft^fnidnifa , ker je Bog Mosefu v’ nje snad fkrinje odgovor dajal, in fe po zhlovefhko rdzhi, ondi s’ Mosefam fnidal, in ker fo fe Israelzi k’ flushbi boshji in per vfaki vezheji rezhi per tem fhotorju f - ha* jali. Nektiri ga tudi, pa bol nevmetno, Jhotor Jprifhovanja imenujejo. Pred fkrinjo je slat fvezhnik ftal s’fedmi'rimi rogli. Vfe to je dvor obdajal. Vfe je bilo dodelano , in pa na! oblak pokrije fhotor, in navddlo ga je boshje velizhaftvo! Aron, oblezhen po duhovfko, opravla na altarju pervi dar. Ognj pa je fhinel is oblaka, in ga povshije! Vfe ljudftvo je vidilo, vefelje je sagnalo, na obras popada, in hvalilo in molilo je Boga. V’ veftlje , zha/l t hvalo in molituv sa- makneni bodimo tudi mf vfelej per boshji flushbi! 6o. Prepelfze. Nov hrup je bil fpet kmalo med Isra¬ elzi. Nebefhki kruh jim prefeda. Po drujih J1S jedeh fe jim tdshi. Per vratih fvojih I<5p fede fo jokali in tulili nevkrdtnitn otrokam enako. „ Kdo« pravijo, nam bo jefti mera dal ? Oh, fhe pdmnimo fhe ribe, jedfhi jih saftdnj v’Egiptu, kumare, dinje, ljug, zhd- bul in zhefhen! Sdaj pa fahnemo ld: mano, in pa drujiga ne vidimo. ” Mosefu to grosno hud6 de, Bogu t6shi fvojo nadlogo. Bog mu rezhe: „ Povej lju¬ dem: Vafh jok je do Gofpoda prifhel, in mefa vam bo dal Gofpod — ne kak, ali kake dva dni, ampak vef mefez — de ga podih- niti ne bote mogli * in de fe vam bo gnufilo nad njim. In to sa to, ker fte svergli Go¬ fpoda , ki je med vam on, in rekli: „Zhi- nni fmo fhli is Egipta.” Mosef rezhe: „ ,Sheftkrat fto jesarov pefh- zov jih je, ki fim med njimi, in rt pravif h: Dal jim bom mefa, de ga bodo jedli vef me¬ fez ? ,Se jim hozhe toljko goveje shivine, ali drobnize klati ? ali morfke ribe jim po¬ loviti, de bodo fiti vfi?” Bog rezhe: „ Je roka boshja okrajfhana? Sdaj sdaj bofh vi- dil, zhe fe bo fpolnila moja befeda, ali ne.” Kar vsdignil vihar fe je is bosbjiga po¬ velja , in prepellz neismerne vlake je zhes morje pergnal. Vfa pufhava, en dan hodž okrog in krog liana, je natr6fena sinjimi. Dva komolza komej fo ferfrale nad tlami. Ljudje fhinejo po • njih , in lovili fo jih vef tifti dan, vfo tifto nozh, in fhe druji dan, Neisrezheno veliko fo jih nalovili. Pa fhe savshili nifo mefa, in imeli tako rekdzh fo ga med sobmi, she jih boshja fhi- H a ii6 b a Jofehe. ,Satnog6Itno fe preobjed6 in bo¬ lehajo , in veliko jih je pomerlo. Kraju, kier fo ti fladni ljudje sagrejdni bili, fe je reklo; „Ofladni pogrebi.” Vite, ljubi otfozi! fkdrej ne samore Bog hudobnih ojftrej fhtrafati, kakor de jih njih laftni volji isda. *S/i in mik po po« febnih grishlejih in kaplizah, nesmera ner jedi ih pijazhi, slad pa ftreshba gerdim sheljam 9 je she veliko mladih ljudi prevred pokopala; in ravno taki naplf bi fe jim bil na grob lohka naredil: »Grob ojladenje tu* kaj . ” Otroži ! na mifli naj vam bodo ofladui grobi , in pa smerni bodite in ftresni — in dershlte fe volje boshje per vfeh re- zheh. 6u Ogledniki. Israelfki polk, ljudftvo fe je sdaj smiram dalej pomikalo v’pufhavi, in sadnizh dojde na mejoKananfkedesbele. Mosef je Josveta, Kaleba, in sraven defet drujih bdljzov smed Israelzov odbral, in jih pofhle deshelo ogle¬ dat. Nasaj fo prifhli zhes fhtirdefet dni, gred6 k’ Mosefu in Aronu, in Josve in Ka¬ leh jima pravita, in vlimu ljudllvu: ,, Bili v’desheli fmo, ki fte naf Va-njo poflali. Deshela je ref, ki fe med ih mleko zedl po-nji. Le fadje poglejte, ki rafe v’njil” Fig in margaran fo Teboj bili pernefli, in ve* lek grdsd, ktiriga fta dva na dr6gu nolila. Usih defet m6sh pa odrekuje Josvetu inKa- lebu, in kar fo mogli, fo grajali deshelo: „ Deshela, pravijo, v’ ktiri fino bili, je huda deshela. »Svoje prebiva vze poshira , tako je divja in nesdrava. Meda fo velike, in do neba sasidane. Sgol velikdne prebivajo v’nji. Bili fmo kakor kobilize proti njim ” Vfe ljudftvo je glaf in jok sagnalo, in krizM in j6ka vfo no/.h. Vfi Israelovi otrozi goder- najo nad Mosefatn in Aronam, ter pravijo : „Bog hotel, de bi bili v’Egiptu pomedi* ali de bi fej konez vseli v’pufhavi! Zhimii naf Gofpod pela v’ to deshelo, de bomo pod mezham pozepali, in v* rop jim bodo nafhe shene in nafhi otrozi! Boljfhi fe nam je v’ Egipt poverniti- Po konzul Pogla¬ varja fi isvoljimo, v’ Egipt fe vernimo 1 ” Mosef in Aron fe versheta na koljena in obras pred mndshizhnim sboram , jih po- tolashit. Rezhe jim Mosef; „Ne preftra- fhite fe nd, ne bojte fe! Bog fe bo sa vaf vojfkoval, kakor vam je prizho vaf Boril v’Egiptu. ,Sej fte farni vidili, kako vaf je tako rekčzh na rčzbi nofil, kar po pufhavi hodite vfo pot, ozhetu enako, ktiri nofi otrozhfzha!” Josve in Kaleb fta od groše oblazhila pretergala, in pravita: „ Natanjko fva ogledala deshelo. Vfa lepa je! ZheBog hozhe, prifhli bomo va-njo. Da!, dal nam jo bo to lepo deshelo, ki fe med in mleko po-nji zedf. Le Gofpod-Bogu nikar ne vfto- ptijte ! Ne bojte fe ljudi te deshele! Na kruhu jih bomo fnedli! Gofpod-Bog je per vaf! ne bojte fe jih! ” Pa saftonj je vfaka befeda. Vfa mnoshiza vpije vfa divja* ia H8 veleva Mosefa, Arona, Josveta in Kaleba s’ kamenjam pobiti. Pa na enkrat fe je boshje velizhaftvo perkasalo — obldk, ki je Bog is njega go¬ voril — vprizho vfih Israelovih otr<5k. Bog rezhe Mosefu: „ Doklej me bo ta ljud fhe sametoval? doklej mi fhe ne bodo verjeli, po vfih zhudeshih, ki fim jih delal med nji¬ mi? S’kugo vdaril, in sataril jih bom na semli. Tebe pa hozhem knesa in poglavar¬ ja poftavid vezhiga ljudftva in mozhnejfhiga kakor je ta.” Mosef, ktiriga fe Israelzi napravlajo ravno kamnjati, in ki mu Bog kraljeftvo ponuja, rezhe: „ Oh Gofpod! po- morifh naj to ljudftvo do sadniga mosha, Egipzhane in druji narodi kmalo porekč: Gofpod tega ljudftva ni mogel fpraviti v’de- shelo, ktiro jim je dati perfegoval; torej jih je v’ pufhavi poklal. Rasflavi fe raji, o Gofpod! in fvojo veliko mozh jim poka- shi! ,Sej fi rekel fam: Gofpod - Bog je per- sanefliv in vef ljubesen , in odpufha krivizo in nesveftobo. — Oh, profim, odpufti tedaj temu polku krivizo po veliki fvoji milo- fti — kakor li jim odpufhal od Egipta do lef. ” Gofpod-Bog rezhe: „ Odpufhžno jim je, kakor fi govoril. ( Ne bom jih ob enimu pomoril). Pa povej jim: kakor ref shivim, pravi Gofpod, ftoril vam bom, kakor fte mi govorili na moje ufhefa. V’ti pufhavi le bodo vafhe trupla ftrohnele. Nobeden vfih vaf, ktiri fte zhes - me godernali, ne pojde v’ obljubleao deslielo. Nobeden svu- naj Josveta in Kaleba — ki je druj duh v’ nji¬ ma , in ki fta mi svefta oftala. Vafhe otro- zhizhe pa , ki fte djali, de bodo fovrashni- kovrop, vafhe finove, ktiri fhe ne vedo, kaj je dobro ali hudo, nje popelam va-njo. Oni bodo deshelo pofedli, ki fte savergli jo vi. .Shtirdefet let po pufhavi fe potikati jim je nam&ieno, dokler ne ftrohnejo trupla ozhetov. Uuih fhtirdefet dni, ki fte deshe¬ lo ogledovali, vam bo fhtirdefet let. Pomnili bote mojo overshbo. Obernfte, in v’ pufha- vo pojte nasaj, proti rudezhimu morju.” Tiftih defet m6sh pa, ki jih je s’Jos- vetam in Kalebam deshelo ogledovalo, in ki fo sdrashbo med ljudam ftorili, je nagla fmerc vsela vprizho vfiga ljudftva. Vfih fheftkrat fto jesarov mčsh je pomerlo fzhafama v’ pu¬ fhavi, ki jih je bilo prifhlo is Egipta. Tako ftrafhno je Bog fhtrafal ljudftvo ali polk, ki ga je bil isvdljil smed vfih na¬ rodov ; ktirimu na ljubo je toljke zhudeshe delal; ki ga je bil s’toljkimi dobrotami ob- ful, ker fe ni dal pobolfhati nž s’ dobrota¬ mi ne sfhibami. Oh! kdo ne bo zhertil po tazih isgledih is ferza vfe nevere , nehvalesh- nofli , nesavupnofli in pa ntpokorjhine proti Bogu — in pa tudi punta in ntpokorjhine do gofp6fke ? 62. Mosefova shaloftna pefem. Mosef je sdaj fam mogel viditi, kako je to veliko in fhtevilno ljudftvo merlo, ki ga m Je bil is Egipta perpelal« -*• Vidil je v % prah iti vef tifti rod ljudi', in is njega nov rod podrafhati po otrobih- Obzhutil v’ shivo je tiftikrat; „Vfe posemlifko prejde in mine; Bog pa» in kdor fe Boga dershi njegovo voljo fpoiuijozh, oflane vekomaj. ” Vef ginen je tedaj glaf pognal \ Pfal, 89 ? „ Gofpod \ nafh oftanek fi tf od r6da do rdda I Preden fo hribje rodili fe, preden povila fe semla in fvet, Od veka do veka fi d Bog, V 5 prah povernefh zhloveka, Pa rezhefh t Prevernite zhlovefhki otrozi | Jesar let je pred tvoj 5 mi ozhml, Kakor vzherejfhni dan, kadar mine, Kakor ftrasha ponozhna. # Poplaknefh jih, Panje fo jih, Sjutrajni travi enaki fo, ktira pogine| Sjurraj zvetd, fe fpremfna, Svdzherjo pokofd, in pa vfiihne! Od tvoje jdse kopernimd, Nad ferdam fmo tvojim omdtzhni, Pred*fe poftavil fi nafhe krivize, Na luzh oblizhja fvojiga nafhe nar fkritfhi pregrehe. Od grodcve fe torej tvoje manjfhajo nafhi vfi dnčvi, Kakor pena nam sgfnajo Idta, Bnev nafhih let, let jih je fedemdefet l Jn zhe po velkim, let ke oPemdefet, Kar pa ,ih fhe r^zhe, nadloga ’n teahdva! Odrdsano kmal je, in slet’mo ! Kdo fposnava tdsho tvoje jese ? 141 Tvofo groso po ftrahu, ktir’ga fi vreden ’? Oh! vuzhi naf f h teti Tvoje dneve» De bomo modrejiga ferza. Verni fe nam, o Bog! doklej ( bofh le hud) ? Vfmili fe Tvojih hlapzov! Napolni naf s’ miloftjo Tvojo nekdajno, Ino gnali bomo vefelje, in vefelili Te vfe - Tvoje dni! RasvefeTnaf sa dni, ktire P naf tepel, S a leta, ki fmo hudo fkufhdli ! Naj fe perkashejo tvoje zhuda flushabni* kam tvojim, Ino njih otrokam tvoje velizhaftvo ! Bodi milo ok6 Bogd, nafh’ga Gofpoda , nad nami, Ino delo nafhih r6k , Gofpod, ravnaj nad nam, Ravnaj delo nafhih r6k!” Ljubi otrozi! Vidite, Mosef je perhlf- voflt zhlovefhkiga shivlenja v’ shivo zhutil. Pa vaf kdo fi mifli morebiti j „ Kaj she otrozi hozhemo mifliti na kratko shivlenja in fmert ? ” Odgovorim : „ De.” Sakaj vmreti vtegnejo tudi otrozi, in marfiktiri otrok le podresne, kadar fe ravno nar lepfhi raszve. ta, v*grob. Pa fmertni fpomm vaf ne fm6 shaloftnih — delati vaf more m<5dre. Sa zhafa vaf moreuzhiti, fe na zhafniga nizh ne sanafhati, temuzh v’ Boga ftaviti Tvojo blagtift. Prav shivlenje obrizhati naj vaf perganja. Tako vam bo shivlenje, zlo fmert. Ino pa The, ljubi otrozi! <2he je le en dan 122 tako rekdzh nafiie shivlenje, nar lepfhi žhaf tega dneva je otrofhtvo — jutro je. Bogi! in dobrim delam pofvetlte to lepo slato ju¬ tro fvojih otrofhkih letiz- Ne bo vaf enkrat po tim takim groša fmerti. Kakor trudnimu najemniku lep , veder, fpomladen vezher, fe vam bo sdela mila, prijasna! 63. Mosefovi pofledni ogovori. Mosef je bil ftdrizhek she sdaj, in imel je Ito in dvajfec let. Njegova sadna ura fe je perblishovala. Tudi njemu ni bilo dano iti v’obljubleno deshelo. V’savupanju v’Bo¬ ga je majal en fam krat. Sa fam ta pre- grefhik ga je Bog tako hotel kašnati ali 1'htrafati — in na snanje je tdl dati, de zherti do konza vfe hudo, in v’ljudeh fhe tako blasih in dobrih nizh bres k&sni ali fhtrafe ne pulti. Mosef poklizhe fhe enkrat pred fmertjo vfe Israelove otroke prdd-fe, fe poflovf, in enako vmirajdzhimu ozhetu, jim govori fhe enkrat na dufho. Dajmo saflifhati nekoljko teh ogdvorov: „ Glejte, jim rezhe , v’ ti pufhavi mo¬ rem vmreti, in ne pojdem zhes Jordan. Vi pa pojdete, in prejeli hote v’ laft dobro deshelo. Oh! oftanlte fej svelti Gofpodu, fvojimu Bogu! On vaf je refhil is Egipta, is tega plavfha-is kraja vafhiga terplenja. »Sedemdefet diifh je bilo vafhih ozhakov, ki f« fhli v’ Egipt. Sdaj vaf je Bog na- I2 3 mnoshil, kakor svesd na nebu. Vodil vaf je po veliki, ftrafhni pufhavi, fufha bres vo¬ de, fhkorpjoni in kazhe fklezhe fo po - nji. ,S’kruham fpod neba vaf je shivel, in is ter- dib fkal vam je ftudenze obudoval. Sdaj vaf v’ dobro deshelo pela , deshelo ftudenzhnato in potdzhno, ktiri hribe in doljine namakajo. V’deshelo, v’ktiri rafejo pfheuiza in jezh- men, vino in margarani, in fige. V’ de¬ shelo vfo v’olju in medu, kjer bote imeli dofti kruha, in vfiga obiljno. Ozhitno vi¬ dite tedaj, de vaf je nakvifhko Gofpod redil, kakor redi ozhe otroka.” „Oh! fposnajte she kadaj, in k’ferzu fi vsanrite: On, Gofpod •• Bog lam, je Bog — sgorej na nebu, in lpodaj na semli, in svu- naj njega ni nobeniga Boga. ,Sposnajte te¬ daj: On, Gofpod, vafh Bog, je Bog mogo- zhen in sveft! »Svojo mozh in sveftobo fka* suje nad njimi vlimi, ktiri ga ljubijo, in njegove sapovdi dershe — pa, ktiri ga fov- rashijo, jim povrazhuje, in pofhila jim, kar fi saflushijo. Glej! nebo, in pa nebo in nebo, in semla, in vfe, kar je na-nji, vfe je Gofpodovo, tvojiga Boga. On, Gofpod, tvoj Bog, je Gofpod vfih gofpodov— velik Bog, mogozhen, in ftrafhen, ktiri fe ne anuje Ifz , in fe ne da podkupiti, ktiri pra- vizo dela vdovam in firdtam in tudi ptujze ljubi, in pa jim jed daja in pijazho.” „Sda| tedaj, olsrael! kaj hozhe Gofpod- Bog drujigaod tebe imeti, kakor de v’ftrahu bodi njegovim, de hodi po njegovih porah, in de ga ljubi, njega, fvojiga Gofpoda in 124 Koga , is zeliga ferza, in is vfe dufhe! In ta sapoved , ti jo ravno dam, ni vam ne previfoka, ne predaljna. Ni vTiebeiih, de bi rekli: Kdo nam pojde v’nebefa po-njo, de jo saflifhimo , in de delamo po-nji! Tudi ni unkraj morja, de bi fe isgovarjali: Kdo fe nam pela zhes morje po-njo, de jo saflifhimo, in de fe po-nji ravnamo! Prav bliso ti je — v’ tvojih uftih in v’ferzu je tvojimu, de fe ravnaj po nji.” „ Poiniflite sdaj! blager in gorje denem danfi pred vaf. Blager, zhe fte pokorni! Gorje, zhe niite pokorni! Nebo in semlo vam danil na prizho poklizhem, de iim shivlenje in fmert djal pred vaf, blager in gorje. Torej shivlenje ii isvoljite! Ljubite Gofpoda, fvojiga Boga , poflufhajte ga , in dershfte fe ga. Sakaj vafhe shivlenje je on, in podaljfhek vafhih dni Dolgo bote po tein takim prebivali v’ desheli, ktiro dati je Abra¬ hamu, Isaku in Jakobu obljubil.” Ljubi otrozi! kaj zhemd fhe drujiga perftaviti h’ tem befedam vmiraiozhiga Mo- sefa ? — N£ drujiga, kakor de Bog je ravno tifli Bog tudi sa naf fhe smiraj — in de njega ljubiti, njega vbogati , v’ njega savn- pati je tudi sa naf shivlenje , blago/l in sve- li{hanje! 64. Mosefova fmert Bog je sdaj Mosefu rekel: „Idi na Nebo na goro, de pregledafh deshelo, ki jo dara I 125 Israelovim otrokaffl. Vidivfhi jo fe bofh k’ fvojimu narodu vmaknil, kakor unkrat Aron, tvoj brat.” Mosef odgovori : »Bog ! shivlenja vfih ljudi' li Gofpod! Mosha jim isvolji vender* ktiri naj bo zhes-nje, in pa njih vojvoda, de boshje ljudftvo ne bo der- hali ovaz enako bres pattirja. ” — Tako je Mosefa vedno le ljudfki prid fkerbel, in je vef posabil fam Tebe. Bog mu je rekel; »Josveta vsami! Mosh poln duha je. Va-nj prenefi fvojo oblaft. ,Svoje roke poldshi na-nj, in poftavi ga pred velkiga Duhovna, in pred vfe ljudftvo. Pokorn naj mu bo vef Israelfki ljud.” Mosel' ftorf, kakor mu je vkasal Bog , in rekel je Josvetu: „Terden bodi in juna* fhek! Ti popelafh to ljudftvo v’ deshelo, ktiro je njih ozhakam Gofpod-Bog obljubil, in ga bofh po nji rasfelil. Gofpod-Bog bo per tebi, ne bo ti vmaknil fvojih rdk, ne bo te sapuftil.” Po tem da Mosef ljudftvu fhe drugo obljubo; »Glejte, jim rezhe, preroka vam bo, kakor mene, obudil Gofpod, vafh Bog, smed vafhih bratov. Njega poflufhajte, kar kolj vam porezhe. Kdor pa ne bo maral sa njegovo befedo , naj bo potrdblen smed ljudftva," Obljuba , moji Ljubesnivi! ktire mozh bote fhe le en drujikrat rasumeli. Od- refhenika pomeni. Na to grd Mosef na Nebo, na goro. Snad nje mu je Bog vfo Rananfko deshelo raskasal, „Vidifh, mu rezhe, ta jedeshela, ktiro fim Abrahamu, Isaku in Jakobu s’per- 126 fego obljubil. Glej! pofeashetn ti jo, va • njo pa te ne bo. ” Njegovo fmert mu je Bog pofladkal s’ tem rasgledkam — iu Mosef je sdajzi pohlevno in blago vgafnil. Kdor po Mosefovo svelto Gofpod-Bogii flushi, in po njegovo nevtrudeno ljudem na prid ddla, safpi pohlevno po Mosefovo. Med zhudeshi, po Mosefovo, ktiri je is Egipta Israelze ispelal, med ravno toli¬ kimi in takimi jih Josve sdaj vpela v’obljub- leno deshelo. Vfo uardvo ali natoro je dai Bog tako rek6zh Josvetu v’roke, de Israelzi neoverti pred fabo derejo. Jordan, rdka, fe rasdeli, in fhli fo s’fuho nogo fkosi njega. Jerehunfhkiga mefta sidbvi, nar huji deshel- niga prfha na meji, fe fofujejo sgol na tro* bentini glaf. Kananfke prebivavze, mero fpolnivfhe fvojih gerdih pregreh, je Josve s’bojam premagal. # Po tem, je ftrafhna t6- zba pervrdla, ter jih pertifne. »Sonze in lju- na fta poftavala, dokler ni Josve smage dognal. Potlej je Josve deshelo med Israelze rasdeli 1. Tako fe je tudi tukej Bog Israelzam odrefhenfka, nekadaj njih ozhete is Egiptovfke deshele ispelavfhiga, pokasal. Rasodel je tudi tukej s’ velikimi zhudeshi fvojo vjigamo - go^hnoft , s’fhtrafo Kananzov fvojo pravico, s’ dopolnitujo fvoje obljube fvojo svejldbo ♦ Žela v6ja Israelfkiga ljudftva is perviga do lefem grd fkosi — smiraj v’ eno, 127 »SODNIKI* 65. Gedeonov pokfiz. Sdaj fo Israelovi otrozi v’ Kauanfki de- sheli prebivali. Pa kmalo fe fposa'bijo bosh- jih dobr<$t , in delali fo fpet hudobo pred boshjim oblizhjam. Bog jih je tedaj Madjan¬ zam dal v’roke. ,Sedem let hodijo sapčred Madjanzi, ob shetvi vfako leto, iu kobilizam enako pokrijejo deshelo. Bres fhtevila jih je, ljudf, in velbljddov ali kamel. Vfe ras- denejo , kamor fo prifhli. .Setuv, seleuje in drevje, vfe pokonzhajo. Drobnizo, go¬ vejo shivino in ofle pa feboj shenejo. Ne trohe shivesha ne popuftd. Israelzi fe s’ve¬ liko lilo po gorah v’ jame in raspdrke otme- jo. Ker fe jim je le tako hudo godilo, in ker fo bili toJjkajnj saterani, fo Israelzi fhli v’fe, in Boga klizhejo na pomozh. Bog jih vflifhi. V’Efri, nesnanim meftizu je shivelmlad mosh, Gedeon po imenu. Madjanzam per- krivajozh fe je verfhil ali mčl pfhenizo v’ hramu. Sagledal je angela boshjiga fedeti pod terpendnovim drevefam, ne delezh od febe. Angel ga ogovori': „ Bog je s’ tabo, d krepki vojfhdk ! ” Gedeon rezhe: ,, Ako je Bog s’ nami, sakaj fe nam taka godi ? ” Sapuftil in Madjanzam naf je Bog dal v’ro¬ ke.” Angel pravi: „Na noge v’ lvoji mo- zhi! Is r Kak6 boni otel Isfaelze ? Moja rodovina je pofledna Manafetove kne- sinje, jes pa nar radnji ozhetove hifhe. * Angel pravi: ,*Bog ti bo na ftrani* Pobil bofh Madjanze, kakor bi jih bilo jedett vfih.” Gedeon rezhe: „ Zhe flm miloft per tebi do* fegel, snaraenje mi daj, de ref govori angel s’ menoj,. Pa poterpi le nekoljko, de pri¬ dem in jedi pern^fem, darila.’ s Angel re* zhe: ,, Bom zhakal* de pridefh.” Gedeon urno ftdpi, napravil je kosli- Zba, fpekel oprtnike, in mefoitt kruh per- »efel v’jerbafu pod terpentinko* Angel re¬ zhe J „ Poftavi vfe fem na to fkalo. ” Ge¬ deon je poftavil. Angel ftegne palizo ima- j6zh jo v’rokah, in fe s’ konzam mefa in kruha dotakne. Ognj je planil is fkale na- kvlfhko, in povshll mefo in kruh — angel pa sgfne, Gedeon is hvaleshnofti je naredil altar Bogti. Ljubi otrozi! ta sgddik fpet_ pokashe, de Bog fhtrafuje grdh delajozhe ljudi, pa, zhe fe pobolfhajo, fe jih fpet vfmili. Tudi prav ozhitno fe is njega vidi, kako Bog po- ntshnt odbera, in dognati velike rezhi , jemle doftikrat flabe orddi, de napuhntshi oframoti, ktiri fe ofhabijo s’fvojo mozbjd* de fvojo; oblaft rasodent. 129 66. Gedeon premashnik. Shetev je bila ravno , kar fpet Madjan- 2i pridejo, in fhtorili fo v’ veliki doljfni. Gedeon rezbe trobentati, in je vojfko na- beral. Pa pefhiza jih je proti Madjanfki grosni vojfki, de fe Gedeon ne vupa vdarti. ,She manj vefelja kashejo njegovi ljudje, Gedeon tedaj je molil, in rezhe Bogu: „Zhe po meni miflifh refliiti Israelze, naj denem to jagnezhovno na gumno. Zhe bo rofa po farni koshi, vfa druga semla pa fuha okolj nje, snamenje mi bo to, de refhil bofh [sra- elze po meni, kakor fi obljubil. ” Sgodilo fe je. Gedeon sjutraj vftavfhi omaja j3gne- zliovno, in nashmel je is nje vode polno to* rilo. Pa fhe rezhe Bogu: „Gofpodi ne bodi hud na-me, naj vidim fhe snamenje na jagnezhovni. Naj bo sdaj vovna fuha , po semli pa okolj iu okolj rofa.” Tudi to fe je sgodilo. Noz6j je jagnezhovna fuha, sem¬ la pa vfa s’rofo opadena. S’tak6 pohlevni¬ mi , milimi snamenji je poterjal Bog Gedeo- novo savupaDje, in njegovih ljudi, de gre¬ do Israelze refhovat ferzhno na toljkfhino delo. Ljubi otrozi! ne bo to tudi naf navdalo j’ savupanjam , ker vidimo, de je Bog tako po zhlovefhko s’ zhloveki ravnal, in fe zlo tako prijasno in dobrotno ponishal do njih ? Gedeon fe vsdigne pred dnevam, in fhel je s’fvojo vojfko na goro k’ftudenzu, ktiri- mu fe je Harad reklo. V idil vef Madjanfki ftan fe je is njč. Bilo jih je, kakor kobiliz igo ftrafhen vlak, bres fhtevila veliko. Njih velbljudov ali kamel kakor pefka ob morju. Bog rezhe Gedeonu : ,, Prevezh imafh ljudi per febi. Ne dam jim tak6 Madjanzov v’ro¬ ke. Hvalili bi fe, in rekli bi: Nafha laftua roka naf je otela. ” Rezi med ljudi okliza- ti: „ Kdor je ftrahliv in bojezh, domu naj gre.” Dva in dvajfet jesarov jih je fhlo. Le defet jesarov jih fhe oftane. Ali Bog rezhe fpet Gedeonu: „ ,She jih je prevezb. Na ftudenez jih peli. Vodo pivfhe s’ dlanjo jih dčni pofebej, in pokleknivfhe pa. pivfhe jo s’uftmi pofebej. Le trifto mdsh jo s’dlanjo sajema. Vii drugi pijejo klezhe.” Bog rezhe s „ S’ temi trčmi fto boni refhil Israelze. Vfim drugim rezi domii. ” Gred6 domii. Nozh je she bila. Gedeon rasdeli fvojih trifto mosh v’tri fhope, da vfakimu fvojo trobento, in vfakimu prašen verzh , in bakle v’ verzhe. Rezhe jim : „Mene glejte! Kar jes ftorim, ftorite tudi vi.” Blishajo fe na- tihama Madjanfkimu ftanu, iu ga oftopijo od treh ftrani. Poluozh je bilo, in fpalo je vfe. Gedeon gre v’ftan, satrobenta, rasbi- je verzh, fiizhe gorezho baklo, in pa vpije: j,Mezh boshji, in Gedeonov!” Ravno to fo ftorili vfi njegovi ljudjd. .Strah in gr<5- sa plane na Madjanze, Vfe vpije, tdli — in beshj. Tako je Bog refhil Israelze is nadloge, ktiro fo fi bili sTvnjimi grehi nakopali, kma- lo ko fo fe pobolfhali, in odrefheni biti saflushili. Ta sg6dik vfakimu zhloveku povč, ktiri je s grehu 'mrtvi; Pobol * 13 * (haj fe —- in savupaj v’ Boga, Rejhil tt bo. 67, Gedeonovi finovu Israelzi fo Gedeonu, Madjanze do kon- za vkrotivfhimu, ftoriti hotli veliko zhaft. Mu rezhejo: „ Nafh kralj bodi sdaj! Ti, tvoj fin, in tvoji vniiki. Sa to, ker fi naf Madjanzam is rdk refhil. ” Gedeon je bil pameten mosh, in je le na Boga srazhal zhaft. Odgovori tedaj: „ Ne bom vaf kra- loval. Tudi ne moj fin , ne moj vnuk. Gofpod-Bog naj bo vafh kralj-” Imel pa je Gedeon od vezh sh6n dva in fedemdefet findv. Nobeden pi hotel kralovati, svunaj Abemelek, bil je ofhabnesh, in filno go- fpodlfv. Sdajzi po fvojiga ozheta fmerti gre v’ Sihemfko mefto, is kttriga je bila njego¬ va mati domd, in rdzhe Tvoji sblahti in Si- hčmzam: „ Kaj vam je bol, de fedemdefet mosh , vfi Gedeonovi finovi, zhes vaf gofpo- dujejo, ali pa de imate eniga gofpoda? Pa ne posabfte, de jes fim vam v’r6du. ” Vfih ferza fe Abimeleku nagnejo. Miflili fo : „ V’ rodu nam je.” »Sedemdefet liber fre- bra fo mu dali. S’temi dnarmi nafmibi po- tepiihov in fpridenzov, grd s’njimi na d6m fvojiga ozheta, in vmoril je — koga ni grdsa! — vfe Ivoje brate, fedemdefet mosh, ha enim in ravno tiftim kamenu. Mlajzhek, Joatam po imenu, fam je vfhel, ker fo ga bili dobri ljudje perkrili. Sdaj fe fnidejo 132 pod velko terpentinko vfi Sihemfki inoshje, flojezho v’ .Sihemu, iu fo ga Abimeleka kralja naredili. Joatam to saflifhavfhi grd na hrib per Sihemu, povsdigne glaf, in jim rezhe : „ Poflufhajte me Sihemfki moshje, Bog po- flufha pa vaf. Drevefa fo enkrat fe fofhle isvoljit fi kralja. Rezhejo 61jki: Kralovaj naf! Oljka odgovori : ,Se zhdm mefhobi od¬ povedati , ktira je v’ meni> ki je v’ zhafti Bogu in ljudem , in plavat iti nad drevefa ? Drevefa reko figi sdaj: Daj, in kralovaj naf ti! Figa odgovori: ,Se zhem fvoji fladkobi in fvojimu lepimu fadu odpovedati, in pla¬ vat iti nad drevefa ? Drevefa rekd vinfki terti: Daj, in kralovaj naf ti! Vinfka terta odgovori: ,Se zhdm fladkimu mofhtu odpo¬ vedati , ki rasvefeluje Boga in ljudi, in pla¬ vat iti nad drevefa V Ternu rek6 sdaj vfe drevefa : Pojdi, in ti naf kralovaj! Tern odgovori drevefam: Jerefniza, de me kral¬ ja voljite ? Le fem , pod - me ftopite v’fen- zo. Zhe pa ne — oguj bo fhvignil is terna, in Libanfke zedre (to je, vaf, vfe imenitne drevefa) posherel.” „ Sdaj tedaj, pravi Joatam, fte s’ Ge- deonam, mojim ozhetam, po pravizi sravnž- li, in pofhteno ? ,Ste jim povernili, kakor fo fi saflushili per vaf? Tvegali fvojiga shiv- lenja sa vaf fo fe, in refhili vaf Madjanzatn is r6k , vi pa fte njih otrdke pomorili , m<5sh fedemdefet, na enim kamenu, in nare¬ dili fte ga Abimeleka kralja , ker vam je v’rodu. Zhe je prav in dobro to, le vefe- lire fe Abimeleka danfi, in Abimelek naj fe vaf vefeli'! Zhe pa je greh in hudoba — oguj naj fhine is Abimeleka, in poshre naj ,Sihemfke moshje, in fhme naj ognj is Si- hemfkih m<5sh , in naj Abimeleka poshre. ” To isgovorivfhi je sbeshal Joatam, in fkril fe fpet is ftraha pred bratam. Ljubi otrozi!. Kaj fi miflite od Joata- ma, de tak6 drevje dene med feboj govori¬ ti? ,Sej ne govorijo drevefa! Pa flifhalifte m£nde she kaj od povdd, ktire, dar kak lep navuk, fofebno otrokam, fo le takd ismiThle- ne, in fe torej ismijhlavke , pravice , ali bafnje imenujejo. Glejte tedaj, bafnja nar ftarfhih in lepfhih nekdajna je ta. Podvu- zhi.vaf, kako lepiga kaj in ljubesniviga je ponishno/I , kako gerdiga in oftudniga kaj napuh • Ponishen, ktiri hrepeni' le snotraj biti dober, ktiri ima le prav delati vefelje , ktiri ne shelf nobeniga svunajniga lefka ali fvetlofti, enaki je on shlahtnim drevefam v’ ti bafnji, ki fo polne fdka in fladkofti, ki rafe preshlahtni fad na-njih, ktire ne ma¬ rajo ša vfo kraljevo zhaft nizh. OJhabnesk pa, ktiri je snotraj dobriga pržsen, ktiri le vides dobriga, in prašno zhaft ljubi, in torej lohka hudo dela; on je fuhimu ternu enak, ktiri nobeniga, ali pa le hud fad rodi', ktiri rad sbada, fe rad vname, in ftori fhkododo- ftikrat veliko — ki je kralj hotel biti. Ravno to naf uzhi sadershanje Gedeo- novo in njegovih fin<5v, kije tak6 v’shivo smalano v’ti lepi bafnji od drevef. Pametni Gedeon, toljki dobrotnik fvojih deshelanov, 134 in njegovi bolfhi finovi fo enaki fozhnatim in fadnim drevefam. Prevsetni bratomor, Abimelek, ternu. In komu hozhete, moji ljubi otrozi! vi biti enaki ? 68- Abimelekova fmert, Abimelek je tri leta kraloval, kar ga Sazhnejo Sihemzi zhertiti, in de je brate' pomoril, vkljinjati. Prifhel v’Sihem je Gal, ptuj zhlovek, in navda jih fhe s’ vezhim pogiimam, Jef6n je bilo ravno. Obhajali fo tergatuv. Veliko divjanja in rasfaje je bilo. Pojednje fo imeli, pili, pa Abimeleka kleli. Gal salcrizhi: „ Kdo je ta Abimelek? In kdo fino mi, de mu bomo flushili? Zebula nam je dal poglavarja, fvojiga hlapza, in mi bi pod njega teli biti? Naj bi imel jes s’temi ljudmi kaj sapovedati! Kmalo bi tega Abi¬ meleka fpravil is fveta.” Zebul je to Abi- meleku na fkrivnim fporozhil. Eno jutro, ko gre ravno fonze is sa-gdre, je ftal Gal med mednimi vratmi. Sraven njega je Zebul. Kar gre Abimelek s’ vfo fvojo vojfko is gore navdol. Gal re* zheZebulu: „ Lej! lej! koljka mnoshiza lju¬ di fe fnuje is gora'? ” Zebul odgovori: „Jej! ne vidifli prav ! ,Senze drevnih verhdv po hribih fe ti vidijo glave.” „Ne, ne, rezhe Ga'l. Vojfka je to. In poglej! tam is dola fe jih fhe mota rajda! In tam per velki ter¬ pentin^ jih pride fpet ena!” Zebul rezhe: t> Kej je sdaj tvoje viiftenje , ki fi djal: Kdo je Abimelek, ds bi mu flushili? Lej! ti fo tifti ljudje, kcire sanizhujefh! Idi , in bi fe s’ njimi! ” Gal fe vsdigne s’ Sihemzi, in fe je vda- ril s’Abimelekam. Pa Abimelek jih sakropi, pertepe do mefta, vshuga mefto, podavi meftnizhane , in rasoral je do goliga mefto. Meftnizhanov nekoljko fe otrne v’ lefen turn , mozhen in velek. Abimelek pa gre memo turna ob hribu po lefu s’vojfko, odfekal je vejo od drevefa, sadel, in rezhe fvojim lju¬ dem: „Kar mene ftorfti vidite, urno ftorite tudi vf. ” Vfekavfhi vfaki fvojo vejo gre¬ do urno sa njim. Naloshili fo jih okoli tur¬ na, in ga sashg6. Kar je bilo v’turnu ljudi, okolj jesara ljudi, vfe je vselo konez v’ ognju in dimu. Abimelek je hotel fhe drugi turo tega kraja poshgati, ki je bilo ljudi veliko sbeshalo va-nj. Ravno je ognj podtikal, kar je shenfka is turna kof mlinfkiga ki- mena na-nj vergla. Na glavo perletel, in sdrobil mu je vfo buzho. Hitro poklizhe Abimelek fvojiga opr6da, in rezhe mu ofhabno , kar je bil vfelej: „ Isderi mezh , in vmori me, de ne porekd: Baba ga je vbila.” In prehodil ga je oproda. Tako je njegovo bratomorjlvo Abime- leku prav ref prifhlo na glavo. Vfe fvoje brate je bil vmoril na enim kamenu —sdrobil tudi njegovo buzho je kameu. Ponishan je bil njegov napuh. V’ fvoji prevsetnofti je miflil, deje vojfhak nepremagliv—pa pre¬ magala je baba vojfhaka. Tako fo, ktirt vkup greh delajo, tudi vezhi del fhtrafani 136 vkup: Bog tepe hudodelce po hudodelcih. Sihemzi fo bili vkup ftrafhne morije krivi. Torej Abimelek pokouzha Sihemze , in nje¬ ga Sihemzi, kakor je Joatam bil pred po¬ vedal. 69. Rut, svefta prijatliza. V’Gedeonovih zbafih, ob ktirih fo Mad- janzi shivino in sbito Israelzam ropali, je na Kananfkimu velika dragfoa vrtala. Neki mosh tedaj is Betlehemfkiga mefta fe prefeli s’sheno infinovama, ki jih je imel, v’Mo- abfko deshelo. Njemu je bilo ime Elime- lek, nji Noema. Dolgo fo ua Maobfkimu. Elimelek vmerje. Defet let posnej vmerje- ta tudi finova, pa oshenila rta fe bila per Moabzhankah- Noema , njuna mati, je sdaj shivela fhe farna, bres mosha , bres otrok. ,Slifhala je, de fe je Bog Israelzov, fvojiga pdlka, vfmilil, in de jim fpet daja kruh. ,Se tedaj fpravi na pot, in fe verne v’Ka¬ nali domu. Njene tinalii, Orfa in Rut, jo lpremlate. ,Spreniivfhima jo she delezh rezheNoe- ma: „Na materni dom fe vernite, vfaka na fvoj. Bog vama poverili, kar rte sa-me, in sa rajnke ftorile. Naj vama mir da per tno- shah , ki jih dobite ” Kufhnila je obe. Jok sashenete, in pravire: „,S’vami greve k’va- fhim ljudem!” Noema rezhe: „Obernire, fe hzhere! zhimu pojdete s’ mano ? ,Sej vama 5 3 ? ne morem vezh nizh pomagati. Vajina reva bi le mojo pomndshila. Glejte! veliko brit* kolti mi je dal Bog. (Bogata in oblago- darjena lira prifhla k’ vam. Vbogo in sapu- fheno me Bog nasaj pela).” ,She vezhi jok fpuftite obe. Orfa na konzu je tafho kufh- nila, vsame flovo, in gre. Rut pa oftane. Noema rezhe Ruti': „Lej fv&kino, domu gre — s’ njo pojdi! ” Rut rezhe: „ Ne go¬ vorite mi lej vezh, de bi val* sapufhala. Kamor grefte vi, grem tudi jes. Kjer vi oftanete, oftanem tudi jes. Vafh narod je moj narod , vafh Bog moj Bog. Kjer vmer* jete vf, vmerjem tudi jes. Kjer fte vf poko¬ pani, naj fim pokopana tudi jes. ,Smert naji bo farna lozhila.” Viditi Noema, de li s’njo iti ne da Rut vseti, jo pulti, in fe ji vezh ne veleva vrazhovati. Ljubi otrozi! Jelite ? Prav v’ mozh fe to pravi fvoje prijatle ljubiti! .Svojim lju¬ bim tudi v’nefrezhi svell biti fe pravi to! Kdo bi ne zhiflal takt ljubesnive in sveflt dujhe ? Kdo bi fi ji enak biti ne vofhil ? 70. Bdzova dobrodelnoft. .Srezhno fte Noema in Rut v’ Betlehem dofhle. Ravno fo sheli. Rut rezhe Noemi : „Klafje grem poberat sa shenzimi, zhe vam je prav, ki mi ga kak dober gofpodar pobe- rati perpufti.” Noema rezhe: „Prav hzhi! le idi. ” Rut gre , in lavka. Pa Bog ober- ne, de je ravno po Božovi njivi Javkala, 138 mosha pofhteniga in bogatiga. Ravno je bil is B^dehemfkiga mefta k’shenzam prifhel, in rezhe jim: „Rog s 1 vami! ” Shenzi od¬ govore: „ Bog vam daj dobro!” Boz vpra- fha velkiga shenza: »»Kdo je ta lavkefhka?” Odgovori': „ Moabzhanka, ki je s’ Noemo prifhla. Profila me je , de fme lavkati sa shenzami. Od davi je na njivi, ni fe fhe is njive ganila domu.” Boz ji rezhe: »Slifhifh hzhi! Na moje polje hodi lavkat, in pa nikamur drugam, Le mojih dekel fe derslii, in sa njimi hodi, kamor pojdejo shet. »Sapovedal bom hlap- zam, de ti nizh shaliga ne ftore. Zhe fi shejna , k’pofddi, ki moji ljudje is nje pi¬ jejo, pojdi, in pa pi.” Rut rezhe padfhi na obras: „ ,S’zhem saflushim dofezhi tako miloft per val”, jes ptujika?” Boz rezhe: „ She vem vfe, kar fi fvoji tafhi ftorila po moshovi fmerti. Bog naj ti po verne, kar fi ji dobriga fiorila. On, Israelfki Bog, ktiri- ga fi fe prijela, vfe naj ti obilno poplazha.” Rut rezhe: »Povrazhila sadofti, ker dofe- shein miloft per vaf. Potashili fte me , in le tako prijasno kramlate s’ meno , defiravno me ni nar manji vafhe dekle. ” Ko je bila jushna, ji B6z rezhe: „,Sein lč pojdi, in s’ nami sajmi, in pomozhi — o poletni vrozhini je to fofebno sdravo — fvoj grishlej tukej v’jefih. ” Rut perfede k’shen- zam. Boz ji naloshi. Jedla, in pa fhe nekoljko sa tafho je djala na tiran. Prezej je vftala po tem, in lavkala fpet. Hlapzam pa je B6z bil vkasal: „ Popufhajte nalafii 139 kake fnope femtertje, de jih bres rudezhi- zhe lohka pobere, in nikar je ne kregajte sa to. ” Lavkala je do vezhera. Na to ot&- pe klafje, in dobila je polo vizo jezhmena. Ljubi otrozi! Jelite, Bo% je bil dobri- ga fer^a ? Kramlal je prijasno s’ malimi, Jazhne je nafitoval, shejne napajal, podelil firomakam obilno, in pa is ponishuofti jo oberne tako, de jim tega zlo zhutiti ne da. Pa tudi Rut ie isgled veliko lepih krepofl in lhednofl , taka vbogliva , taka pridna , taka sadovoljna s'jv o jim vboshtvam , taka pa¬ metna y taka tiha , taka hvaleshnal Otrozi! persadenite fi fej biti tudi dobrim po Božovo in Rutino! 71. Bc 5 z in Rut fe vsameta. Rut nefe sdaj tafhi jezhmen domu. Tudi kar je jedi perhranila, ji da. Noema rezhe: „De te treni! Kej fi danfi lavkala? Bog mu daj dobro, kdor te je tak6 milo obravnal!” Rut rezhe: ,, B6z fe pravi moshu , na zhigar njivi fim lavkala.” „ B6z nam je v’rodu! rezhe Noema. Bog mu poverni njegovo do* broto. Vfelej nam je bil dober, ko fo fhe rajnki shiveli, in sdaj tudi po njih fmerti na¬ ma fkasuie dobroto! — Hzhi'! S a njegovi¬ mi deklami hodi le lavkat. Na koga drujiga njivi bi te vtegnil kdo smirjati.” ,She ve¬ liko drujih (vetov ji je dala. Rut odgovori: » VTe, kar mi rezhete, bom ftorila.” 140 Rut sdaj h<5di vfaki dan s’Božovimi de¬ klami, in poberala je klafje, dokler nitta bila jezhmen in pfhentza dosheta. Kadar shetuv mine, ji rezhe B6z: „Hzhi! Bog te je oblagodaril. Tvoje lepo shivlenje prefe- she fhe tvojo ljubesen do tafhe. Hodila niti ne sa vbogimi, nž sa bogatimi mladen- zhi. Vfe metlo fposna, de fi shenfka po Bogu. Zhe ni nihzher nafproti — kar saro- zhim fe s’teboj — kakor shivi Bog! Boz je to metinim tlarafhinam povedal. ,Starafhini, in vti ljudje mu frezho vofhijo. „ Oblago- dari, fo mu rekli, naj shenoBog, ki pride k’ tvoji hifhi, kakor je Rahelo nekadaj in Lijo, materi Israelovih otrok. Isgled naj bo vtih krepčtl in zhednotl, in flovt po Betle¬ hemu naj njeno ime. ” B<5z in Rut fe tedaj sarozhita. Kmalo ji je Bog fina dal. Imenuje ga Obed. Bet* lehemzlianke ga Noemi nefejo, ji vofhijo frezho, in pravijo: „Glej timi fvoje finahe, ki te tako rada ima', in ti vezh, kakor fe- dem findv, dela vefelja. Bodi Bog zhefen , de imafh sdaj koga, ktiri fe te bo podttopil, in fkerbel sa-te na tlarofl.” Noema vsame otrdka vefelana rdzhe, in bila mu je petlina. Vidite, otrozi! Nikolj ne posabi Bog svetlobe, poflitenofti, prida, in bogaboje* zhiga shivlenja. Tudi vidite: „ Nar bolj- fhi ddta je krepdtl in zhednotl.” ,She ta¬ ko revniga otroka dela ljubesnlvfhiga Bogu in ljudem, kakor de bi bil s’slatam in ja¬ godami dragimi ofnashen. Uzlif naf to ta takb vimlni povedek. 72. Heli, in njegova finova. Velki duhoven Heli je v’ ,SiIu imel dom, kjer je bila fuidniza. Vfi gofpodarji v’ desheli fo pervino tj£ nofili Tvojih zhed, in fvojih perdelkov defetlno, jo darovali Gofpod • Bogu , in fef-bajali na darlno, ka¬ kor jim je bil po Mosefu Bog sapovedal. Heli je imel dva finu, Opnja in Pinesa. Bila fta hudobna in fpridena pdbeta. Ni jih bilo mar nž Boga, 06 ljudi. Kadar ljudje pridejo v’,Silo, in fo fe f-fhli na dar/no, per ti prizhi fta sraven s’ fvojimi vllizami, in kradla fta mefo is lonztfv, preden je ku¬ hano. Zlo darilo, ki fe je sashigalo Go¬ fpod-Bogu, fta is altarja jemala. Zhe jima je kdo rekel: „ Pred naj fe dar Bogu sashge, kar je fhega ,* vsamlta potlej, koljkor fe va¬ ma poljubi,” kmalo fta djala: „Sdaj pre- zej daj, ali pa bova vsela po lili.” Pa fhe druge hudobe, in gerde rezhi fta vganjala na fkrivnimu. Heli, ftarzhek je she bil, je vfesvedel, kar fta delala finova. ,Svaril ju je: „ Kaj morem flifhati od vaji? Sakaj pozhenata ta¬ ke gerde rezhi ? Vfe govori od vaji. Nikar tega, moja finova! Ni lepo, kar flifhim od vaji. Tudi ljudi sapelujeta s’isgledam, ki ga dajata ! ” Pa mar jima je sa ozhetovo fvarjenje! ,Strah dati jima huj, ktiri jima je fhel, je bil ftarzhek vfe premehak. Shivela fta tiftikrat dva druga vfa boga- bojezba sakonfka. Njemu je bilo ime Eika- x42 na, nji -Ana. Imela fta finka, .Samvela po imenu. Pelžta ga k’ Helju, velkimu du¬ hovnu. „ Glej, mu mati rezhe: dolgo fim profila po tem otroku. Vflifhal mojo tno- lituv, in dal mi ga je Gofpod-Bog, Pa Gofpod- Bogu ga dam nafproti. VTe Tvoje shive dni naj bo njegov, ker je is njega isprdfhen.” .Samvelzhik je oftal tedaj per Helju, in per altarju mu ftregel. Pa ger- dih isgledov Heljovih fm6v ni pofnemal. Vezhi perhajal, rafel v’dobrim in prijeten je bil Bogu in ljudem. V’ perteni halizi po duhovfko je hodil, ki fo mu jo bili ma¬ ti omiflili. Pa bofh ! Tudi lepi .Samvelov isgled ni pobolfhal Heljovih fitidv. Bog je tedaj ne- snaniga fvetiga mosha do Helja poflal. Rekel i mu je: „ To ti Bog fporozhi: ,Sin6va fta ti bol y’zhafti, kakor jes. Nekadaj fim re¬ kel: Tvoja, in tvojiga ozheta hiTha — tvoji Trnovi in bratje — bodo moji vedni duhovni. Sdaj pa rezhem : Komur Tim jes v’ zhafti, v’ zhafti mi bo on; kdor mene sanizhuje, sanizhovan bodi on. Oba en dan bota vmer- la tvoja findva. Jes pa Ti bom isvoljil Tve- tiga duhovna, delal po moji volji mi ho.” ,Shiba hudobnih Heljovih findv, ktiro jima je Bog napovedal, je navuk ftraThe'' vfim hudobnim , rasvujsdanim o troham ! Pa nobeden vaT, ljubi otrozi ! miflim , ni tako hudoben, de bi ne bil bres ftraha pred Thibo dobrimu ,Samvelzhiku raji enak, kakor hudobnima Heljovima Tin6vama V ( 73* ,SamveIova pokorfhina in odkritoferzhnoft. ,Samvel fpi enkrat v’ Jnidni^i , ki je fkrinja savese v’nji ftala. Pred fkrinjo sa- vese Je slat fvezhnik gorel sTedmirimi luzh- mi. Bilo je proti jutri. Heli je prezej sra- ven njega neki drugi fpal. Bog pa »Samvela saklizhe: Sam vel! »Samvel!” ,Sam vel je menil, de ga Heli klizhe. Vftane, gre k’Helju, in rezhe: „ Tu fim! Klizali fte me.” Heli odgovori: „ Nifim te klizal ne. Le idi, in safpi!” »Samvel gre, in fe vle- she. V’ drugizh ga saklizhe Bog. Ko hi miguil, je ,Sam vel na nogah, pride k’ Helju, in rezhe: „ Lejte me! tu fim. Klizali fte me, pa je!” — Heli fpet rezhe: „ Nifim te klizal ne, fin! Le idi, in safp'i !” ,San> vel gre, in fpet safpi. Sdaj ga Bog v’tret* jizh poklizhe. ,Samvel vftane v’tretje, in gre k’Helju, in rezhe: „Lejte me, tu fim. Sakaj klizali fte me, pa je prezh. Heli je zhutil sdaj, de Bog klizhe mladenzha. Mu rezhe: „ Idi, in safpi! Žhe pa fhe enkrat flifhifh klizati, rdzi: „ Gofpod ! govori. Tvoj flushabnik poflufha! ” ,Samvel gre in leshe. Bog ga fhe enkrat saklizhe: „,San> vel! jSamvel!” .Samvel rezhe : „ Gofpod ! govori. Tvoj flushabnik poflufha! ” Bog mu sdaj govorf: ,Storil bom j£no na Isra- elfkimu,_de jim bo po ufhefih svoneio, kr* ljkor jih jo flifhi. Prifhel je dan, de Helja 144 in njegova findva fhtrafam. Je vddel, ka¬ ko neframno fe vedeta iinova, pa fhe gerdiga pogleda jima ni dal. Torej perfegel fini: Nobene fprave ni sa ta greh, n6 s’klavni¬ mi , nž s’drugimi daritvami. ” .Samvel vftane sjutraj, in odpre fnid- nize vrata; pa, kar mu je Bog rekel, Helju povedati fi ne vupa. Heli gaje poklizal, in rezhe: Sam vel, moj lin!” .Samvel odgovori: „ Lejte! tu fim. ” Heli rezhe: „ Kaj ti je Gofpod - Bog govoril ? profim te, nikar mi nizh ne samdlzhi!” ,Samvel mu tedaj vfe pove, in nikar ftvarize mu ni sa- molzhal. Heli vdavfhi fe.v’boshjo voljo re¬ zhe: „On je Gofpod! ftori naj, kakor je volja njegova. ” Otrozi, kako im pokorn je bil le ,Sam¬ vel, kako un voljin! Komej poklizan — per ti prizhi je vbogal ! Trikrat je vftal is ipanja bres vfiga isgovora! Na tanjko je vfe ftori 1, kar mu rezhe ftari mosh, sa zhigar befedo nifta laftna findva nizh marala. ,Ste pa, ljubi otrozi! tudi vf tako vboglivi? O jemenej! koljko je otrok, ki fe jim more dvakrat, trikrat rezili, preden enkrat gredd! Koljko otrok jih je nevdljnih zlo, kadar fe jim kaj vkashe , pa teshko de! Ne bodite fej enaki takim nepokornim otrokam ! Na ,Samvela raji miflite, kadar vam teshko de¬ ne vbdgati, njega pofnemajte! Glejte! fta- rifhov glaf, glaf vuzhenikov in vikfhih je sa vaf boshji glaf. .Svari vaf po-njih pred hudim Bog, in naganja vaf k^obrimu. S’vo¬ ljno pokoVfhiuo ga fpofhtujte ta boshji glaf! 14 ? ,Shd na »Samvelovo odkritoferzhnoft moremo opomniti. Teshko mu je bilo rezhl praviti Helju, ktire fo mosha, ftariga, sbo- fti mogle v’ shivo. Gotovo mu je ferze flra- ha vtripalo 1 Pa, po pravizi mu vender vfe pove, in ni mu samolzhal nikar bitve. Ljubi otrozi! odkritoferzhni bodite tudi tak6! Zhe Vaf llarifhi kaj vprafbajo , de naj vam relni- zo povedati The takohudd, kaj? zlo biti po¬ korjeni naj fe bojite — le po pravizi povejte, kakor je ref. Tudi velike pregrefhke vam bodo vafhi ljubi ftarifhi odpullili savolo va- fhe odkritoKrzhnofti, in pofvarfli na lepim vaf bodo. Zhe pa fe lgati ftarifham I6tite, in fe jim potuhovdti — po vaf je! Ljudje bote hudobni enkrat. Pogubila bo vaf vafha hinjavfhina! 74. Heli, in njegova finova, pofhtrafani. Ne le velki duhoven, in njegova fino¬ va — tudi ljudftvo je bilo Bogu nepokorno, Bog jih tepe s’ vojfko. Filifzhžne, narod divij in pobdjin , fo nad Israelze prifhli. Israelzi jim gredd naproti. ,Sterne fe boj. Israelzi fo tepeni, in perbeshali fo nasaj v’ftan , sgubivfhi ofem jesarov ljudi. Ljudfki ftarifhini sdaj reko: „ Sakaj naf je neki daofi Bog dal otepfti Filifzhanam? Pojmo! po fkrinjo savdse pofhlhno. Otela naf bo fovrashnikam is rok, zhe bo med na¬ mi, Pofhlejo po - njo, V’ ftan fta prifhla 146 s’ njo Heljova finova, in vef ljud sashčne vefelje, de fe po desheli raslega po fhiro- kimu in dolgimu. Filifzbane fo bdj ponovi¬ li. ,She huj fo Israelzi tepeni, in sgubili fo tridefet jesarov ljudi. Kdor pa vjide, je beshal do ddma. ,Skrinja savese pride fov- rashniku v’ roke. Opni in Pines fta — po shuganju boshjimu — oba bila pofekana. Nekdo sraed ljudi pertezhe v’,Silo. Preter- gano oblazhilo je imel, in glavo s’pepe- lam potrefeno. Heli je na ftolu fedel per fnidni^e vra¬ tih, vef v’fkerbi sa fkrinjo savese. ,Star devet in ofemdefet let je she bil, in njego¬ ve ozhi fo she otemnele. Povedez pride v’mefto, in je rasglafil, kaj de je. Vek vflane po medu in tulenje , kakor bi bilo v’ ognju vfe mefio. Heli vpitje saflifhavfhi vprafha: „Kaj je tahriim?” Mosh pride do Helja. Heli ga vprafha: „ Kaj pa fe je sgodilo, moj fin?” Povedez odgovori: „ Israelzi fmo tepeni, vafha finova fta mert- va , fkrinja savese je fovrashniku v’rokah.” Komej je mosh fkrinjo savese isrekel, kar Heli snak pade is ftola, fi vldmi otilnik, in vmerel je. ,She enkrat, otrozi! Bodite pokorni fvo- jim ftarifham, in nikar ne godernajte, ako vaf kroti! ,Sej vidite farni, kako ftrafhno Bog fhtrafuje, ne le otrčk , ktiri fo nepokor¬ ni, ampak tudi jlarijhe , ktiri firahti ne dajo nepokornim otrokam. Boshje shuganje fe vfako isfde! 75- jSamvelova darftuv, in boja dobituv. Israelfko ljudftvo je sdaj bilo Filifzha* nam v’ oblafti. Nihzher fi ne vupa vezh fe ftaviti jim v’ bran. .Strah in groša je po desheli. Ropali, fverkali, in poshigali fo vfe krishim Filifzhani po desheli. Israelzam -v ni moglo v’glavo, kako de jim je Bog tako nefrezho pofJal. Le v’ taki zhafti fo faj imeli fkrinjo savese. Bila jim je fveta. V’fre* di med feboj fo jo imeli — in vender ni vfe nizh pomagalo. Zlo ta njih fvetlnja je prifhla fovrashniku v’ roke. Pa vfe sa to: Njih zhaft do nje ni bila prava zhaft. .Skrinjo, ki fo bile v’nji boshje sapovdi, fo s’slatam vdelali, sapoved pa v’ nji nifo dershali. Kaj ? vezhi savdpanje fo imeli do katnnatih tabel, ki je bil Bog fvoje sapovdi na-nje sapifal, kakor pa v’Bogd. To je bila njih nefrezha. ,Sam vel fe jih je podftdpil sdaj. ,Shel je in sbral klaverno in sbegauo ljudftvon Narprej jim odvsame pomdto. Povedal jim je, kaj le jih samore oteti. Rezhe jim: „Zhe fe h’Bogu povernete is zeliga ferza, in pa fte mu v’ vfim pokorni — refhil vaf bo is rčk Filifzhanam.” Vef dan ne jed6 nizh od shalofti in kfanja, in djali fo na glaf.' ..Pregrefhili nad Gofpod - Bogam fmo fe. ” ,Samvel sakole jagnezhe v’ shgkvfhnjo, in je klizal Boga na pomozh. ,Shd gori dar, Filifzhane she pri¬ dejo v’ tretjizh na boj. Pa Bog gromi nad • nje 148 s’ ftrafhnim p<5kam fpod vifozih nebef, fe fplafhijo^ in Israelzi fo jih podili do velke ftdne, na mejo njih deshele. Po fhe druge ftrafhne fhibe je Bog nad - nje pofhilal, dokler nifo nasaj dali fkrinje savese. Tako je Bog dal prav ofhlatati Israelzam, de golo svunajnje ^hejhenje Jhe takih fvetih re^hi , bres poboljhanja od snotraj , ni{h ne poma¬ ga , de duh , deperva in velka prave Jlush - be boshje je dershati njegove sapovdi. »Sainvel je fhe kamen vsel, in per fteni na meji deshele ga is hvaleshnofti v’fpomin poftavil po konzu, rekdzh : ,, Pomagal do le/ nam je Bog. ” KRALJI. 76 . David, paftfr. Kralj pervi Israeloviga naroda je bil ,Savl. Nar lepfhi je bil, pa poftave nar gor* fhi po vlim Israelfkimu, in zelo glavo ve- zhi od v lih fvojih rojakov. Verh tega je bil zel vojfhak, in pa vef prav. Pa, kraljeva zhaft: ga je prevsetniga, in frezha per vojfki rdpnika Borila. Amale* zhane premagavfhi ne de bi altar poftavil Bogu, pa febi na zhaft, poln napuha, je mavro naredil, Memo tega, kar mu je gladko bil Bog prepovedal, fi je rdpa vsel, Arna- lezhanlke nar boljfhi vole in ovze. .Samvel tedaj pride, in mu rezhe: ,, Naj ti opravim, kar mi je rekel Bog nozdjfbino, 149 nozb. Jeli pomasal, dokler fi majhin bil fara v’ fvojiti ozheh, te je Israelfkiga kralja Gofpod - Bog ? Sakaj ti ni bilo mar sa befe* do Gofpoda ? Na rop li fe obernil, in slo fe pregrefhil nad Bogam. Ker fi savergel Gofpodovo befedo, je savergel tudi tebe Gofpod. Odvsel ti je kraljeftvo, in dal ga nekomu, ktiri je bolfhi kakor tl.” »Samvel, kakor pred fveti moshje, je imel ljubesni polno ferze. Torej vedno je bil po fih mdl shaloften, de je Bog kralja ,Savla savergel. Bog mu tedaj rezhe: „ Do* klej bofh shaloval fhe po ,Savlu ? V’ Betle¬ hem idi do Isaja * Obedoviga finu. Eniga njegovih fiudv fitn fi kralja isvoljil.” .Samvel gre , opravi Gofpod - Bogu dar, in je ftariga ozheta Isaja, in njegove finove na dariuo povabil. Eljab, nar fta'reji Jsa- jov fin, lep, velek mosh, je nar pervi prifhel. .Samvel fi mifli: „Ta le bi vtegnil biti Gofpodov Vomasanc^»"‘ Pa Gofpod-Bog mu rezhe: „Ne glej poftave in velikdte. Nitim fi ne njega isvoljil, Jes ne fodim po vfdesu, kakor ljudje fodijo. Zhlovek vidi svu- najnjfhino , jes gledam v’ferze. ” Ozhe poklizhe Abinadaba, pa perpela .Samvelu. .Samvel rezhe : „ Tudi tega fi ni Gofpod isvoljil,” Ozhe fo mu perpelali ,Sa¬ mara. , Samvel rezhe: „Tudi fi ga ni isvoljil Gofpod.” Ozhe mu perpelajo sdaj vfih fe- dem fvojih findv. , Sam vel rezhe: „ Nobeni* ga teh fi ni Gofpod isvoljil.” ,Sama nifta sdaj vedla, per zhem fta. Na konzu rezhe »Samvel; „ ,So pa ti she vfi 1 5 0 vafhi fin6vi ? ” Ozhe pravi t „ Pazh , nar manjfhiga fhe manjka, Davida. Pa drobnizo pafe. ” ,Samvel rezhe: „ Le urno pofhlite po-nj. Ne fmemo fe k’miši vfefti, dokler * * 35 ga m. Ozhe je po-nj poflal, in ga perpe- la — in le poglejte! rjavzhek je bi , lep V oblizhje, in šale poftave. Gofpod-Bog sdaj rezhe: „ Po konzu ! njega pomashi. On je.” ,Samvel vsame rog ali pufhizo s’oljarn, in v’ fredi njegovih bratov ga je pomasal. Duh boshji pa je va - nj ftopil, iu prebival v’ njemu. Ljubi otrozi! V’ tem lepim povedku nam fpet tako lepo in ozhitno ljubi Bog pokashe, de zherti napuh in nepokorfhino, rad pade ima tiho in pohlevno krepbft in ned61shnoft. Vfa svunajnjfhina — fhe toljka lepota, zhafl: perij udčh, vojfhafhka hvala, kaj? kral¬ jeva krona — vfe ni nizh per njemu. Ne kdor nar vezhi in nar imenitnifhi, ampak kdor je nar boljfhi, je njemu nar prijetni« fhi, ho naj fhe tako nfsek in sanizhovan. Tudi sdaj fhe posna Bog paftfrzhika fhe tako vbdsiga v’ h6fti, sa ktiriga fzer nih- zher ne mara — ljubi ga, in zhe je nedol- shen in dober, raji ga ima kakor nar mozh- neji kralja, pa nepokorniga mu. Sgodi' naj fe tudi, de je vzhafi taki ddbri otrok vfe fvo- je dni na semli sanizhovan, velizhaftvo mu je le namaneno na unim fvetu, ktiriga ni fenza vfe velizhaftvo tega fveta'. Jelite* ljubi otrozi! de je salo in vefelo leto? 77* David per drobnizi. Ljubi otrozi! De je bil David dober, in veliko obetn mladenezh, lobka fi to mif- lite. To she is tega vidite, de mu je Bog kraljevo zhaft nagnil. Pa posnali bi radi bleso fhe bol tega dobriga junazhka. Per ti ftarofti fzer ne vemo veliko drujiga od nje¬ ga, kakor de je drobnizo pafel. Pa, kako lepo je na pafhi zhaf obrazhal, fe fhe dan danafhen is njegovih fvetih pefem vidi, ki jih pfalme imenujemo. Premifhloval s’ per- ferzhnim vefeljam fede un fam per ovzah je boslije dela , Bogu vfe takd dobro in lepč nare- divfhiiuu na zhaft je peline pel, in sraven bren¬ kal na harpo. »Svojih pefem, ki jih imamo fhe sdajtoljko, je bil marfiktiro she morebiti ta- zhafsloshil. Pa tudi v’posnejih pefrnih, ktire je she poftaran fkladal, popifuje fhe tifte nebefhke obzhdtleje, ki fo ga po ozhetovih fpafhnikih nekadaj paftirja fprehajali. Kaj ve¬ la, de bi jih radi nekoljko flifhali? Nar raji ga v’molituv samizhe fpremifh- lovanje obnebja, ktiro fe vfaki dan v’ novo lepoto fpremfna, in pa zhaftltlivi fonzhni is-hod. Prepeval je tiftikrat: „ Velizhaftvo boshje nebd perpovduje, Delo njegovih rdk fprizhuje obndbje nad nami. Dan ga dnevu na glaf osnanuje, Ino nozh ga daja nozhi na snanje. Ni ga jesika, ni je befede, Po kciri bi fe glaf njih rasuraevat ne dal. I 5 2 Po zeli semli fe kliz njih raslega, Njih ogdvor do kraja fveta. Poftavil fhotor je fonzu na nebu, ; Kakor shenin is fvoje poft’le perhaja, ,Svojo zefto teka vefelo, kakor junak; Od kraja neba is-ha ja, Ino do drujiga kraja okrdshi, Pa njega perpeki fe nihzher ne fkrije.” Pfalm. 18. ,S‘ ginenira ferzatn je fpomlad fpremifh- loval lepo, in le toljko opifano semlo, in Boga zhaftil vef hvaleshen sa njegovo do¬ broto : „ Pefem fe ti fpodobi sahvalna, Gofpod ! Od jutra do mraka pokrajn petuv ob’dujefh» Obifhefh jo semlo, jo napojffh, Obogatifh obilno: polni fo vode boshji po- c6ki nad nami. Perpravlafh jim shito, tako jo perpravlafh: Nje brasde nama'kafh, ponishujefh odorke, Rahldfh jo s’obilno vlago, pa dajafh r&fho nje kalu! Ovenzhafh ga, leto, s’fvojo dobroto, Obilnoft od tvojih zre kolefniz (kadar pe* Idfh fe nad nami), Po fpafhnikih vfe migla po pufhavi. Opafujejo s’ vefeljam fe grizhi,. S’ drobnizo fo odete muljave, D 61 a fe sagrinajo v’shito, Vfe vrifka , prepeva vfe!” Pfam. 64. Vfe je bilo sa-nj navuk po vfi ftvar¬ jeni natdrif Nad pohlevnim jaguetaoj, po- ftavim, ki fe je voljno in s’ tako fveftjo dershalo njegove paftirfke palize, vuzhil fe ie nad njim ravno tako s’ vefeljam in s’ fveftjo v’ boshjo vojo fam febe isrozhiti, _ in tudi pred fmertjo ne trepetati. Vefel je pa le sapel: » B6g je moj paftir, nizhefar mi ne manjka! Na mladfze fpafhnik me deva, Pa vddi na pohlevne ftuddnze. Tako mi shivlenje krepzha. Vodi me po gladkih ftoplnjah is gole do¬ brote. Hodim naj tudi po dragah fmertniga mraka, Bal fe hude ne bom: ti fi per meni! Paliza tvoja in tvoja gerjazha mi vsamete ftrah. ” Pfaml. 22 . Le en isgled fhe, s’ koljko bogabojezh- noftjo je David neb6 vfe v’ miglaj6zhih sves- dah, in pohlevno fijozho ljuno pogledoval, in Boga molil, kadar je zhul uno po nozhi per zhedi, ki je okolj njega polegla. Re¬ kel je: „ Gofpod ! nafh Bog! Kako zhaftito je tvoje ime po vefdlnimu fvetu, Ki perkasujefh fvoje velizhaftvo na nebu ! Prefkerbujefh is uft otrdk in dojenzov fi hvalo Zhes sopernike fvoje, De obmutifh fovrashnika fvojiga, fvojiga zhertivza. J54 Zhe pogledam nebo, delo tvojih perilo v Iet6, Ljuno , svesde, k ti ra fi rasftavil: Kaj je kolj zhlovek, de fe ga fpotnnifh, Ido fin zhlovefhek, de ti ga je mat ? Le nekoljko ii vnishal memo angelov ga, S’flavo ino zhaftj<5 fi ga ovenzhal, Del gofpdda tvojih r6k ga poftavil, Vfe pod noge fi mu dal: Drobnizhe ino goveda vfe; Tizo fpod neba, in ribe po morju. Kar h6di povodne gasi. , Gofpod! nafti Bog! Kako zhafMto je tvoje ime po vefdlnimu fvetu t ” Pfalm, 8* Ljubi otrozi! vam ni, kakor bi vidili blasiga mladenzha fiati v’ fredi fvoje trope s’ ozhefam v’nebo oberneniga, in s’rokami v’dve gibe v’inoHtuv samakneniira? Oh, uzhite fe od Davida: ,, Tudi tako is nje¬ govih d’el Boga Jposnavati in moliti , in fe ga nikoli ne dojil načuditi, ” 78. David paftir na kraljevim dvoru. Boshii duh je vef sdaj kralja .Savla sa- puftil. Nepokojni. duh fe ga je 16til. Vef pobit in klavern je smiraj. ICdor namrezh je Bogu v’samen, ne more vefel biti nizh vezh — bo naj tudi po kraljevo bogat, mo- gozhen in zhefhžn. ,Savlovi flushabniki mu rek6: „Gofpod! vkashi le, in mosha ti pojifhemo, ki bije pridno na harpo. Vtegnilo bi ti po tem ta¬ kim odlezhi. Ino pa ref, velik boshji dar je tnusika. Obernena prav ljudem odshene kalne mifli, vkroti nevgnaue njih ftrafti, ih njih potarto dufho povsdigne proti nebu, .Sofebno je to ref od lepih duhovnih pefem. Pa, Bogii fe fmili! vezhi del fe negudno musika obrazha, in veliko hudiga feper- nji godi. ,Savl rezhe: ,, Ref de, prefkerbite mi koga, de pridno brenka, perpelite mi ga.” Njegovih dvornikov mu rezhe nekdo: „Isa- joviga finii, Betlehemzhana, fim enkrat fli- fhal brenkati. Prefneto mu gre. Verh tega je toljkajnj umeten in lep, in Bog je nad njim.” Per ti prizhi je poflal ,Savl nekoga do Isaja, in fporozhf mu: „,Sinu mi phfhli Davida, ki ti drobnizo pafe. ” Isaj, dober itari ozhe, fe tega grosno obvefelf. Vsel prezej je kruha, meh vina, in pa koslizh- ka, ter Davida h’kralju pofhle s’temi kmezh- kimi dardvi. Sa to fo njegov ozhe to ftorili, ker je, kralju dar6ve nofiti, bila tiftikrat taka fhega v’ desheli. Pa tudi is ljubesni mende do Otroka. Radi bi bili vidili, de bi finii lepo kralj fprejel. Torej fo kralju v’dar poflali, kar feper polju fofebno, per nogradu, in per reji perdobijuje. Pred kralja denejo Davida dvorniki. Vfhezh mu je slo. ,Svojiga opr6da ga je na¬ redil, ozhetu pa da vediti: „ Per meni pti- 156 fti Davida: vfhezh mi je.” David je tedaj oftal, iu kadar fo kralja kalne mifli prijele, feshe David po harpo, je brenkal, in do- brovoljne in vefele pefme perpeval. To je kralja fpet prevedrilo, in boljfhi mu je bilo. Ljubi otrozi! tudi is tega povedka gle¬ da boshja previdnoft. Bog je bil Davidu, vbogimu paftirju, kralj biti namenil. Lejre! kako lepo in perloshno ga perblishuje h’ kral* jevimu iedesliu, de ga na ftan perhoden per- pravi. Tudi vidimo, kako lepo iu koriftno je, zhe fe je kdo kaj navuzhil. Davidova vumetnoft na harpo mu je kraljove vrata odperla. Vfaka perpravnoft , zhe je na hu¬ do ne obrazhamo, osalfha, in perporozha zhloveka, in ga drugim perkupi — in Bog jo nam, in drugim na dobro oberne. 79. Goljot velikan. Filifzhane fo fpet vojfko nabrali,' in gred6 nad Israelze. ,Savl s’ fvojo vojfko jim gre naproti. Filifzhane fo fhotorili un- kraj na hribu, Israelzi na hribu takraj. Med obemi je doljina. Is Filifzhanfkiga Dana pa ftcSpi velikan, Goljot po imenu. ,Shell komolzov in dlan velek je bil. Bronzhen grebena'k je imel na glavi, in fliplraft oklep pa hlazhe bronzhe- ne oa febi: vfe to ftrafhne teshe. Bronzhen fhkit pernefe na rami, kakor tkavfhko vra- ti'io je njegova fuliza debela. Le sheleso na nji je dvajfet liber imelo. Pred njim je nje¬ gov oprdda fhel. Velikan fe je vftavil, in na Israelze vpil: „ Kaj fe hodite fpravlat na boj? Jes fim proft Filifzhan, vi fte »Savlovi fushni. Isvoljite fi koga, de fe s’ mano pofkufi. Zhe on mene premaga pa vbije, bomo mi vafhi fushnizhe pa jes njega premagam in vbijem , bote vi nafhi fushni, in flushili bote nam.” »Savla in Israelze je per takih befedah vfe preletelo, bali ne malo fo fe. Filifzhan pa fe je hvalil in djal: „ Danfi fim Israelfki vojfki sabavlal: Dajte mi koga, fim djal, in pofkufi naj fe s’mano.” David, kralj ga fhe n6zheTeboj na voj- fko, je fpet na Betlehemfkim ozhetovo droh- nizo pafel. Trije njegovi ftareji bratje pa fo bili s’ kraljam na vojfki. »Stari ljubi ozhe rezhejo tedaj Davidu : „ Vsami to le presh- gano resh, in unih defet kruhov, in idi v’ftan s’njimi do bratov. Teh defet mladih firov pa njih Ustniku nefi, in svedi, kako jim je kaj?” David je vfelej ozheta, vbd- gal, in brate ferzhno rad imel. Na pravi fe sjutraj sgodaj, perporozhi drobnizo ov- zharju, ktiriga fo imeli, in vef otovdren gre v’ftan po ozhetovim povelju. David pride v’ ftan, kar she grefte ob6 vojfki, in fe poftavlate v’ boj: v" hrupu je vfe. David, kar je pernefel, oddd hitro ftd- na firashi, tezhe h’vojfki, in fvoje brate po- sdravi. ,Spet fe perkashe velikan smed Filifzha- nov , in fe je vuftil, kakor unkrat. Israel- zi, ktiri ga vidijo, fo vli sbeshali» pa sbali 158 fe. David pa rezhe : „ Kdo je ta Filifzhan, de bo safmehoval vojfko shiviga Boga ? 2hajte! koljko fe mu da, kdor ga vbije te¬ ga Filifzhana, in Israelu framoto odverne?” .Slifhal je to ftareji Davidov brat. Hu¬ duje fe nad njim , in pravi: „ Kaj imafh tu* kej opraviti ? Sakaj fi fhe to drobnize popu- ftil v’ pufhavi ? She posnam tvojo preders- noft in muhe tvoji ga ferza! Jeli, boj fi pri- fhel gledat ? ” Taki terd in sarčblen je bil nad mladim bratam, ktiri pride is gdle po- korfhine do ozheta, in is ljubesni do bra¬ tov, jim kaj perneft. Bog je sdavnaj she v’ njegovim ferzu to terddto in ofhabnoit vidil, in torej fi je Davida, mlajiga, isvč- ]jil , nd njega. Ref namrezh je vfelej : „ Prevsetnim fe Bog vfiavla, ponishnih pa je velel. ” Nesnani moshje, ktiri fo s’ Davidam fta- li, fo bili prijasnifhi, kakor bratje, do nje¬ ga. Rezhejo mu: „ Obogatil ga bo kralj slo slo, kdor tega hriifia premaga. Pa fhe fvojo hzher mu da, in njegovimu domu od- pifbe vfe davke.” Davidu, ljubil je Boga in deshelo, fe je kmalo is govorjenja vidi* lo, de ga fe biti s’velikdnam mika. Kralj je svedel — k’febi ga rezhe poklizati. go. Davidov b6j s* velMnam. David ftoji' vprizho kralja, in rezhe: s , Nikomur ne vpddi ferze nad tem Filifzha- nam. Jes grem nad - nj. ” Kralj rezhe: „ Ti fe ne morefh biti s’tem Filifzhanam. Pigloviz ii fhe, on pa je is mladiga vojfhak. ” David rezhe: „ Ozhetu fim drobnizo pafel. Pa prifhel je lev, in popadel ovzo smed zhede. Kar sa njim fim vderel, ga butil, in mu jo is g6bza otel, »Spevfhiga fe v’ me fim sa grive sgrabil in pobil ga do fmerti. Ravno tako fim jo s‘medvedam na¬ redil. In pa ravno taka fe bo tudi temu Filifzhanu godila. Kaj fe pa predersne sa- framovati vojfko praviga shiviga Boga ? Gofpod*Bog, ki me je on otel ldvu in medvedu is shrela, me bo otel is r<5k tudi temu Filifzhanu. ” „ Kralj rezhe : „ Pa pojdi, in Gofpod-Bog naj bo nad teboj ! ” Kralj fam ga oblezhe v’fvoje laftno oroshje — bronzheni fvoj gre¬ benih mu dene na glavo, opnž ga s’ laftnim oklepam, in s’ laftnim mezbam ga opafhe. David pofkufha iti. Pa ne v6 fe nizh prav kam djati, in rezhe: „Ne morem ne taki hoditi; tega nifim navdjen. ” Vfe je fpet flekel, vsel palizo, sbral pet gladkih kamnizh- kov v’doljini, jih vtaknil v’tvdrbo, vsel frazho, in taki gre velikanu naproti. Tudi velikan je ftopil smed Filifzhanov^ in njegov oprdda ftdpa pred njim. Vidivfhi Davida in poglčdavfhi ga blishej, ga sa- nizhuje. Nizh vojfhafhkiga namrezh ni imel David na febi. JVUadenezh je bil fhe, in vfe prelep, de bi ga bilo kaj terdniga viditi. Filifzhan rezhe: „,Sšm mar pef, de pri' i6o defh s’ palizo nad-me? Pa le pridi, kofile te bodo ptize fpod neba , in pa pdljfka sverina. ” David rezhe: „Tf pridefh nad - me s’ fu- lizo, s’mezham in fhkitam, jes pa nad - te v’imenu Boga vlih ftvari, v’ imenu Boga Israelfke vojfke, ki fi jo oponafhal. Danli te mi da v’moje roke Gofpod-Bog. Vefol- ni fvet naj bo svedel, de on je Gofpod. Vfi ti ljudje tukaj okolj le naj bodo vedli, de Gofpod - Bdgu, zhe premaga, ni treba ne fu- lize, nd mezha. Njegov je vojfkini isid. Dal nam v’roke vaf bo.” Velikan fe vsdigne nad Davida. David mu naproti hiti, urno feshe v’tvorbo, vsa- me is nje kamen, ga dene v’ frazho , in ga v’ Filifzhana sadga. V’ zhelo na ravnoft mu ga je safadil. Velikan fe sverne na obras, Da¬ vid pa mu mezh isdčre, in glavo odfeka. Viditi Filifzhane:, deje njih pervi korenak mertev, fo jo vlili. Israelzi pa hrup sashend, in derčjo sa njimi. V’ pefteh jim je bil vef Fi* liftijfki ftan. Ljubi otrozi! tudi ta pergodba poveli- zhtije fveto , pravilno, vedno dobrotno boshjo previdno(l. Tudi is nje vidimo: ,, Bog ponishuje napuhnene , Obernil je, de je prevsetni Goljdt, ki fe je s’fvojo nesnano mozhjd kofhatil, in miflil, de mu ui voj- fhaka enakiga, bil po paglovzu premdgan. Bog ponishne povijkuje. On je obernil, de je David premagal, ker je v’njega famiga v upal, in njemu vfoizhaft famirnu perpifal, in de mu je zhaft in flava pofjala. Bog vje i6t tfitovejhke permerltje obrazka, Sa r6ko naf tako rekozh v<5di fkosi shivlenje. De je o pra¬ vim zhafu David v’ ftan prifhel, tiftikrac ravno, ki je fhlo ob vfe — s’leto majhino rezhjo ga je Bog do kraljeviga fedesha Veli¬ ko blishej permaknil. Teshko verovati, zlo nemogdzhe le je od konza sdelo, de bi taki nisek paftir kadaj kraloval. Pa , kaj je sdaj loshej in bol po rddi kakor, Israelfki odrefh- m'k naj bo tudi kralj Israellek ? V’fdi je Beg pomo^hnik* Bres vfiga zhudesha, in tak<5 rekozh po otroku ve pomagati o fploh al 6bzhjih potrebah. Kdo bi fvojiga shivlenja ne bil vefel per The tako sopernih naldtkih, ker vidi, de fo vli fvoji nakltizhleji v’ tako dobrih rokah 1 87. Jonata, kraljev dober fin. David, Goljota premagavfhi, je kralju pelan. Grosno prijasno govori kralj s’njim. Jonata pa, kraljov lin , le ga prime, de ga ima kakor fam febe rad. Poprijatlil na tanj- ko fe je s’njim, ljubi ga sa fvoje shivlenje, ker je taki dober, blag in koren&fhek bil. Kaj ? — v’fpomi'n prave prijasnofti, in ofna- shit ga prav po kraljevo, mu grd in da laft* no fuknjo is febe, in pa sraven fhe plajfh fvoj, fvoj mezh, fvoj I6k, in fvojo pafizo. Kralj fe sdaj domii verne, in je Davida feboj vsel. Is vfih meft jima perpoj<5 shend in deklizhi naproti s’bdbni in svonzkiilami v* rokah. Odpčvajo fi; t. i6i „ Jesar jih je ,Savel pobil, Defet jdsarov David.” Ta je grosno ,Savlu sagrenela. Vef j^* sen in nataknen rezhe: »Davidu fo jih de¬ fet jdsarov dale, meni pa le eniga. — ,Sh6 kralja naj ga narejajo!” Vezh ni imel David dobriga ozhefa od kralja. Kmalo drugi dan fe kralju fpet kaljf po glavi. David je na harpo brenkal, kar fulizo safrizhe kralj , in jo vershe po njemu. David fe ji dgne, in je sbeshal. David je fpet Filifzhane premagal. ,She hnj ga kralj zherti. Na glaf vprizho Jona- ta in fvojih dvdrnikov je njegovo fmert vka- sal. Jonata ga pogovorja: „ Ljubi ozhe kralj i nikar fe ne pregrefhtte nad Davidam, fvojim flushabnikam. Tudi on fe vam ni v’ nizhčmur pregrefhil. Vam h’pridu dela, kar flori. Glejte! shivlenja fe je vanal sa- volo vaf. Velikana je premagal. Zelo Is- raelfko je Bog po njegovih rokah odrefhil. Vfe fle vidili farni, in vefelili Uefe. Sakaj tedaj hozbete sdaj nedolshno kri prelivati? sakaj moriti Davida, ki vam ni nobene shdli floril?” Potoldshii fe je kralj, in rezhe: »Kakor shivi Bog ! de ne bo vmorj&n.” Jo¬ nata je tedaj fpet Davida h’kralju perpelal. Ali kmalo po tem jo pa le dobi David Filifzhdnam. Kralja fo fe v’ novizh kalne mifli lotile. ,Sedel v’ fvojim pofldpju je s’ fu¬ lizo v’ roki. David bije na harpo. Ko bi trenil, je fiilizo po njemu saliizhil. David fe vmakne, in fiiliza fe v’fleno safadi. Da- *3 I vid je pobegnil fhe tifto nozh, in fe fkrije sa fkalo v’ hofti. Dva dni potlej je kralj per jedi vpra- fhal: „ Sakaj ni Isajoviga k’ jedi nd vzheraj nd danfi ?” Jonata ga isgovarja. Kralj pa fe rasferdi, in mu rezhe: „ Nevboglivi po- teprih! Moreblt ne vem, de fi fe poprijatlil s’Isajovim linam, k’framoti febi in fvoji ma¬ teri ? Pa vedi, dokler Isajov fin shivl na semli, nifi varn ne d, nd tvoje kraljeftvo. Le berfh pofhli po - nj: vmreti more, pa je.” Jonata je pohlevno odgovoril: »Sakaj bo vmlralV Kaj pa je ftoril ? ,y Kralj feshe po fulizo, in prebofti ga hozhe. Jonata plane vef preftrafhen od mise, in gre, in ne ogrefhi fe s’nobenim grishlejam vezh tifti dan. Sakaj slo ga je David fkerbel, ker ga je tak6 k’ fmerti ozhe obfodil. Drugi dan, sdajzi ko fe sarja napdzhi, gre Jonata v’h6fto h’ f kali, ki Je David ti* zhal sa njo. Sakaj on fam je vedel sa kraj. David pride is sa-fkale. Pove mu Jonata , x de vdzh ne fme domu , jn poflovila fta fe. Kufhneta fe, in oba fta jokala. Pa fhe bol David. Jonata mu rezhe: „Bog te obvari! Prijasnoft, ki fva fi jo per Bogu perfegla, pa vezhno velž. Bog naj je bo vekomaj pri- zha med nama in najnimi mlajfhmi. ” Na- rasen grefta: Jonata domu, David pa v’pu- fhavo. Pa kralj je zlo v’pufhavo sa njim vkasal. Želim vojfkam ga rezhe lovit: „Tudi v’sem- 1°, je djal, naj fe podresne, s vedel ga bom.” Torej fe je David v’nar divjifhi in daljnifhi L 2 164 kraje <5gnil v’pufhavi. Pa tudi va-uje ga Jonata obifkuje, ga tashi, in s’vupanjam po- krepzhuje v 5 Boga. „ Nikar fe ne boj, mu pravi. Ne bo te roka mojiga ozheta dofe- gla. Israelfki kralj bofh fhe! Jes pa tifti* krat nar peryi po tebi.” Jonata je viim prihodnim roddvam lep isgledpreblasiga prijatla. Njegova dufha je zhifta, ne napuha, nenevofhllvofti ni v’nji. Njegovo ferze mu od fvetih obzhutlejov ki¬ pi. Vef je ljubesen in sveftoba fvojimu pri- jatlu. Sa - nj fe ponefe, sagovarja ga, sveft tudi v’nefrezhi mu je, obifkuje in tashi ga, s’ njimi vred joka : fvoje shivlenje vdna sa-nj. ,Svoj kraljev fedesh mu prepufha* ^Sovrashtva gerda podoba je pa Savel* Napuhnen je, nevofhli v, revniv ali nesa- vup’n. Puft in vef sguhldn fedi doma. Le morija mu je v’ mifli. Jesa in togdta ga kuha. Dobrotnika fovrashi fvojiga, in do¬ bro gre in povrazhuje s’ hudim. Ne imena njegoviga ne more isgovoriti od togote. Ti- ftiga, ki je fvoje shivlenje sa-nj vanal, ho- zhe vmoriti. Kar veliko fto jesarov s’ ve- feljam in fldvesam obhaja, ga shaloftniga de¬ la njega. Ktiriga teh dveh isgledov, ljubi otrozi! vaf je mifel pofnemati ? 82. Davidovo savupanje v* Boga. David je bil v’ taki grdsni lili sdaj, de ne more vezhi priti uad zhloveka. Po vfun Kananfkim fe perkasati ni fmel. Nikjer fi ni bil shivlenja fveft. Lozben, preklizanzu ena¬ ko, je od vle zhlovefhke driifhine. Po dne* vi fo njegovo prebivalfhe temni lefi v’pu- fhavi , ki ni nikolj fonze va*nje pofjalo. Po nozhi leshi na terdim mej pezhOvjatn v’ ftrafhnih berlogih. S’ fmertnimi nevar- noftmi kakor s’mreshami in sankami je sa- preshen od vlih ftrani. Kazhe, gadi, levi in druge gerde sveri fo bile. Tu ga ftreliz s’napetim lokam ftreshe, tam ,Savl perloma- fti s’fvojih oboroshenzov jesarmi. Komu bi v’takim ne vpadla ? Le Davidu ne vpa¬ de — sakaj v’ Boga je savupal ? V’ mnogih pefmih popifuje fvoje savu- panje. Poflufhajmo jo lepo! Pogovor je tako rekozh med dvema, in Bogam: P er vi : „ Kdor v’savetju Narvifh’ga prebiva, Kdor pod flemenam Vfigamog6zh’ga nozhf, Moje perbeshalfhe fi, rezhe Bogu , in tabor fi moj! Moj Bog fi, v’tebe savupam! Drugi: „ On te otme is lovza saderge. Od kuge naklepov, S’perjam te fvojim pokriva, Savet’n fi pod njega perutam’. Njegova sveftoba t’je bramba in fhkit. Ne bojifh fe ponozhniga ftraha, Ne fhvigajdzhe pfhize po dnevi, Kuge, ki hodi o mraku, »Sile, ki opoldne hlafta. 166 Pada jesar naj jih na tvoji levizi, Jesarov naj defet na defnizi, Ne dojde te uizh. Le gledafh s’ ozhtm', Povrazhilo vidifh hudobnih.” Pervi: „ Gotovo! moje perbeshalfhe fi, o Bog! M Drugi: „ Poftavil fi ddm per Narvifhimu febi, Ne dofeshe te huda. Rane ne bo do tvojga fhotorja. Svojim angelam daja savolo tebe povelje , Po vfih tvojih potah te varvat. Nofijo te na rokah, De s’ nogo v’kamen ne vdarifh. Po kazhi hodifh ino po gadu, Leva ino pofbafti mandrafh. ” Bog : „ Ker fe mene dershi', ga ot^vam, Nakvifhko ga, ker fpofhtuje moje imi. Klizhe me, vflifhim ga, ,Sim v’ftifki per njemu, Befhim ga, ino rasflaVlam. Nafitil ga s’ dolgim shivlenjam, Pa dal bom gledati mu svetfzhanje moje.” 90. Pf. Ljubi otrozi! kako lepo in v’ shivo po- pifuje David milo, ljubesnivo ozhetovo bosh- jo fkerb, svefio in vfigamogdzhno njegovo pomozh! Kako ferzhen in mirn je David , 167 kako velel in bresfkerben v’fredi med toli¬ kimi nevarnoftmi! — Ravno tako ljubesni- vo, in pa ljubesnivfhi fhe, de bi zlo David ne mogel popifati, fkerbi Bog tudi sa naf. Tudi mi fmenio tako terdno vupati v’ Boga , in dershati fe ga s’ravno tdko fveftjo, in ravno tako po otrdzhje. Kdo bi ne bil tega vefel! kdo bo fhe trepetal! Po Davidovo torej savupajmo y’ Boga, in britke fkerbi naf ne bodo dalej tarle In belile. Pa bodi¬ mo tudi po Davidovo bres greha in nedolsh- ni, in terdno po njegovo bomo Iohka vu- pali va-Dj. 83. Nabal in Abigajla* David je dolgo zhafa prebival v’ pufha- vi. Vil, ktiri fo v’fili bili in britkiga fer- za, fe obernejo k’ njemu. David je bil njih poglovar, in ima fzhafama nad fhtiri fto mosh. V’ Maonu, meftizu bliso pufhave, je takrat bil bogat mosh, Nabal po imenu. Imel je ovaz tri jesare, in jesar k6s: po pufha- vi fo jih pafli. Pa Nabal per vlim fvojim bogaftvu je bil terd, hudoben in odljuden zhiovek. Enkrat je Nabal ovze ftrigel, in per ti priliki je kraljevo pojedino napravil. David firomak , nizli nima fkorej shiveti v’pufhavi,' je defet mladenzhov do njega poflal, in mu rezhe vofhit frezho k’ti vefeiizi. Pridejo, in povedo Nabaiu, kakor jim je David na- i68 rozhil : „ David vaflepo posdravi! Mir vam! mir vfi vafhi hifhi! mir vfim vafhim doma- zhim , ki fmo bratje! Svedli fmo , de vafhi paftirji, ki fo v’ pufhavi bili per naf, ovze ftrishejo. Nikolj jim ni fmo nizh shaliga fto> rili. N6 ftvarize per drobnizi nifo nikolj pogrefbili. Le vprafliajte jih farne! ,Spri- zhali vam bodo. Bodite torej tudi nam mi- loftlivi vi. O pravim dnevi pridemo. Ne pufhajte danfi Davida, fvojiga fina, in naf fvojih hlapzov prašnih od (ebe ! ” David je flovel po vfi desheli. Pa Na- bal fe nevedniga dela, kakor bi mu vef nesna'n bil. Pa, kakor vezhi d61 lashnivzi, tako priprofto jo oberne , de kmalo pokashe, de mu ni le David, ampak tudi njegov ozhe prav dobro snan, ktiriga fhe v’mifel mladen- zhi nifo vseli. „Kdo je ta David, je djal* ta Isajov fin ? Sdajni zhaf fe ne manjka ta¬ kih hlapzov po desheli, ki fo gofpodarjam vfhli. .Spravite fe! Bom kruh in vodo, in mefenino, ki fim jo ftrishzam perpravil, je¬ mal in vlazhugarjam dajal, ki fhe ne vem, od kod fo ! ” — Oframoteni fe vernejo Da¬ vidovi pofli. Nabal je imel sheno, Abigajlo po ime¬ nu. Abigajla je bila modra, dobra, in sra- ven filno lepiga oblizbja. Paftirjov nekdo, mosh pameten in sveft je mogel biti, gre k 5 nji, in jj vfe to pove. Rezhe ji: „ Glej¬ te ! David je mosh poflal is pufhave vdfhit frezho nafhimu gofpodu. Pa gerdo fo jih fprejeli. In vender fo nam bili to pridni Jjudj£, Vef zhaf fo naf varovali , kar fmQ pafli v’ pufhavi. .Stena (pred televdji in sverino) fo nam bili po nozhi in po dnevi. Pomiflite, kaj je ftoriti. ,Se bojim, fe bojim, de bo huda sa vafhiga mosha, in sa vfo va- fho hifho.” Abigajla vsame natvegama dvefto kru¬ hov, dva fodzhka vina, pet pezhenih ovaz, pet poloviz preshgdniga, sernja, fto fvft- kov fuhiga grdsdja, in dvefto venzov fig, rekla je oflov otovoriti, in jih da fvojim hlapzam do Davida gnati v’ pufhavo. He* zhejim: .Spredej hodite, pridem kmalo sa vami. ” Ofla safedla , in fhla je hitro sa njimi. Mej tem pride k’Davidu unih defet mla- denzhov , in povedo mu vfe. Davida je sgrabla jesa. „Le mdlzhi! je djal, in mezh opafuje. Kar ima v’ pufhavi, varoval sa- ftonj lim mu vfe, on pa tako dobro s’ hudim povrazhuje ! Tak6 in tak<5 naj Bog mojim fovrashnikam ftori, zbe mu vfiga, kar ima, le pef oftane do fvetliga jutra! Po konzul mezhe opafhite, mene glejte!” Na naglim fe vsdigne s’ fhtirimi fto moshmi. Abigajla ga je frezhala v’otifhju sa hribam. Ga vgledavfhi berfh odfede is ofla, fe vershe na obras pred-nj, in mu rezhe: „Go- fpod! Jes naj bom kriva, kar je pregrefhil moj mosh! Le nektire befede naj tvoja de" kla s’teboj govori. Profim, poterpi me ne- koljko. Moj Gofpod, in moj kralj! ne po- rajtaj fej na tega obleduha, tega Nabala! Ne- viimnova! Jes pa, tvoja dekla, ljudi, ki li jih poflal, zlo vidila nifim. In sdaj, kakor 170 Bog shivi, iti kakor shivifh ti — Bog ’te overa, de kervi ne prelivaj! Roko ti sa- dershuje I — Vsatni tedaj to bitvo darii od fvoje dekle, rasdeli ga med fvoje ljudi. Od¬ piliti mi pregreflienje, ki ga jemlem v’ fe. Taki vojfhak, kakor fi ti, ktiri fe sa bosh- je ljudftvo vojfkuje, ne fine omadeshovati fvoje flave in zhaiti nad kakim tako revnim in sanizhlivim sopernikain, debi fe snafhal nad njim. Zhe ti kadaj ftreshe kdo po shiv* lenju, bo tudi Bog tvoje shivleuje ohranil, dragi jegli enako. In kadar bofh, po boshji obljubi, [sraelfki kralj, ti ne bo po ne- dolshnim prelita kri vefti teshila. Gofpod*Bog te bo oblagodaril, in takrat bofh na-me, fvojo deklo, pomiflil.” David rezhe: »Bo¬ di zhefhen Gofpod, Israelfki Bog, ktiri mi vaf danfi pernefe naproti. Bog vam daj do¬ bro; obvarovala fte me, de ne prelijem ker¬ vi'. ” David vsame dar, in rezhe : „ ,Srezh- no hodite domri. Glejte ! vflifhal fim vaf. ” Abigajla pride domu, in Nabal fedi ravno per pojedini. _ Volje shidane je bil. Potrebnim ni ferkleja vode pervofhU, sdaj pa vfe vprek trati in sapravla, in kar je nar gerfhi , bil je pijan. Pa mu le befedize v’mifel ne vsame: je vfe prepametna, ka¬ kor debi fe s’pijanzam prizhala. Drugo ju¬ tro pa, kadar fe je Nabalu vino iskadilo, mu pove od kraja vfe. Nabal oterpne in vef okamni. Vmerel je defet dni posnej. Boshja praviza namrezh obrazha, de hude dela tu¬ di fad hud rodijo. Od nesmere in ftralni je vmerel ta malopridni mosh, ki ii ga je s’ fvo- jo fk*p6ftjo in frovdftjo nagnal. Abigajla je potlej Davida vsela. Ljubi otrozi! naj vaf poprafham : „ Kdo vam je bol vfhezh! fkopi, nehvaleshni, nefpametni, terdi, nesdershni Nabal ? ali ra- dodelna, hvaleshna, pametna, perljudna, do* brdtna Abigajla? David togotijdzh fe — ali pa tiflikrat, kadar fe naglo in voljno da fpet vtolashiti? Ktiri vam je bol vfhezh, tiftiga pofuemajte! kar vam pa ni vfhezh, ne fto- rite tudi vi! ” 84* Pofledni Davidov fnid s’ ,Savlam, Vfe,Savlovo persadevanje, Davida fpa* siti, je bilo saftonj do sdaj. Bog ga je va¬ roval. ,S’ tremi jesarmi odbranih junakov ga pride tedaj v’novizh jifkat v’pufhavo, in poftavi fe na grizh. David fe je s’Abi- sajam, fvojim nar sveftejfhiin tovarfham , po nozhi do ftana perblishal. Kraljev fhotor je bil v’fredi. Abnar, velki vojvoda, in vfa vojfka fo rasfhotorjeni okolj njega. Vfe fpf- David in Abisaj fta v’ ftan fhla, in prideta h’ kraljovim fhotorju. _ In glej! tudi kralj je fpal. Njegova fujiza je bila v’ tla per glavi safajena. Sraven je njegova kupa leshala. Abisaj rezhe: „ V’ roke ti je dal Bog tvojiga fovrashnika. Le tiho: dal mu jo bom: de mu bo farna sadofti! k’ tlam ga perbodem s’ fulizo ! ” David pravi : „ Ne 1/2 ftdri mu nizh shaliga. Kdo bo deval roko na boshjiga pomasanza, in ne bo kriv. ,Su* lizo vsami in kupo, pa pdjva.” Vsameta, in grefta. Nihzher fe ni sbudil, ne zhu- til. Bog namrezh je va - nje tako fpanje dal. David fe fpravi sdaj na r6b fterme pe- zhi, iu po nozhi saklizhe tje v’ftan: „Ab- nar ! lej - ga ! odgovori mi.” Abnar fe ogla- 15: „Ti, kdofi, de tako vpijefh , in kralja dramifh ? ” David rezhe: „ Pravi vojfhak li mi, ki ti ga na Israelfkim ni enakiga! Lepo fi varoval fvojiga kralja. Po fulizi poglej entnalo in po kupi, ki fte per kralja glavi bile. ” ,Savl savpije: „ David ! moj fin! Ni to tvoj glaf?” David rezhe: „ Moj glaf je, moj Goipod in moj kralj! Sakaj me tako pre- ganjafh, moj kralj? Kaj fim ftoril? V’zhem fe ti pregrefhil? Sakaj hozhefh vprizho Bo¬ ga kri nedolshno prelivati? Pazh majhina zhaft sa kralja, de me revesha po hribih po jerebizhje lovi!” Kralj odgovori: »Greh fim ftoril! Domd k’meni fe verni , in per meni bodi, moj fin! Nikolj vezli ti shalize ne fto- rim, ker fi nozdj toljko moje shivlenje fpofh- toval. Prav nevumno fim delal, in motil fe slo!” David rezhe: „Na! tukaj je fuliza in kupa! Koga fvojih pofhli po-njo. Bog pa naj po saflushenju in sveftobi vfakimu pover- ne. Kakor nozoj meni tvoje shivlenje, tako drago je tudi moje Bogti. Bog me bo otel is vfe britkofti.” ,Savl sdaj vfe dobro prdfi Davidu, in mirno fta fe rasfhla. *73 Tako ijubesnivo ravnd David sTovrash- nikam, ki mu je po shivlenju ftregel! Nikar flvarize mu shaliga ue flori. Preprizbati le ga hozhe, de pofhteno in dobro sa-nj mifli, sheli ga pobolfhati. Potrebuje pazil fhe per- porozhovanja tako lepo in ijubesnivo djan- je? ,Sovrashnika fmertniga je zlo omezhilo! Kralj, zhigar fpreoberndnje je le kak miglej she toljkrat terpelo, ki ni nikolj fta- novftnofti imelo, je kmalo potlej hud boj s ? Filifzhani sgubil. Vfi njegovi — tudi d<5- ber, prijasni jonata — vfi fo pozepali. Kralj tudi fam je bil fmertno ranjen. Filifzhane fo od vfih ftrani pertifkali, vjeti ga hozhe- jo. Kralj vef obvilp’n fe tedaj na laftni mezh nafadi. Taki ftrafhni konez je ta kralj vsel, ker je fvoj napuh , fvojo jeso in nevojhlivofi poflufhal, ne pa Boga. David ni bil vefel ,Savlove fmerti, de- firavno je sdaj od nar hujfhiga fovrashnika refhen, in fe mu krona kraljeva pernefe. Tstrnati on in vfi njegovi, in jokati na glaf fo sazheli po .Savlu in Jonatu, in po vfih , ki fo v’ bdju bili konzhani. Vef dan ne jedč nizh od shalofti do terdiga vezhera. 85. Davidovi perpravki sa opzhjo boshjo flushbo. Ljudftvo in ljudfki ftarafhmi fo po »Savlovi fmerti Davida kralja isvoljili. V’He- 174 bronu je kraljevo mašilo prejel. Kraljev fe- desh fisbžre v’Jerusalemfkim meftu. Poftavil li je kraljev dvor v’njemu, in je is Jerusalema deshelino velko mefto naredil. David je bil dober kralj, Persaddval fi je is polka bogaboječe in /rebrač ljudi' fto- rfti. Is laftne pofkufhnje je vedel, de ljud¬ je bres boshjiga ftrahu nifo po Bogu, ne ref frezhni. ,Sam je imel ferze vfe boga- bojezhe, polno ljubesni, hvalčshnofti, savu- panja, in pokorfhine do Boga. Ti lepi ob- zhutleji fo mu k’ vfim dobrimu pergdnjki — fo njegova nar vdzhi frezha na semli: s’ nji¬ mi ifhe vfe Israelze navdati. Torej flori sa opzhjo ali ljudfko boshjo flushbo, kar mu je v^mozhi. Kmalo sraven Jerusalemfkiga mefta je bil lep hrib, lepiva tako rekdzh žele deshe- le. Na tira hribu je ,Sion bil, grad. David gre in poftavil je fkrinji savese berhko lopo ali fnidnizo na njemu. Potlej oberne, de fe savese fkrinja, ob .Savlovim zhafu fkorej zhifto posablena, va-njo s’veliko zhaftj6 prenefe. Bila jih je lepa rajda. ,S - fhli fko¬ rej vfi Israelfki knesi fo fe. Kralj po du- hovfko v’beli tenzhizi, Israelfki knesi vThker- latu, duhovni oblezheni v’prashnje, vojakov s’ ordshjam tridefet jesarov in mnoshiza bres fhtevila jo fpremlajo fkrinjo. Raslega fe glaf pefem, trobent in bčbnov — veliko je ve- felje. Med drugimi lepimi Davidovimi pefmi, ki je ljudf ta god s’ njimi vuzhil, je ta le prav lepa s „ Boshja je semla, in kar je na nji, ,Svet vefdliii, ino prebivavzi po njemui Nad morjami jo je vftavil, Jo nad rekami vterdil, Kdo fine hodit na boshjo goro ? V’kraj ftopiti kdo njegove fvetfnje? Kdor je nedčlshnih rok in zhiftiga ferza, Kdor ne vdd ferza krivizi, Kdor ne perfega svijafhko. Taki prejme od Gofpoda dobrdto , Miloft od svelizharja, fvoj’ga Boga. Takfhin bod’ sarod , ktir’ ga zhafti, Ljudftvo Israelfko, ktiro fe f-haja pred njega.” 23. Pf, Is tega fe prav gotovo vidi, de vfe svu- najnje flushbe boshje lepi nazik je sadnizh notrajnja fvetdfl , tfiifiofi fer^a, shivlenjc bres madesha , nepopačeno fer^e. Druga lepa pefem isrekuje Israelzov ve- felje per tim in per vfih enakih obhajilih: s , Dajmo! vefelimo fe B< 5 gu! Glaf mu shenfmo, njemu, naflfga sveli- zhanja ftebru! V’hvali ftop/mo pred oblizhje njegovo, V’ pefmih mu hvalo hrumimo! Velek Bog je Gofpod ! Kralj velek, memo vfeh slaganih bogov! V'roki fo njegovi podsemlifke gasi, Njegove fo ozln jemlozhe gore. Njegovo je,-morje, on ga je ftoril, »Suhi fvet fo r6ke njegove s - obrasle. Dajmo! molimo, in popadajmo! 176 Pred oblizhje Boga pokleknimo, ftvarnika fvoj’ga! On je nafh Bog, mi pa ljud ki ga pafe, Tropa pod roko njegovo, Marajte sa* uj, danii ko njega zhiitite glaf, Ne oterpnite, kakor v’Kreshnizi, ferzov, Kakor ob fkufhnje dnevi v’pufhavi, Kjer fo me vafhi ozhetje fkufhdli, ,Skufhali, ali vidili zhudeshe moje. ,5hrirdefet let fim ftudil ta sarod , Pa rekel: „ Ljudftvo fo sm6ten’ga ferza, Ne svedd fe v’ pota mojč! VTvčjim ferdu fim sadnizh perfegel: De ne pojdejo v’pokoj moje deshele Pf. 90. Taka bi mogla boshja flushba biti! Do Boga bi mogla ona ljubesen biti, hvalesh- noft, savupanje in pokorfhina ; ljudem pa vefelje in vefelje! Oh, de bi bila fej vedno vefelje tudi nam, in de bi nikolj sa uaf nizh shaloftniga in otdshniga ue bila! — Edini svir bi nam bila vfe nafhe blagdfti. David opravi Bogu v’dar pred Jnidni - fhe zelo rdzb sahvžlenih in vefelih da- r6v. Po tim je molil nad ljudftvam, in re» zhe kruh, mefo in vino med - nje deliti. Tudi Israelez nar Disbji je fvoj delesh do¬ bil , de nobenimu pomanjkanje ne kaši tega dneva , vfaki fe ga is ferza lohka vefeli. Ljubi otrozi ! .Storimo tudi mi radi vb6» gim dobro, slafti pa o velkih godeh in praš¬ nikih. Sakaj Boga ne more ref zhaftici > kdor do ljudi ni vfmileu, dobrodelen in 177 prifasen. Is ferza vefel biti ne more, kdor v’potrebi vidi fvojiga blishniga, pa mu ne pomore. Dobro ftoriti je tudi nafhe uar lepfhi prasnovanje, 86, Pefem od opzhje flushbe boshje. Med pefmi, ktire fb fe pele per opzhji flushbi boshji, saflushi fofebno ena vfe na¬ fhe mifli. Israelzi fo fe vfe velke godove na hribu .Sionu f-hajali. Opravlali fo Bogii sahVale¬ ne in vefele daritve. Tudi poftava fe jim je ondi osnanovala. Pa veliko jih je miflilo , de je sadofti she, zbe Bogu fvoje svunajne darila opra¬ vijo, Kaj? dotnifhlovali fo fi zlo, de ima Bog kak dobizhek per njih, in vefelje nad njimi po zhlovefhko. Veliko jih je svefto hodilo k 5 boshji flushbi, devali po fhegi tiftiga zhafa fo fvo¬ je pofvezhila na altar, darovali kosle, kaj? žele vdle Bogu, vedno imajo boshjo befedo v’vuftih — sraven pa fo napzhno shiveli. Take fvari ta pefem ld. Prerok popifhe v’nji Boga pridejcŠzhiga s’ gromam in blifkam, de ljudftvo f6di, de ga fvarf, in ozhita mu perhljineno svunajnjo flushbo bres notrajnje bogabojezhnofti: 5 , Bog bog6v, Gofpod govori! Ino semlo fklizuje M 178 Od fonzhn’ga is • h<5da do njega sahdda. Is .Siona, is verha lepive ,Se Bog sablifkuje, Bog nafh perhaja, in vezh nemolzhu Ogenj shrozli je pred njim, Lomaft je okolj njega’n vihar, Neb6 od sgorej fklizuje, Ino semlo on k’fodbi fvojiga ljudftva. Sberite m’ jih, ktir’ me zhafte Ki v’dar6vih s’mano saveso terdel Nebd fprizhuje pravizo njegovo; Bog sdaj f6di, on fam. Moje ljudftvo poflufhaj, jes govorfm, ' Israel soper tebe prizhe fklizujem, Jes Bog , Bog tvoj. Ne fvarim te savolo tvojih dardv, Tvoje shgaje fe vedno v’mene kade. Pa sa tvoje hifhe junza ne maram, Ne sa kosia tvoj’ga pohlevja. Vfashival je moja po 16gih, Shivfne jesari moji po gorah. Ptizo vem jo vfako pod nebam, Vprizho sver mi je hdftina vfaka. Bil naj bi lazhen, ne pravil bi tebi , ,Svet vefolen je moj, ino kar je na njemu. Bom kolj jedel goveje mefd? Pil koslčvo kri morebit ? Daruj hvaleshnoft Bogd, Opravi Narvifhzu fvoje obljube, Klizhi v’ me ob dnevu tefndte 9 In te refhfvfhiga me zhafti. Grefhniku rezhe pa Bog: Ti pa, kaj vefh teljko povedat od mojih poftav ? 179 Imafh na jesiku sniiraj mojo savčso ? Zhertifh pa vender le navuk, Ter sametujefh moje befede. Zhe vidifh tatu, s’njim jo potegnefh, Pa drusifh s’prefhefhtniki fe. Vufta obrazhafh na hudo, Tvoj jesik plete svijazhe. Pofedafh, pa brata obrekujefh, ,Shiu matere laftne madeshe obefhafh. Vfe to pozhndfh; molzhim naj, ,Sebi permerjal bi me ti. Torej kregam te, pred ozhi t’ jo poftavim. Pomiflite to posablfvzi Boga! De vaf ne pofnamem — ino ne bo ga, kdor bi otel. Zhaftl me, kdor mi hvaleshnoft opravla, Kdor pot prav ravna, njemu dam pogled v’ boshje blagdfti, ” Ljubi otrozi! Svunajnja bosbja flushba je potrebna. Pravo boshje zhefhčnje in lju- besen refnizhna do njega fe ne dafta v’ ferze saklepati, plemenu enako fhfnata per vfih krajih is njega. Zhefhenje in ljubesen, ki jo Rogli svunaj fkasujemo, tudi v’ drugih vshigaca zhefhenje in boshjo ljubesen — po plemenovo, ktiro okolj febe vnema. Pa ljufhina je vfe to bresjčdriza, zhe Bogu le svunjavo zhefhenja in ljubesni kasbemo, v’ ferzu pa ni ne zhefhenja n£ ljubesni. Ravno to v’isgledu: Pokasat ozhetu zhaft in ljubesen, naj jim otrok, ki ozheta fpofhtuje in ljubi, roshizo pernefe, ki jo aajde fpomlad. Vfe druge otroke , brate in M % j 8 ° feftrize, bo to fpodbodlo, ozhetu nofit ro- shize, in jim tudi zhalt in ljubesen fkaso- vat. Vefelilo bo ozheta. Pa nepokorn naj bi ozhetu bil ravno ta otrok , le perlisnit fe jim naj bi jim roshize ndfil, de bi mu nje¬ gove napake pregledovali — bodo le ozhe fhe mogli vefelje imeti nad takimi darmi? Ravno taka je per darovih, ki fe^ Bogu opravlajo. Edino prava boshja zhaftftuv je pokorfhina Bogu. Kjer ni te, sgubf vfo fvo- jo ženo svunajnje zhefhenje. 87. Davidov greh. David je frezhno kraloval. .Skorej vfi fovrashniki fo vsliugani. Vfi Israelzi ga lu- bijo in zliafte. Zhafi terplenja , s’ktirimi ga je Bog tiri 1, fo prefhli. Per miru, vefel, in v’ obilnofti je shivel. Pa ravno tu fpet prav ozhitno vidimo, kako nevarna je prevelika frezba. David v’nefrezhi je bil jak, blag mosh. ,Srezha, po¬ koj , obilnofi:, kraljeva oblaft fo ga v’ftrafh- no pregreho porinile. ,Spomlad je pa le. Obforej fo kralji vdzhi del na vojfko hodili. Ali David je sdaj she.bol sl6sh’n. Poflal Joaba fvojiga vojvoda je na vojfko s’Amonzi, fam pa ofta- ne v’Jerusalemu. Po obedu, per ktirim fe je drasih jedi' in pijazh vfe tarlo, je David vezhi del pozhival. Proti vezheru fe hddi po mdftovshi fprehajat, od kodar fe je vi- dilo vfe krishim. Radovedno osiral fem-. tertje fe je — lenuham enak, ktiri drujiga ne vedd kakor per oknu sijale prodajati. Enkrat vidi sheno filno lepe poftave. Beza- bea ji je bilo ime. Nje mosh, bil je jak in terden, fe je pifal Vrija. ,S’to sheno je David ftoril velik greh. Deliravno je imel po kraljevi tazhafni fhegi David vdzh shen fhe, vender je hotel imeti sa sheno tudi njo. Ta mifel she je bila pregreha. Pa ftorit fe nedolshniga fei pred ljudmi, je fhel in poflal Vrijata njd mosha k' Joabu s’ pifmam. V’ pifmu je bilo: „Deni Vrijata na fpredni konez bo¬ ja, kjer je nar bol nevarno. Sapiifti ga na enkrat, de bo premagan in vmorjen. ” Joab flori tako. Mertev je Vrija. Porozhnik pri¬ de v’ Jerusalem njegovo fmert povedat, in vsel Bezabeo sa sheno je David, berfh ko je odshalovala po rajnkim. Ljubi otrozi! ne oftermite, de je Da¬ vid , ktiri je do lih mal imel toljko boshjiga ftrahii, ktiri fe je nad fvojim fmertnim fov- rashnikain zlo tako milo obnefel, ne ofter- injte, pravim, de je David taki nesdufh’n na enkrat? Nad fvojim nar sveftejPhim flu* shabnikam fe tako ftraflino pregrefhi! — Vi¬ te! sapifati je rekel Bog to pergodbo sa pri- hodne rodove — ne v’ isgovor naPhih na¬ pak, temuzh opominja naP. O joj! kako flabo in polsno je zhlovePhko Perze ! kako tnalo na Tvojo bogabojezhnofl in krepdft Pe fmemo sanaPhati! David jesabredil taki mosh, kakPhina bo s’nami, zhe vedno ne zhujemo na - Pe ? .Sraven tega pa tudi klezha vidimo, ki 18 » fe je Davidova nedolshnoft m- njih rasbila. Pomanjkanje dela, preobilna jed in pijazha, famopafhnoft ozhi ga je v’tako revo pori¬ nila, in pa oblaft ftoriti vfe, kar je hotel, in posablivoft boshje vfigaprizhijozhnofti. Otrozi! Vuzhimo fe is Davidove nemarnoftl sa-fe biti marni; pridno delajmo in radi; bodimo sdershni per jedi in pijazhi; v’bers- dah imejmo pozhutke; radi bodimo fvojim vifhim podloshni, radi jim pokorni; in Bog nam bodi vedno na mifli. 88* Davidova pokora.' Davidov greh je slo Boga rasshalil. Bog je Natana preroka k’njemu poflal. Natan ftopi pred - nj, in mu rezhe : „ V’ nekim me- ftu fta bila dva mosha, eden bogat , eden vbog. Bogatinz je imel drobnize in gove¬ dine veliko zhed. Vboshiz le eno ovzhizo, Jedro je bil kupil, in jo redil. Med njim in njegovimi otrozi po domazhe je rafla. Nje¬ gov grishlej je jedla, in pila is njegoviga peha'rza, in mu na rdzhi fpala, rad kakor hzher jo je imel. Zhlovek je prifhel po- p<3t’n h’bogatinu. Perpra'vit kaj pop6tniku, fe mu fhkoda sdi fvojiga drobnizheta ali go* vedeta. > ,Shel je , in ovzhizo vsel vboshi- zu, in jo moshu, ki je prifhel, perpravi.” David je od konza miflil, de ta lepa v’pod6bi rezhena ba'fenj ali pravliza pomeni toshbo kaziga bogatiga satirazha, ki vboge tlazhi, in ktiriga naj fodi. Rezhe tedaj ras* i8? ferden: 1, Kakor shivi Bog, otrok fmerti je zhlovek , ktiri je toftoril!” Natan rezhe: „ Ti Ji ta mosh /” »Strela sa Davida fo te be- fede. V’ti pravlizi vidi sdaj vfo hudobo fvoje pregrehe. Vmoknil je. Natan govori, in rezhe: „ Tako ti fporozhf Bog: Israelfko kraljevo mašilo lim ti dal, otel te is,Savlo¬ vih rok, prepuftil ti hifho kralja, tvojiga gofpoda, dal ti vezh shen, podvergel ti nž le Judov rod , ampak vfih dvanajft Israelo* vih rodov. In zhe ti je premalo to, Che ti perdenera! Sakaj fi tedaj boshjo befedo sa- nizhoval, in tako hudobijo ftoril pred nje* govimi ozhmi ? Vrijata vmoril fi ga po fov- rashnikovim mezhu, in njegovo sheno febi fi jo perfv6jil. Torej, tudi od tvoje hifhe ne bo prefhel mezh. Spred ozhi ti bom vsel tvoje shene, in dal jih drugim. Is tvoje laftne hifhe pojde na-te nefrezha. ” David je odgovoril s’ ftraham in trepe¬ tam: „ V’Boga lim grefhil.” Natan rezhe: Torej ti je pa tudi Gofpod-Bog odpuftilgreh, in ne bofh vmerel (po mezhi, kakor fi sa- flushil.” Ljubi otrozi! sakaj je Bog po Natanu tako naglo Davidu odpuftil ? Tudi ,Savl je djal: „ Grefhil fim!” In Bog mu vender ni po »Samvelu odpuftil. Vite tedaj! Bog ne gleda befed, on gleda ferze. ,Savl je fvoje grehe le s’ jesikam obshaloval, per Davidu fe je ferze kfalo, ref mu je bilo shal. Kar je rekel, je bila zhifta refniza. »Svojiga ferza obzhutleje je pofebei Da¬ vid popifal v’pefini, ktira je do danafhniga iS4 dne njegovima veliziga kfa'nja fhe smiraj vu* zhezh opomfnjek. Sdihoval je is globozlrine ferza: „ Vfmili fe me po fvoji milofti, Bog! Isbrifhi moj preftop po fvoji veliki dobroti, lspiraj mi bol in bol mojo krivizo: Ino ozhifti me od moje pregrehe. Sakaj fposnam fvoj preltop: Pred ozhmi mi je vedno moj greh. Tebi farni mu , tebi lim grefhfl: Hudo fitn Boril pred tvojim’ozhmi. Torej fi, kadar shugafh, fpravizhen, Szhfften, kadar obfodifh. Glej! v’ popaki fim rojen: V’ grehu me je moja mati fpozhela. Glej! refnizo hozhefh po sndtraj, Po fkrivnjavah vuzhifh me modrdft. Odgrefhi me s’ isčpam in fim ozhifhen: Operi me, ino bleifhi bodem od fnega. Raddft mi daj saflifhati ino vefelje: In pofkakovale bodo koftt, kadre li potaril. ,$kri fvoje oblizhje pred mojimi grehi: Ino sbrifhi mi vfe moje huddbe. VB vari, o Bog, v’meni zhifto ferze: Ino ponovi v’ mojih perfili praviga duha. Ne saversi me fpred fvoj’ga oblizhja: Ino fvojiga fvet’ga Duha mi nikar ne od- vsami* Daj fe mi fpet vefelid tvoj’ga odrefhdnja i In s’Duham me voljnim podpiraj. Tvoje poti bom vuzhil preftopavze: Ino grefhnike, de fe preobernejo k’tebi. Refhi, o Bog, me od sadolshene kervi: 185 Bog moj odrefhenik! Prepeval bo tvojo dobroto moj jesik. Gofpod ! odpri mi shnable: Ino moje vufta bodo tvojo hvalo osnano« vale. Sakaj klavfhine nozhefh, dal bi ti jo fzer: Ni ti shgavfhina vfhezh. .Starti duh je dar klaven Bogti. »Starto ino pobito ferze, o Bog! ne bofh sanizhval- ” Kakfhin notrajnji kej ! kakfhino (luden- je greha ! Pobolfhat fe kakfhine refniihne shelje! Ino vender — vender — ne pufti ga bres tepefhnize Bog. ,Spet milofliv mu je fzer, pa doshiveti mu da, kmalo bomo flifhaii, fhe velike britkofti. Tako je ho¬ tel vnovizh Bog pokasati, de mu je greh sopern vfe eno tudi nad mosham, ki je bil fzer vef po njegovi volji, in de greh ni nikolj bres hudih nafledkov, fhe tako ga s’fdlsami objokujmo in perfmo. Kako bi fe ga mogli varovati ! 89. Abfolonov punt* Davidova fofebna finova fta bila Abfolon in .Salomon. Mosh nar lepfhi je bil Abfo¬ lon po vfim Israelfkim. Od podplatov do temena mu ni bilo kaj rezhi. .Sofebno pa je imel dolge in lepe lafe. Tudi kozhij in kdnjkov fi jeomiflil, ia pedefet predfebzov ? ali tekarjov pred feboj. 186 Abfolon je sjutraj sgodaj vftajal, in h6di fe k’vratam naftavlat v’dvor. Kadar je kdo prifhel, ktiri je imel kako toshbo, in de hozhe h’ kralju iti, prijasuo ga ispra- fhuje po vfim, potlej mu rezhe: „ Lej! sdf fe mi dobra tvoja in pravizhna 1 Pa kaj ki ni nikogar od kralja poftavleniga, de bi te saflifhal, De bi bil jes deshelini fodtrik , vfa- kimu bi ftoril pravizo, ktiri ima kako napa- ko s’kom. Zhe je hotel sdaj kdo pred-nj na koljena pafti, kmalo je fhinil s’obema rokama , in mu brani, in ga objame in kufh- ue. S’ vfakim Israelzam je tako delal, ki fo h’kralju hodili, in viih ferza ii nagnil. Nekaj zhafa potlej gre Abfolon h’kralju, Tvojim ozhetu, in rezhe: „ Naj grem v’He- brou , de opravim darituv , obljubil (im jo.” Pokasati s’to profhnjo hozhe Abfolon , de on, pokorni fin, ne ftori' ftvdrize bres ozheto- viga pervoljenja. Verh tega je bilo Hebron mefto, v’ktirim je bil David kraljevo maši¬ lo prejel. Abfolon je tedaj tako zlo neka¬ ko pofebno ljubesen do tega kraja kasal. Kralj rezhe: „ Pojdi, in hodi s’Bogam.” Abfolon gre v’ Hebron, je opravil Bogu dar — pa velek punt navosla zhes ozheta. S a to le je profil perpufhenje, de bi ozhe njegoviga naklepa ne zhutili. Tudi darituv je pazil le opravlal, de fe ni zhudno sdelo, ki je toljko ljudi' okolj febe naberal. Poprej she je fhiintavze poflal fkrivaj po vfim Israelfkim, in povfot napovedal: „ Kadar sa- buzbi' trobenta, glaf poshenite: Kralj je Ab¬ folon v’Hebronu!” Vreli fo ljudje in flrinali 187 fe od vfih krajov. Dobil veliko jih je na fvojo (Iran, kralj on je oklizan povfot. Ljubi otrozi! Jelite, prav gerd potepuh je bil ta Abfolon per vfi fvoji hljineni Iju- besnfvofti ? — Glejte tedaj: nobene žene ne da zhloveku nč lepota, ne fvetlbft, nb perljudnoft — da jo le pofhteno, nedolsh- no, priprofto ferze. Otrozi! fkerbfte fej, de vam vfelej od ferza pojde prijasnoft do ljudi, pokorfhina do ftarifhov, in modituv, ki jo Bogu opravlate. Zhe tega ni, je vfe to lash, hljinenje, hinjavftvo — hudoba. Pa tudi zhloveku vupati fe varujte, p reze j ki je lep poftavim, lepb oblezhen, in ker medeno govori. Vfe to je svunajnjfhina, gol vfdes — komej pogleda vredno. 90. Davidov beg. David svedfhi v’ Jerusalem ta punt, je rekel Tvojim ljudem: „Na noge! beshimo! Abfolonu ne bo mozhi fzer vjiti. Hitite is meda, de naf ne safazhi, in va-nj ne sapre, s’ mezham bo pokonzhal naf in meftnizhane. Pefh beshf is meda per ti prizhi, on, in kar je njegovih. .Spremi ga vfe ljudftvo. Vftanovil le je ne delezh od Jerusale- ma. Perdrushijo fe mu Joab, Abisaj, F.raj in vfi svefti njegovi flushabniki in vojfliaki, tudi njegovih fheft fto shivotarjov. Vojakam ali foldatam fe je tako reklo, ktiri fo. kral- jov shivot varovali. David fe vftopi, de fnujejo memo njega. Viditi Etaja med njimi i88 fhe le vzheraj v’njegovo fhushbo ftopivfhi- ga, mu rezhe vef ginjen: „ Zhimu.bofh she ti hodil s’ nami ? Verni fel ptujiz ii fhe ! Per novim kralju te vtegue frezha najti ! Vzheraj li prifhel, in danli fe bofh she s’nami potikal. Jes fe morem pazh djati , kamor fe morem. Ti pa s’ fvojimi brati fe verni. Poverni ti Bog milofl in sveftobo, kfiro mi pokashefh, ” Tako je v’fvoji nefrezhi Davida le fker- belo, de bi drugi fej frezhui oflali. Kake lepe, blage mi Hi! Etaj odgovori: „ Kakor shivi Bog, in kakor shivifh ti, moj kralj, kjer kolj bofh ti, moj gofpod in kralj, ondi bom tudi jes tvoj hiapez — vela naj shivlenje ali fmert.’’ David rezhe: „Ti pa pojdi, in bodi per naf.” ,Shel je s’ kraljam, in vii moshki flore po njegovim isgledu, kar jih je imel Etaj per febi; in veliko otr<5k , in vfe ljudilvo flori po njegovo. Na glaf jokajo vfi. Otrozi! fe ne dela tudi vam inako per tem lepim isgledu sveftiga flushabnika? Nato gre David s’ vfimi fvojimi ljudmi zhes potok Zedron ali Kidron. Prifhel je tudi .Sadok, velki duhoven, sa njim, in vii drugi duhovni. ,Savese fkrinjo pernefejo. Kralj pa vef vdan v’boshjo voljo, rezhe,Sa- doku : „ Nefi nasaj v’mefto fkrinjo. Zhe milofl dofeshem per Gofpod-Bogu, fpdTme popela nasaj, in dal mi bo viditi njo in nje¬ no lopo. Zhe mi pa rezhe: „Vfhezh mi niii vezh , lej! flori naj s’mano, kar je njegova fveta vol,a. Vi pa pojte v’ mi- 189 ru nasaj v’ mefto. 5 Se verneio v’ me¬ fto. David gre na oljfko goro, jokal je, K’ fpomlnu hude shalofti je ogerneno glavo imel, in b<5f hodil. Vfe ljudi!vo, kar ga gre s’ njim , fi je glavo sagernilo , vfe jdka. Oh! kako ftrafhnoje, kadar otrozi ta¬ ko folse pijejo ftarifham! 91, ,Simej in Barsilaj. David fe proti pufhavi podaja, kar pri¬ de »Savlove rodovine nekdo, ,Simej po ime¬ nu, Geratov fin, Jeminov mlajfh. V’Da¬ vida in v’vfe njegove flushabnike je kamen¬ je luzhal, klel in vpil: „Pojdi, pojdi, Ker- vovar! Ti hudoba! Sdaj mafhuje Bog .Sav¬ lovo in njegovih findv kri nad teboj. .Spra¬ vil fi fzer na-fe kraljeftvo, pa Bog ga da sdaj tvojimu finu. Sdaj fe ti tvoja hudoba vtepa — kervovdr fi ti!” Abisaj je bil krepek vojfhak — sveft flushabnik, in vef kralju vdan. Pa, kar ni hvalit na njemu, sarčblenih befedi, in kakor fmo she unkrat flifhali, per oroshju kmalo s’ roko. Tudi sdaj ga je gorka sgrabila nad »Simejovim neframnim sabavlanjam, Davidu rezhe: „Kaj bo klel ta pafjamerha mojiga go- fpoda in kralja ? Kar grem, in glavo mu odfekam. ” Kralj mu pohlevno in krotko rezhe: » Lej! moj laftni fin mi po shivlenju ftreshe. Kako zhein to sameriti Jeminovimu finu? 190 Pufti ga, naj kolne! Bog perpufti tako. Morebit le osrd Bog na mojo nadlogo, in mi njegovo kletuv v’ blagre fpreoberne. ” ,Shel poterpeshllvo je kralj fvojo pot. ,Si- mej pa le kolne, in luzhal dolgo je blato in kamnje sa njim. Ljubi otrozi! kako lepo fe svd David v’ fvoje terplenje! kako voljno ga prevsame is bosbje roke, defiravno mu pride od hudob- niga zhloveka 1 Glejmo tudi mi tako med Jvojim terplenjam t s'o^hefam, ki ne trene , v’ Boga , — radi tudi mi fe tako V boshjo voljo podajmo. ,Sej nofhe drujiga , ki najh prid! Polajfhalo to nam bo terplenje t'he toljko. ,S’ vfimi fvojimi ljudmi je David zhes Jordan sdaj fhel v’ pufhavo. Pa v’ nji je bilo pomanjkanje vfiga. Barsilej, tiar, fpofht- van flvzhek, in fhe dva druga jaka mosha, pernefo kralju in njegovim ljudem sdaj va-njo blasin, pertov , lonzharfke pofdde , pfhenf- ze, jezhmena, moke, preshgane reshi, bo¬ ba , lezhe, phanja, medli, putra , ovdz in debelih teldt. Miflili fo, lazhno, shejno in trudno ti bo Jjudftvo v’pufhavi. Ljubi otrozi ! Ni vaf treba vprafhati, kdo vam je bol vfhdzh teh dveh mbsh, ,Si- mej, ktiri fe je, kakor loterfek otrok , nad zhlovekam nefrezhnim prav po kazhje objd- dal? ali pa Barsilej, ktiri perftdpi nefrezh¬ nim v’ nadlogi, in jim da is laftniga nagiba vfiga rad , kar le premore, prdden je pr6~ fhen ? Nar manjfhi vaf otrdk ve ta raslo; zhik. — Pa vlaki vaf ti tudi persadevaj ravnati po tem vumu — dobro, ki mu je nad drugimi vfhezh, naj pofnema, hudiga, ki mu je nevfhezhno, naj fe varije. Dobri ljudje vi gredčzh bi bili po tem takim. 92. Absolonova fmert. David je bil v’Mahanajmfkim meflu , bliso pufhave, in fvojo vojfko sverftuje. Tretjinko jih da v’ Joabovo, tretjinko v’Abi- sajovo, in tretjinko v’Etajovo povelje. Na to fe vftdpi med vrata. Žela vojfka linije v’ rajdah po fto, in po jesaru memo njega. Sapovedal fhe vfim trem vojvodam je vpri- zho vfih: „Pa ohranite mi niladenzha Abfo- lona! ” Tudi Abfolon je she fhel nad ozheta s’ veliko vojfko zhes Jordan. Vname fe boj v’ Efrajmfkim logu. Abfolonova vojfka je premagana. ,Sam je naletel na Davidove ljudi, v’beg urno fe fpufti. Mesga je jesda- ril. Ko meseg pod veliko in kofhato ter- pentinko perdirja, je Abfolon na* nji sa lafe obvifel. Meseg fe smdlsne, Abfolon pa je benglal med nebam in semlo. Davidovih nekdo viditi to, je Joabu povedal. Joab rezhe : „ To fi vidil ? Sakaj ga prebddil nifi ? Glej! dal bi ti bil defet frebernikov! ” Do¬ ber pofhtdni vojik odgovori: „ Jesar fre- bernikov mi nafhtej gotovo na rdko, fe ne lotim linii fvojiga kralja. Vprizho naf je te¬ bi, Abisaju in Etaju kralj vkasal: Ohranite mi fiuu Abfolona.’! 192 Joab, vef rasferden nad takim fprfdenim finam, gre in vsame tri fulize, tezhe, in porinil jih je Abfolonu v’ njegovo nehva- leshno ferze. Ker je pa Abfolon na terpen- tinki fhe le shivel in vtripal, je defet mla- denzhov, Joabovih oprddov, perteklo, in do fmerti ga pobijejo. Na to Joab rezhe trobiti, in ljudi fklizovati od boja. Sakaj ljudi' fe je hotel vfmiliti. Abfolonovo tru¬ plo fo nekam v’jamo v’ logi vergli, in kamuja veliko groblo na-njnanefli. Kdor je kadaj fhel po I6gu uiemo tega oftudniga grdba, in vidil groblo, groša ga je obiti mogla, in priti na mifel mu je mo¬ glo: „,Spofhtuj ozheta in mater, de ti bo dobro, in de dolgo shivifh na semli.” David je med meftnimi vratmi fedel, in zhakal bojoviga konza. Povediz perosnanuje Abfolonovo fmert. Vfe je Davida preletelo , v’ gornizo gre nad vratmi, jokal in vpil je grede: „ Moj fin Abfolon! Moj fin ? Moj fin Abfolon! Bog hotel, de bi bil jes sa-te vmerel! Oh, Abfolon, moj fin! Moj linAb- foton!” Koljko bolezhino te befede isrekujejo! kako je vender David fhe ljubil tudi fpri- deniga finii! — tako velikiga in ljubesniviga nekaj je ozhetovo ferze. Pa ravno torej jo, shaliti tako ferze, tudi toljka pregreha! 193 93* David gre fpet domti, Vfe ljudftvo fe fpet Davida prime, ka¬ kor bi bili en mosh vfi. ,Sporozh(li fo Da¬ vidu: „Nasaj pridi d, in tvoji vfi ljudje.” David gre tedaj nasaj. Kadar pride do Jordanove reke, kar je ,Si mej perblisha. Neprefhernoft fe mu je sdaj v’ ftrah in trepet fpreobernila. Vidfi fe je sdaj —saframvavzam fe rada taka godi — vfiga v’ tiftiga oblafti, v’ ktiriga fe je malo pred vjedal. Telebil je pred kralja, in pra¬ vi : „ Moj gofpod in kralj! PrOfim, posabi rasshalenje, ki fim fe unkrat s’njim nad tabo pregrefhil, kadar fi fe is Jerusalema vmi- koval. Ne shžni fi k’ ferzu tega! ,Sej fpos- ndm, de fiin grefhil. Glej! torej fim p i tu¬ di danfi nar pervi, ktiri ti pridem naproti.” Abisaj fpet rezhe, ko bi mignil : „Kaj ,Si- mej ne bo vmerel, ki je jfoshjiga pomasanza prekljinjal ? ” — Pa lepje ferza rade odpu- fhajo. David rezhe Abisaju : „ Kaj je tebi to mar? Sakaj mi hozhefh biti fkufhnjaviz danfi ? Danfi bo kdo Israelzov vmiral ? Ne vem kalj, de fim fpet Israelfki kralj v’no« vizh danfi?” Vef mil fe kralj oberne v’,Si- meja, in mu rezhe: „,Simej! ne bom te mo¬ ril nd. ” Tudi Barsilej, ofemdefet let ftari belo- glavzhik, je k’Jordanu perlesel kralja pofprč- Hiit, pa s’ ferzam vefelfhim kakor ,Simej, Rezhe mu kralj vef hvaldshen: „Vi poj- dete s’ menoj. Per meni bote v’ Jerusalemu N 194 preshiveli fvoje ftare dnf. ” Barsilej odgo¬ vori : „ Koljko imam fhe shiveti, de bi s’ kra- Ijam v’Jerusalem hodil? Ofemdefet Idt lim d&nli ftar. Kako mi zhe neki fhe jed in pi- jazha difhati? Kako zhem neki zhutiti fhe, kaj je fladko, kaj grenko ? kako neki fhe glaf poflufhati pevzov in pevik ? Zhimti bi she na pot hodil kralju ? Zhimii bi mi neki toljko kralj povrazhoval? ,Shč nekoljko naj te fpremem, in pa vernem naj fe, de bom na domu vmerel, in de me v’grob pokopa- jo mojiga ozheta in moje matere. ” Tako malo je ljubesnivi ftarzhek jifkal dobizhka per vfi Tvoji dobroti! Tako v’shivo je zhutil, de je vfe prašno, iu de vfe podfon- zam prejde, le Boga ljubiti , in dobro Bo¬ riti ne. De bi ii, njemu biti podobni, per- sadeli fej tudi ml! David, kadar pride zhes Jordan ljudftvo in on, je Barsileja kufhnil, in veliko bla¬ grov mu daja. Barsilej grd proti domu, Da* vid pa je kraloval, kakor poprej. 94, Davidovi pfalmi. .Slifhali she nektire teh pefem fte, lju¬ bi otrozi! Pa vfe prelepe fo, ne moremo konzhati Davidovih sgčdeb, de bi jih ne dja* li ldfem fhe kake verftlze nar lepfhih. Nar pred poflufhajmo, kako lepo in predrago boshje laftn6fti David popifuje. Pred nekaj jesarov ldc je David pifal te lepe pefmi* I 95 in fhe ne vd jesik nobeniga modrijana kaj lepfhiga povedati. Od boshje vfigamogu^hnojli pravi: ,, Po boshji befedi je vitaio nebo, Kar fe na njim perkasuje, na dih njega vuft. — .Semla vfa b6j fe Gofpoda, ,Svetd prebivaviz vfak ga fpofhtuj. Kar rezhe, in she fe sgodi, Vkashe le, in vfe she ftoji. ” Pf. 32. Od boshje vfigavidnofii: „ Kdor je pofadil uho, ne bo flifhal ? Ne vidil, kdor je s-obrasil ok6? On, kaciri daja vddnoft ljudem, On , ve jih mifli ljudi. Svesde fhteje po fhtVilu, Po imenu jih klizhe, vfako pofebej.” Pf- 93- Od boshje vfigapri[hijo^hno{li: „ Golpod! pregledujefh, posnafh mel Vefh me, naj fedim al ftojim! V’ moje mifli mi gledafh od delezh , Naj grem, al leshim, me obdajafh; Vfe moje pota, snane fo ti. Ni mi fhe befede na jesik , Glej, Bog! vefh jo she vlo. Sa mano fi, in fi pred mano, Ter me s’dlanjo pokrivafh. Prezhudna je sa - me tvoja ta vednoft, Previfoka, ne morem do nj6! Pred tvojim duham kam hozliem iti ? N 2 196 Kam pobeshfm pred tvojim oblizhjam ? Zhe ftopim v’ nebefa , fi v’ njih. Zhe fi v’ brusno poftelem, pa fi le! Na danizhnih perutah sletim naj, Prebivam sa poflednim morjam; Tvoja roka me v6di tudi ondi, Dershi me tvoja defniza! Rezhem naj: trna me obfuj, Nozh bod’dan moj per mojih poflaftih, Tudi trna ti nizh ne otemm, Po dnevino fija ti nozh, Tema in luzh ti fta enaka.— V’ tvojih bukvah fo bili moji dnevi sapi* fani, Sasnamvani vfi she tiftkrat, k’ noben’ga ni blo.” Pf. 138. Od boshjt milofii: „ Po vifokofti neba od semle Jim je, ktiri fe njega bojd, terdna miloft njegova. Zelo daljo med fonzhnim is-hodam ino sabodam, Odmakne nafhe pregrehe od naf. Kakor ozbe otr6k, Vfmilva tak6 fe jih, ktiri fe njega bojč,“ Pf. 102. Od boshje sveftbjli: „ Kakor trava fo dnevi zhloveka, Zvete , kakor rosha na polju, Pa veter potegne, sdajzi je po-nji. Zlo nje mefto fe vezh ne sasna. 197 Miloft pa boshja oftane od v^ka Do vdka nad njimi, kateri fe njega boje.” Pr. 103. ,She nekrite rasglede is Davidovima djanjjkiga navuka naj flifhimo. Perve je on, dober kralj, otrokam na ravnoft name¬ nil — pa tudi uni drugi fe ravno tako otro¬ kam perleshejo, fo ravno tako lepi, per- lerzhni, fvetli in podvuzhni. Navtiki sa otroke: n Pejte, otrozi! saflifhite me! Bati Boga fe vaf bodem vuzhil. Kdo ii sheli' dolgo shivlenje? Kdo vofhi dneve viditi dobre? Pojlujha naj me: ,Svoj jesik od hud’ga ohrani, ,Svoje shnable od savite befede. _ Varvaj fe hudiga, dobro pa delaj: lfhi mir, ino tezi sa njim. Boshje ozhi' fo na pravizhnih, Per njih profhnji vufWfa njegove. ,Serd pa boshji — v’hudod^lze je vpert, De njih fpomfn zlo is semle pobrifhe. Pravizhni vpijejo, ino vflifhi jih Gofptid, Is ftifke vfake jih refhi. Bliso jim je Gofpod, kater’ fo polomlen’ga ferza, Odrefhuje jih, ktir’fo potertiga duha. Veliko hudiga ima pravizhen, Pa Gofpod ga oteva is vfega. ” Pf- 3* 198 Oblici I? savupanju v’ Bogch „ Gofpod nam je perbeshalfhe in m 6 zh, Pomčzh dofkufhena v’ftifkah. Sa to fe ne bojmo, naj giba fe semla, V’ bresno morja naj hribje hrume, Togote in kopizhijo naj fe njega val 6 vi, Od njegoviga ferda naj gore trepetdjo 1 Gofpod je per naf, ne trčfemo fe , Bog nam pomaga, on o pravimu zhafu.” Pf. 45* } Svet in tol&sh terplentam in flifkan%im: „ Savupaj v’Boga, ino dobro pa ftdri, Boga ti bodi ljubo, Ino dal ti bo shelje tvoji ga ferza. ,Svoje pota Bogu perpordzhi, Va-nj savupaj, on bo naredil. Kakor fonze bo tvojo nedolshnofi: perfijal Kakor zhifto op 6 !dne, tvojo pravizo. Mladenezh fim bil, ino poftaral fim fe, Pa sapufhčniga nifim pravizhniga vidil, Nž kruha bernjari njegovih otr 6 k. Zel dan fe vfmflva, in pofojuje, In vender imajo obilno otrozi. Zhe fe tudi opotakne, ne pade, Gofpod ga sa rdko dershi.” Pf. 36 . Obnd k ’ dobrodtlnofli : „ Blager mu , kdor fe v’ ržvesha sve! Otel ob hiidi ga bode Gofpod. Varje, oshfvla ga Gofpod, frezhen na semli je she, Gofpod ga bolnika na pofTli podpdra, Prerahld mu vfe leshffbe v’ bolesni. Pf. 40 , 199 Boshjiga %ha(Uv{a isgled: „ Blager mu, Kdor po hudobnih fvetu ne ddla, Ne ftopi na grefhnikov pot, V’sbdru safmehvavzov ne f*df * Ampak ima nad boshjo poftavo vefelja, In o jo nozh in dan premifhluje. Enak je drevefu safaj&nimu sa potofhkim’ vodilni, Ki daja fad o prg.vimu zhafu. Ki fe mu lift ne ofipa. Kar pozMna, fe mu iside po frezhi. Hudobni netakd! 116! Po plevje jih veter raspdle. Torej obftali ne bodo hudobni per fodbi; N£ grefhniki v’fvetu pravizhnih Mar sa pravizhnih pot je Bogu, Hudobnih pot pogubluje. ” Pf. 1. Ljubi otrozi! priv terdno fi vtffnite v’ mifli te Davidove befede. Prifhel bo zhaf, de bi jih ne dali sa dnarje vfiga fveta. S’ve¬ likim vefeljam nad Bogam, s’ fvetim ftrahain pred njegovo vfigaprizliij6zhnoftjo, s’shivim ftiidenjam greha, in s’ perferzhnim miram v’nefrezhi vaf bodo navdale velikrat. 95. Davidova fmert. David je bil sdaj she vef ftar. Konez njegoviga shivlenja fe blisha. Ni mu bilo dofli, de fe je vfe fvoje shivlenje sa boshjo zhaft, in sa zhlovefhko frezho vpfral, tudi 200 po fmerti fe fhe hozhe. Tudi lepe naro- zhlla tedaj na prihodne zhafe, ktire njego¬ vo fmert zhafte, moremo fhe v’mifel vseti. Dve rezhi fo mu bile, dobrimu kralju, fofebno per ferzu, ki jih je shelel doshiveti fhe. Shelel je Bogii velik, drag tempel po- ftaviti, in potlej, de bi njegov naflednik ali verb bil njegovih findv kdo. Prejdno sheljo je fhel in preroku Natanu povedal. Bog mu da po Natanu fvojo voljo na snanje, in (pol* nil mu je, po navadi, obe shelji, de fi Da¬ vid fam toljko ni obetal. Pred fvojo fmertjo rezhe David vfim kne- satn in b6ljzam deshele, in ljudftvu v’Jeru- salem , de tudi njim da voljo boshjo na snanje. V’tem velikim sboru jih David Bo¬ je tako ogovori: „ Poflufhajte, moji bratje, in moji deshe- l*ni! ” „ Sa fkrinjo savese — to podnoshnizo boshjo fim bil fklenil hifho poftaviti. Pa perpravil fim bil she vfe k’sidanju. Ali Bog mi je djal: Ne bofh mi ti hifhe ftavil, ker fi yojfhak, in ker fi kri prelival. To¬ ljko kervi' prelivfhi nifi sa to. »Salomon, tvoj lin , bo mojo hifho in moje veshe si- dal; ‘ ntega fim fi fina isvoljil, in ozhe mu bom. Vterdil na vekomaj bom njegovo kral- jeftvo, zhe fi bo, kakor do sdaj, tudi v’pri- hodno persadeval po mojih sapovdih in pra- vizah ravnati. Sdaj tedaj, vprizho nafhiga ‘Boga, in zeliga Israelfkiga sbdra vaf opo¬ minjam: Prejifkujre, in dershlte vfesapovdi. Gofpoda, Dafhiga Boga! Tako bote v’po- 201 fefti oftali te dobre deshele, in sapufhali jo fvojim mlajfhatn vekomaj v’ laft. Ti pa, moj fin,,Salomon! posnaj fvojiga ozheta Bo¬ ga, flushi mu is zeliga ferzain s’dnfho vfo vddno! Sakaj on vidi v’ vfe ferza, in ve vfleherno miflizo. Zhe ga bofh jifkal, fe ti bo dal najti, zhe ga sapuftifh, te bo sa- vergel tudi on — na vekomaj. In ker je, de fvetfnji njegovi hifho sidaj, tebe Bog is- včljil, terden bodi, in dosidaj jo. ” Po tem da David »Salomonu tempelna o- zhert, in odvaga mu veliko tesho slata in fre- bra. „ Lej! mu rezhe, kakor fim bil vbog, ven- der lim fpravil tempel ftdviti talentov sla- ta fto jesarov, in talentov frebra jesar jesa¬ rov; brona in shelesa je prevozil, de bi ga vagovali. Tudi lefa iiin perpravil in ka¬ menja. ” Potlej rezhe David fhe zelimu sboru,de hozhe po verhu vfega, kar je po fvojim pre- moshžnju dal, perdjati fhe talentov tri jčsa- re famozhiftiga slata , in talentov fedem je¬ sarov famozhiftiga frebra. Tako da fam lep isgled. S’ befedami je fklenil: „ Kdor is vaf je tedaj per volji, in mifli kaj vloshf- ti, danfi naj flori, in Gofpodu da v’dar.” Knesi in ljudltvo pofnčmajo njegov is¬ gled, in dali fo veliko slata, frebra, shlaht- nih kamenov, pa tudi brona in shelesa v’ fklad. Tako je dolshnoft vfaziga , komur je sa boshjo zhaft mar, vfe perpomdzhi, kar je na njemu, de fe svunajnji flushbi boshji per- hzhnoft napravi. 205 Grosno je bilo ljudftvo vefelo toljkaj da- rdv, ki Ib fe voljno in is ferza radi v’ dar Bogu snafhali, Pa fhe vezhi je bilo kraljo* vo vefelje. Na glaf je Boga hvalil pred vfim sbdram, in djal: „ Zhefhen bodi od veka do veka Go- fpod, Bog Israela, nafhiga ozhaka!” „Tvoja, oGofpod! je velikoft in mozh, in velizhaftvo, tvoj je preinag. Tebi gre hvala ! Vfe je tvoje na nebu ino na semli 1 Tvoje, o Gofpod! je kraljeftvo! Velek zhes vfe knese fi d! Tvoje je bogaftvo in flava l Vfe gofpodarifh ti! Mozh in oblaft je v’ tvoji roki 1 V’ tvoji roki je vifokoft in golpoftvo viiga! Tebi tedaj fe hvdlimo, o Bog! in obhajamo tvoje drago ime!” „ Sakaj koga fim jes, in koga je moje ljudftvo, de bi ti mogli tega kaj podariti ? Od tebe je vfe, in is tvoje roke ti damo. Pop6tniki in goftje fmo per tebi, kakor fo nafhi ozhetje vfi bili. Kakor fenza fo na semli nafhi dnevi, in ni nam oftanka na nji.” „0 Gofpod-Bog! vef ta fklad , ki fmo ga vloshili, de poftavimo hifho tvojimu fve- timu imenu, vef je is tvoje roke, tvoje je vfe. Pa vera , o moj Bog! de ti ferza vpra* fhafh, in priprdftoft ljubifh ; v’ priproftofti torej fvojiga ferza fnn ti v’dar dal vfe to, in vidil fim tudi ljudftvo, ki fe je fefhlo, dajati v’dar ti . s’ vefeljam.” „0 Gofpod! ti Bog nafhi h ozhakov, Abrahama, Isaka, in Israela! Vterdi v’ fer- *>3 zti fvojiga ljudftva vekomej te mifli! Vedno jim bodi v’taki zhafti.” „Tudi .Salomonu mojimu finu daj po- polnama ferze, de bo tvoje sapovdi, sakone, in fklepe dershal, in jih fpolnil vfe, in de j ti tudi hifho dodala, sa ktiro fim mu potre¬ be perpravil. ” Tudi sberalfhu je David Boga rekel hva¬ liti. Vfe feperkldne, in Boga m6li. Ve¬ liko shivali — jesar volov, jesar ovnov in jesar jagnetov — fo Bogu v’ dar saklali. Ve- fele gofti' fo kralj in knesi s’ ljudftvam vred pred Bogam imeli. Potlej,Salomon prejme kraljevo mašilo. Vfi‘knesi in deshele velkini fo mu v’rdko fegli, in fe mu podvergli. Vefelo ga je vfe. Tako poravna' vfe rezhi David pred fmertjo, in isr6zhil je finu kraljeftvo. Na fmertini pofteli je David rekel fhe enkrat .Salomonu: „ Pot naftdpim vfih vmer- jozhih. Torej nizh ne maraj, in mosh bodi. V’ Boga savupaj, on te bo varoval. Njego¬ ve poti hodi. Vfe sakone ( poftave ) in fh£- ge dershi, kakor je pifano v’ Mosefovi po- flavi. Kar pozhn&fh , in kamor fe ober- nefh, bofh moder taki. In Bog bo vfe ob¬ ljube nad teboj fpolnil, karmi jih je ftoril.” Velika boshja obljuba, ktira je na fmer¬ tini pofteli Davidu fhe vefelje delala, fe more tukej fofebno v’ mifli vseti. Bog mu je bil namrezh mlajjha obljubil, od kririga je djal, de bo Davidov fin imenovan , ra ktiriga kraliefvo bo ve^hno. Od rega ve%h- niga kralja in njegoviga {hafltliviga hal- 204 s jejlva je David veliko prerokoval. Nekaj tega prerokovanja bomo posnej dali na boi perldshnim kraju. Navelizhan shivlenja, bogaftva in flave je David vmerel, in na ,Sion na grad je bil pokopan. 9 6. Kralj ,Salomon. »Salomon je bil sveft opominovanju fvoji- ga ozheta, in Boga je ljubil. Med fvojiga kraljeftva sazhetujo mu jesar shga'vfhinj na enkrat opravi. Bog fe mu v’ fanjah perkashe tifto nozh, in rezhe: „Prdfi, kar hozhefh, dal ti bom.” ,Salomon rezhe : „ Veliko mi- loft fi mojimu ozhetu fkasal, ker fo ti po refnizi in po pravizi shiveli, pa bili ti pra- viga ferza. Tudi po njih fmerti jim fhe to fvojo veliko miloft fkasujefh, jim fiufi dav- fhi, de na njih fedeshu fedi. Sdaj tedaj, o Gofpod-Bog! kralja li me poftavil, fvojiga flushabnika , nameft mojiga ozheta, pa mla¬ dina fim fhe, in kam fe ne vem djati. Torej modroft in vmetnoft mi daj, de bom prav vladal to ljudftvo, in umel, kaj je dobro, kaj hudo. Kdo bi fzer hotel fodnfk biti to- Ijkiga ljudftva! ” Bogu je bila vfhezh ta profhnja. Rezhe mu: , Ker to profifh , in ne dolsiga shivlen¬ ja, ne bogaftva, n£ fmerti Tvojih fovrashni- kov — glej! ftoril, kar fi profil, fim ti. Lej! dal fim ti ta'ko modro in umetno ferze, de tebi enakiga kralja ni bilo in ne bo. Pa 20 ? dal ti bom tudi, kar nifi profil — bogaftvo in flavo: ne fine ga biti taziga med viimi kraljmi. Ino zhe bofh moje pota hodil, iu po ozhetovo dershal moje sakone in sapov- di — dal ti bom po verhu tega tudi fhe dolgo shivlenje. ’’ Na to fe ,Salomon pre¬ drami. ,Salomon gre prezej, in ftopil je pred fkrinjo savese. Daroval je shgavfhinje in hvalfhinje, in napravil danno vfim fvojim flushabnikam. Ta mila fanja hozhe rezhi: Modroft ktira tukej fofebno fvojih dolshnčft zhifto fposnanje pomeni — taka modroft je bres me¬ re boljfhi blago, kakor vfe posčmlifko bla¬ go. Svunaj sveftiga fpolnenja fvojih dolsh¬ nčft, to je, svunaj krep6fti ali zhednoft, je nizh ne prefeshe. Modroft in krepčil fte shive shčlji nafhiga ferza, pa tudi nar lep- fhi nebefbka darova. Modrčft in krepčil profimo vfaki dan Boga , pa nikar sraven ne posabimo, de jih le tifti dofeshejo, ktiri is ferza in is vfe mozhi po-njih hrepene, in sveftd vfe fvoje llore, 97. Modra ,Salomonova fodba. K’ »Salomonu fe je vfaki fmel perbli- shati. Dve materi pridete , in fte pred - nj ftopile. Ena rezhe: „ Gofpod ! profhnjo imam! Jes in ta shena le v’ eni hifhi ftanu- jeve. Vfafea fvojiga otroka fve imele. Shi¬ ve dufhe ni bilo v’hifhi svunaj naji. Nozoj ao6 pa je vmerel otrok t^ shene; sadufhila gaje fpe. Sbudivfhi fe , vftane po nozhi, ini vsa- me fpijdzhi mojiga otroka in mi fvojiga mert* viga podtakne. Proti jutru fe predra'mim , kar zhutim, de je mertev otrok. Pa ko fe dan ftori do dobriga, in otroka bol ogledam, kar vidim ozhitno, de je otrok Djen, nč moj.” Una shena rezhe: „ Ni tako ne, kakor pra- vifh. Moj otrok shivi', mertev je tvoj.” „ Ni ref , savezhj poprejfhina , lashefh! tvoj otrok je mertev, in moj otrok shivi.” Ko fe tako pred kraljam prizhate, rezhe kra¬ lj: „Ta pravi moj otrok shivi', tvoj je mer¬ tev. Una pravi: Ni ref! tvoj otrok je mer¬ tev* moj shivi. — Mezh mi pernefitel” Mu ga pernef6. Rezhe: „ Na dvoje raskolite shiviga otroka , in vfaki pol £a dajte.” Otro¬ ka pravo mater vfe preleti. „ O Gofpod! je savpila na glaf ; shiviga ji raji dajte zeli- ga, le moriti ga ne.” Una pa rezhe: „Nc bo naj n£ moj, ne tvoj. Rasdvojite ga.” In pa ravno to je jifkal kralj. Vedel je, de fvojiga otroka vfaka mati ljubi. To mater- no ljubesen je fkufhal. .Sposnal po tem laft- nim snamenjuje pravo mater, in rezhe: „Shi- viga otroka dajte pervi, in nikar ga ne mo¬ rite. Ona je prava mati.” Ta fklep fe je rasglafil po vfi desheli. Vfe je v’ zhafti ime¬ lo kralja; sakaj vidili fo, de je boshja modroft nad njim. Kar je njegovo modroft fhe bol povsdigovalo, je bil mir pa vfi desheli, dok¬ ler je .Salomon «hivel, in pokojno fo prebi¬ vali vfaki pod fvojo brajdo, vfaki pod fvojim figovim drevefam. ac>7 Ljubi otrozi ! Jelite, »Salomonov fklep fe vam je od konza nefpameten in nevfnulen sdel? — pa fe nifte sadnizh perfileni veleli- ti, in zhuditi fe njegovi modrofti? — Ravno taka je velikrat per boshji modrofti. Od kon* za fe nam sdi vezhkrat kalna in nefpamet- na ~ pa le, ker fe fhe ne svemo v’ njd. Torej verovati moremo od konza, dokler ne fkutimo, kaka vefela, zhifta in boshja de je. V’ nebefih fhe le fe bomo prav nad njo rasgledali. 98. ,Salomonovi prigdvori. Ljubi otrozi! Jelite, ako bi vam kdo freberno torilo polno slatih jabelk ponudil, bdfht bi bili vefeli ? »Salomon pa pravi: M Modre befede, rezheneo pravim zhafu, fo slate jabelka v’frebernim torilu. ” Veliko vefelja tedaj vam shelim nad temi 16 prigd- vormi, ki fo toljkanj lepi in podvuzhni, in sa vaf, kakor nalafh: „ Kdor boshji poftavi uhd vmika, de bi je ne flifhal, je gnufoba njegova molitev. ” 28 j 9* . „Miloftiv biti in prav ftoriti Je Bogu ljubfhi kakor klavni darovi.” 21, 3. „ Kdor potrebniga vpitju uho satifka, bo klizal tudi on , pa ne bo vflifhan.” 21,13. „ Kdor fe firomaka vfmili, zhafti nje- goviga ftvarnika. Kdor vbosiga ftifka, ftvar« nika njegoviga prekljinja. (Hudoben, gerd, neobzhut’n je, enak boshjimu prekljinjvav- zu). ” 14, 31. 20g „ Dufha, leti ra blagoda'ri, bo farna obla- godarjena.” 11, 25. „ Kdor rad da vbogim, ne bo vbog, kdor ozhf od njega obrazha, bo pomanjkanje terpel. ” 28, 27« „ Bogu pofojuje, kdor vbogitnu podeli: s’ obreftjo ali zhimsham mu bo povernil.” 19, 17. „ Pravizhnimu fe shivina tudi fmili: nevfmilene pa fo ferza hudobnih.” 12, 20. „ Moder fin je vefelje ozheta: fin fhto« raft materna shaloft. ” ic, 1, „ Kdor ozhetu ali materi hudo vdfhi, mu bo v’ fredi trne lužil vgafnila C to je, v’ nar huji lili bo bres pomozhi). ” 20, 20. „ Trapoft — nefpamet in brespremff- lik — je terdo fantu v’ferza sarafhena: fhi- ba ftrahovavka jih is njega preshene.” 22, 15. „ Kar fe fante navuzhi, ftarzhik fhe ftori. ” 22,6. „ Kdor ozhetu ali materi kaj vsame* pa pravi: Ni greh — tovarfh tolevajov je tak.” 28, 24. „ .Strah in fhiba smodrujeta: otrok pa v’ nemar piifhan, ozhi materi pokriva. ” 29, 15. „ Prav ftdri, in terdno bo tvoje sdrav- je, prijetna tvoja befeda, varna in gotova tvoja ftopnja, in fladko tvoje fpanje. Sakaj Gofpod ti bo na ftrani, in tvoj varh.” 3. „ Ponishnoft gre pred zhaftj 6 , napuh pred padzam.” 18. 12, 16, 18 „ Bahazh, ki befede ne dershi, je veter in bres desbja oblak.” 25, 14. . 5 , Kdor v’bogaftvo savupa , fe kakor zvde obleti, selene pa pravizhni, kakor nova rala* dika.” ii. 28 . Marfikdo fe mifli bogatiga, ki nizh nima, marfikdo vbosiga, ki je bogaftva ve¬ liko.” 15. 7 . ,, Bolj malo po pravizi, kakor veliko po krivizv; bolj malo v’ bosbjim ftrahu , kakor veliki sakladi, pa nepokoj sraven njih; bolj fkleda selfhine, pa v’ ljubesni, kakor pitan vol , sraven pa fovrashcvo in napaka.” 19» 1. 15, 16-18. „Kdor feje krivizo, shanje britkoft. 22, 8- „PerIegaj fe fhe tako krivizhni kruh, Sadnizh pefek hrufta po uftih.” 20, 17. „Telefa shivlenje je mirno ferze; ne* vofhlivoft je gnildft po kofteh.” 14, 3*3. „ Kjer je veliko befedi , ne mine lohka bres greha.” 10, 19. „ Kdor s* modrimi hddi, bo moder 5 kdor fe s’ napzhnimi fpajdashi, fe fam popazhi. ” 13, 20. „ V’ prenagli h6ji fe lohka noga fpod* takne — tako nepremiflik nizh prida ne flori,” 19, 2. „ Prevezh medli jefti ni sdravo; (tudi ve« felje fhe tako nedolshno* bres mdre vshiva- ho, je lohka pogubno)”. 25, 27. Lend ! k’mr6vli idi v’ fholo, in fe ltiodroft vuzhi od njd, Nima nd vajvoda, n d perganjžzha, lie golpofke* in vender fl perpravla hrano po leti, fe shdne po šffi« O veshu ob shdtvi, de ima po simi kaj shi« veti.” 6, 6. „Lendtu je saternjana pot; pot pridniga je gladko nafuta.” 15, 19. ,, Kakor hitezh pdfhiz sajme vbdshtvo leniiha , pomanjkanje » kakor kak oborč- shenz.” 6, n. „Kdor varije figovo dervo, je fadje nje* govo (prid le prid’n vshiva).” 27, 18. „ Ne bo mu dobro, kdor fvoje grehe fkriva; kdor pa fe jih ispove, in jih sapu- fh', on bo miloft dofegel. ” 28, 13. „ Kakor fe frebro v’ ognju zhifti , v* plavfhu slato ; tako Bog ferza pofkufha v’ nadlogi (ozhifhuje od shljindre). ” 17, 3. Vihdr perverfhi metno, in vezh ni hudobnesha ; pravizhen oftane vekomaj, ter- doti enako.” 10, 25. „ Hudoben beshi, ko ga nihzher ne po¬ di ; pravizhen je nepreftrafhen in po levje pogumen.” 28, r. „ H6ja pravizhnih je sarini ljuzhi ena¬ ka , ktira perhaja, in fe rasfvetluje, de je terdi dan; pot hudobnih jetrna, farni ne ve¬ do, v’kaj nalete.” 4, 18. „ Hudobnimu prezej vpade v’ nadlo¬ gi; pravizhen ima fhe savdtje v’ fmerti- ” » 4 » 32 - ,She je djal »Salomon: „ Drage fo slato in jagode, pa drajfhi fhe modrih isreki,” Od teh prigovorov je p&zh ref to, ljubi otrozi! Ohranite jih tedaj v* ferzu , kakor fe slato hrani in drage jagode — in pa shi- vite tudi po-njih« Bogataji, in frezlmifhi bo- te per njih pofdfti, kakor de bile sgol sla- temna, in jagode i'he tako shlahtne. 99. ,Salomonov tempel. ,Salomon je Bogu tudi tifti velki in dra¬ gi tempel sidal, ki fo mu ga she rajnki ozhe bili ftaviti vkasali. Vfe ftene fo bile s’ze- drovim letam obdjane , v’ lef je bilo zhefhii« luje, in slato zvecuje, fo bile slate palmove drevefa in druge lepe rezili sreslane. Altar, vfih defet fvezhnikov po obeh ftrandh, vfa pofoda in vfe kadilnize fo bile is famozhifti- ga slata. Zlo shebli fo bili slati. T1& fo bile s’ slatam vloshene, in vrata s’ slatam prevldzhene. ,Sber6 fe, kadar je tempel dosidan, vfi knesi in vfi ljudfki ftarafhini is zeliga Israel- fkiga. Duhovni pernefejo va-nj fkrinjo sa» vese, in jo v’K6r poftavijo, fvetinjfhe fe mu je reklo. Dva velika slata angela fta fpro- fterdla fvoje perute nad njo. Bres fhtevila veliko voldv in 6vez je klanih. Temen ob¬ lik je sdaj vef tempel navdal. Komej je duhovnam fhe mogozhe v’njim biti, in fvo- jo flushbo opravlati. Kralj sdaj vprizho vfiga ljudftva k’al- tarju perftopi, na koljena je padel, rok6 fpel v* nebo, in m<51i: „Gofpod, Israelfki Bog! Ti fam fi pra¬ vi Bog! Ni ga boga svunaj tebe, ne na ne¬ bu, n£ na semli! Sveftobo ohranifh in.mi- lofl fvojim flushabnikam, ktiri fo ti is ferza . 0 ,2 &12 vddni. Dershal Davidu tnojimu ozhetu fi, kar fi jim govoril: „Tvoj fin naj mi bo hi- fho sidal. ” „ Je pa verjeti, de Bog ref prebiva na semli? Glej! neb<5 in pa nebo in nebote ne obfeshe, koljko manj ta hifha, ki fim jopo- llavil. Pa, o moj Bog in Gofpod! miloftiv fe osrl na molituv in profhnjo fvojiga flushab- nika* in odperte imej ozhi nad to hifho nozh in dan. Vflifhovaj molituv fvojiga flushabni- fca in fvojiga ljudftva, kar te kolj profijo na tem kraji —vflifhovaj jih tiftu gori na fvojim iedeshu v’nebelih, in bodi jim miloftiv.” „Zhe fe nebo saprč, in ni deshja, sa to, ker fo grefhili v’ te, molijo pa na tem kraju in delajo pokdro, in fe fpreobernejo, kadar jih pertlfnefh: oh ! vflifhi jih v’ ne¬ belih , in odpufti jim, fvojim flushabnikam in fvojimu ljudu njih grehe 5 pokashi jim fpet pravo pot, po ktiri naj hodijo, in fpet pofhli desh v’ deshelo, ki fi jim jo v’laft dal.” ,, Zhe je lakota v’desheli, zhe je kuga, zhe je fnetjava, rja, zhe pride kobiliza, go- fenza, zhe jo fovrashnik ftifka in nje me« fta oblega, tire naj jih fhiba ali nadloga kti* ra fi bodi: oh! kdor kolj tvojigaIsraelfkiga ljudftva tiftikrat m6li in profi, in fe zhuti r&neniga ferza, in v’ ti hifhi do tebe fvoje i$ke fteguje: vflifhi ga v’ nebelih na kraju fvojiga fedesha, miloftiv mu bodi; daj in JMri mu po njegovim saflushenju, in kakor njegovo ferze previdifh, ktiri gledafh v’ ferza v lih ljudi — de fe te bodo vef zhaf bali, dokler sfeive ?’desheli, ki fi jo njih ozhakam dal.” „ Zhe pride ptujiz C ajd) tudi, kdri ni tvojiga Israelfkiga Ijuda, is daljne deshele savolo tvojiga imena, in on m6H na tem kraju: tudi njega vflifhi v’nebelih na kraju fvojiga fedesha, in ftdrimu vfe, kar te profi f itujiz, de bodo tvoje ime vfi narodi na sem- i fposuali, in de fe te, kakor Israelfki ljudft- vo, vuzhe vfi bati.” Na to je .Salomon vftal fpred altarja, in blagoflovil ali shegnai vef Israelfki sbor, rekdzh: „Bodi zhefhen Gofpod-Bog, ktiri je fvojimu ljudftvu» kakor je obljubil, pokoj dodelil, de fe je lohka dodelalo vfe to. Vfih tifiih lepih obljub, ki nam jih je po Mose- fu, fvojitn flushabniku, ftoril, ni nikar be- fedize pogrefhene. Bo naj s’nami Gofpod, nafh Bog, kakor je bil s’ nafhimi ozhaki. Ne sapufba, in ne vdna naj fe naf, nagiba naj fi nafhe ferza, de bomo po njegovih po¬ tih hodili, in dershali njegove sapovdi, sakone in pravize, kijih jenafhim ozhakam sapovedal. H<5di naj molkuv, ki lim jo is* govarjal, vedno pred Gofpoda , nafhiga Bo¬ ga , podeli naj fvojimu flushabniku in Is- raelu , fvojimu ljudftvu, pravizo , miloft in dobroto, de vfi narodi po semli sved6, 'de on Gofpod je Bog , in svunaj njega n£ niko¬ gar vezh! Tako naj bo nafhe ferze popol- nama s’Gofpodam, nafhim Bogam, fkleneno, de fe po njegovih sak6nih ravnamo, in fie vedno po danafhno dershirno njegove sa¬ povdi.” »Salomon je nad Ijndftvam odmdlil — kar fhine is neba oguj v’ prizho vfiga fjudft* 214 va, in vfe daritve je povshil« Vfe ljudftvo popada na obras, in molilo in Boga hvalilo je, rekozh: „ Miloftiv je, njegove dobrote ni konza, ne kraja.” „Vite, ljubi otrozi! zhimii de fo tem- pelni in zerkve, ki jim boshje veshe pra¬ vimo. Bog ref ne potrebuje nobene hifhe na semli — pa potrebujemo jih mi, de fe Boga posnati in njegovo voljo ftorfti v’njih vuzhimo, de fe mu sa njegove dobrote sdrli¬ skam v’njih hvalimo, in de s-edineni va-nj klizhemo ob vlih potrebah. Kdor fe zerkve ogiba, ni vreden imena kriftijan, in kdor hodi v’zerkuv, pa boljfhi — Bogii bol po¬ kom, v’frezbi bol hvaleshen, v’nefrezhi bol va-nj savilp’n, do ljudi bol Ijubesniv in bol mirn ne pride is zerkve — taki je saflonj bil v’zerkvi. ioo. ,Salomonova fmert. »Salomon ni le s’modr6fljo vfih kraljov premagal na semli, ampak tudi s’ velizhaft* vam in bogaftvam. Memo tempelna je tudi sa-fe dvdr f-sidal neisrezhene lepote. Nje¬ gov kraljev fedesh je bil vef is flonoviga soba, in s’slaram vloshčn. Po obeh ftraneh ftdpenj ali gred, ki fe je po fheftih fhlo na fedesh, je dvanajft velikih slatih ldvov da¬ lo, in nar na verhu fta ftala fhe dva ve* zjhi. po vfaki ftrani eden. »Salomon je imel tudi žele rajde dvornikov in bogato oble- zhenih flushabnikov. Pomisje in pitna po- '215 foda je bila vfa is zhiftiga slata. Sa frebro fe je komej fhe maralo. Jerusalemfko mefto je fovrashnikam s’osidjam sa varoval* in ve¬ liko kraljevih pofldpjov poftavil. Sidal je veliko novih meft. Vfe terge po desbeli je s' osidjam obdal. Kralji in narodi, blishni in daljni, fo nad njim ftermeli, ga fpofhtovali in mu darove nofili. Egiptovfki kralj mu je fvojo hzher dal v’sakon. Tirfki kralj je saveso s’njim ftoril. In »Sabanfka kralj/za je od sakrajov takrat snaniga (Veta njegovo velizhaftvo gledat, in njegovo modroft prifhla poflufhat. Pa, defiravno lepe perve, shaloftne fo bile pofledne leta »Salomonoviga kraljvanja« Lefek njegoviga dvora ga je preflepil. Po- zhutfhko vefelje ga je omehkushilo in od Boga odvernilo. Memo tega ti je — gladki boshji sapovdi nafproti — vsel shen fhe ve¬ liko pttijk. Vef je bil va-nje satelebdn, in tefo mu ferze do konza fpazhile. Na ftaroft fo ga zlo v’malikovanje sapelale. »Salomon tako moder nekadaj — komu bi fe bilo to dosdevalo — je sdaj malifhek tempe! f-si¬ dal. Bog mu pokashe fvoj ferd sdaj, napo¬ vedal mu je fhibo, de bo njegovim mlaj- fham kraljeftvo odvsel; en fam vfih rod6v jim bo le pufhen savolo obljub, ki jih je Bog Davidu delal. Od tih mdl fe .Salomonovo velizhaftvo Satemnuje. Punti in premšri mu žele deshe- le odkrufhijo, in shugajo mu fedesh fpod- tnajati. Poftaralo prevred ga je njegovo flad- 216 po shivlenje, kamor fe oberne vidi blishno iinert pred ozhmi. Prasnofl: vfiga posem- lifkiga velizhaftva mu sdaj hddi po miflih. V* bukvah , ki jih je bleso malo pred fmert* jo pilal, pravi: „ Velike rezin fim pozhenjal: sjdal fim hifhe, fadil nograde, narejal verte in kratkozhafhifha, imel hlapzov in dekel; premogel fim vezh govedine in drobnize, kakor vfi pred mano v’ Jerusalemu; velike kiipe fim fpravil slata in frebra, ju kar bo- gaftva samorejo kralji in deshele, navlekel; omiflil ii pevze in pevke, in vefelje vfako mnogo fi prefkerbei; kar ozhi' poshele, nizh jim nifim odrekel, nobeniga vefelja okratil fvojimn ferzu — — pa lej! prašno je bilo vfe, vfe duhu v’nepokoj. Nizh ftanovitni- ga nitim najdel pod fonzam. ” In zhe »Salomon ni praviga pokoja naj¬ del , n£ ftanovitniga vefelja per vlitn , kar ima fvet imenltniga, kako ga mi hozhemo najri per fvoji bitvizi, ki jo imamo. Kar je ,Salomon s’ befedo govoril, je kmalo po tem njegova fmert v’ djanju fhe bol na glaf pokasala. »Salomon je vmerel — truplo toljziga kralja je v’ fredi vfe fvoje imenitnofti leshalo — bledo in molzhe, vfe merslo in oterpnjeno! Njegova krona, nje¬ gov kraljev fedesh, vfe njegovo slato, vfi njegovi flushabuiki, in vfa njegova fvetloft — ob kratkim, vfe pofvetno velizhaftvo — kaj mu je pomagalo ? In kaj bo nam pomagala fhe toljka ime- nitnoft, kadar bomo ob fvojim zhafu ravno taki bledi in mutafii , ravno tako omers* r 217 neni in fterjeni na mertvafhkim v6dru leshali ? Tega kralja shaloftni konez nam pa fhe daja drug navuk. Z he pomiflimo, kako un dober je bil nekadaj ravno ta ,Salomon — kako pametno jepo modrofti 'profil, kak- fhine lepe fodbe je delal, kako perferzbno je v’ tempelnu molil, kako je modro kralo- val --in zhe tako v’ miflih k’ njemu fto- pimo k’merlizhu sdaj, pa premiflimo, kako shaloftno je konzhal, v’ kakfhine nefpameti in pregrehe fe vderel—oh, preljubi otro- zi! — nam ne p6ka ferze, in bi ne rekli s* folsnimi ozhmi: „ O Bog! tak ne le prašno je tedaj pofvetdo blago in vefelje — tudi nevarno je grosno, in sapela v’ reve iq re¬ ve! Takvum tedej fhe taki, vuzhenoft fhe toljka — tak nobena rezh — naf ne obvd* rije v’nefpamet in pregreho, zhe na zhafno vefelje natvesimo ferze , zhe ga hudim ftra- ftim vdamo, zhe fe s’hudobnimi ljudmi' fpu- ftimo v’ pajdashtvo! Tak varna ni nikolj tedaj nafha krepoft, ne pokoj nafhiga fer* za, svunaj zhe je bres ftraft nafhe ferze, in zhe fe tebe, o Bog! ediniga in famiga dershi. M Ljubi otrozi! »Salomonovih sg6deb ne moremo lepfhi kakor s’ befedami fkleniti , s’ ktirimi je on premifhlovati prasnoft vfih rezhf fklenih Rekel je: „ Ob kratkim pov- samimo vef modroftini vuk: B<5j fe Boga, in dershi njegove sapovdi. To gre vfiin ljudem. To da fhe le zeliga in popolnama ?hloveka. Bog pa bo fodil vfe dela } sgo- 218 de fhe tako fkrivaj naj fe, bodo naj. dobre ali hude.” ioi. Rasdertuv kraljeftva. Po .Salomonovi fmerti je Roboam, nje¬ gov fin, kraloval. Roboam ni poflufhal fia¬ tih fktifhenih Cvetnikov fvojiga rajnziga ozhe- ta. Po Cvetih mladenzhov, Cvojih verftnf- kov, je ravnal. Gerdd in ofhabno je delal s’ljudmi. Ljudem proCivChim ga, de bi iim nekoljko davkov pomanjfhaK je rekel: „Moj ozhe fo vaf djali v’teshek jarm, jes vam ga bom Che perteshal; moj ozhe fo vaf s’ bizhi (gajshlami) tepli, jes vaC bom s’ terniki.” Na to mu vftdpi deCet Israelfkih rodov, in fo novo kraljeitvo poftavili, ktiriga fo [sra- elfko imenovali. Njegovo zelo kraljeftvo je sdaj is famiga Judoviga rodd; sa to fe mu je Judovo ali Judovfko kraljeftvo reklo. Sakaj Benjaminoviga rodu, ktiri mu je tudi fhe oftal, je tako malo bilo, de fo ga ob enim med Judovfki rod fhtčli. Tako fe vfelej napuh in mladinfka prev- sdtnoft vtepa. Terdota in nevfmilenje fhe nifta nikolj r«5sh rodila. ,She vfelej fe je mla- doft klala, de ni fveta ftarih fpofhtvanja vrednih ljudi poflufhala, ktiri fo vezh pofkufili, in ki je obilnifhi premiflika per njih. Od fih mal je Israelfko liudftvo v* dvo¬ je kraljeftvo rasderto. Judovfkiga kraljeftva velko mefto je bil Jerusalem, v^lko njefto 219 Israelfkiga kraljeftva pa »Samarija. Shaloftni fo bili nafledki te rasdertve. Hude vojfke imata med feboj. Kralji, bodi Judovfki ali Israelfki, zhe fe jih nekaj dobrih odbere, fo bili hudobni vli od kraja. Ljudftvo lese y’nevednoft, v’greh in hudobijo; smiram je manj praviga boshjiga zhefhenja; opzhja ali ljudfka frezha je sgfnala. Tako je pa tudi ljudftvo sa fvoje nesve- ftobo bilo fhtrafano , s’ktiro je kralju, defi« ravno hudobnimu in nevfmilenimu, vftopilo. Tako grabi vfe hudo okolj febe.togotnimu ognju enako, in fpet hudd povfot pershgd, in pofovt napravi revo in pufho. Pobolfhat ljudftvo in kralje je Bog od zbala do zhafa bogabojezhe moshe pofhilal, kririm fe je reklo prerdki. Od fih mdl fo prerdki bol floveli kakor kralji. Po prero¬ kih je fhe oboje kraljeftvo v’eno ljudftvo s-edfneno, in fpet Ifzhefhenju ediniga pra¬ viga Boga imelo sdrusheno biti. Torej ho- zhemo , de bomo perhodne povedi od Israel¬ fkiga ljudftva bol vumeli, fofebno v’ preroke ozhi oberniti. PREROKI. 102. Elija per potoku Karitu. Is vfih prerokov fi ni nobeden toljko persadel kakor Elija, ponovit fpet pravo boshje zhefhenje in djanja lepoto. Drugi Mo- sef je tako rekozh bil. 220 Nar huji Israelfki kralj je bil Ahab. Nobeden drugi ni ftoril toljko hudiga v’ Bo¬ ga'. Altarje Balu maliku , ki fo ga s’Judim jnejezhi hajdje molili , je zlo delal — in Jjudftvo fe mu je v’malikvanje dalo sapelati. Prerok Elija tedaj ftopi pred kralja Ahaba, in mu rezhe: „ Kakor shivi Gofpod, Israel¬ fki Bog, pred ktirim ftojim: Ne deshja ne bo r ne rofe te leta, dokler ne rezhem. ” Ahab fe ni dal pobolfhati s’tem shuganjam. ,She le po shivlenju je fkrivaj ftregel Eliju« Elija ni vedel tega. Ali Bog, ktiri vedno nad fvojzimi zhuje, mu rezhe: „Idi odtod, in per Karitu per pocdku fe perkn', ki v’|or- dan pertezhe. Potok bofh pil , shiveti te pa lim orlam vkasal.” Elija je bil pokoril, gre in je per potoku Karitu prebival na ti¬ him vTamoti, delezh od vlih ljudi', pil je potozhno vodo, in orli mu nolijo sjutraj in svezher kruha in niefa. Pa fzhafama je potok vfahnil, ker deshja ni bilo. Kaj nima Elija sdaj piti, Bog mu fpet pomaga is file. ,, Vsdigni fe, mu je re¬ kel, in idi v’,Sarepto na ,Sidonfko. Vdovi te bom rekel ondi shiveti.” Elija vbdga, odrine in gre. Kadar bliso pride do inertnih vrat, kar vidi, derva vdovo poberati. Ravno tifla vdova je bila, ki mu je Bog bil k’nji rekel. Tak6 lepd ve Bog vfe vdrti in rav- na'ti. Elija je bil vef shejn. Prezej jo tedaj saklizhe, in ji rezhe : ,,Pil bi rad; pernefi tni, perndfi vode v’ korzu. ” Prav voljna in poftreshna je vdova. Ko bi mignil je fhla. 221 Prerok savpije fhe sa nj<5: „Prolim, tudi kak grishlej kruha mi pernefi. ” Odgovori: „Kakor shivi Gofpod , tvoj Bog, de ga ni¬ mam nikar fkorize ! Pefhizo moke imam v’predalu, in bitvizo olja v’verzhu. Glej! ravno fklefkov naberam, de fhe fpčzhem to bitev sa - fe in sa finu. ,She to bova po¬ jedla , preden vmerjeva. ” In gotovo fo ji folse jigrale v’ozheh* kadar to isgovarja. V’lili je bila tedaj tudi ona. Pa tudi nji je Bog o pravim zhafu na pdmozh prifhel. Elija rezhe: „Le nikar ne fkerbi teljko, idi in flori, kakor fi djala. Pa meni fpezi nar pervizh kruhek, in viin mi ga perneli. Potlej ga pezi sa - fe in sa fihii. Tako namrezh go¬ vori Bog: „Moka v’predalu ne bo pofhla, n£ minilo olje v’ verzhu, dokler semli Bog deshja ne da.” Vdova gre in flori is savu- panja v’Boga vfe, kar ji je rekel Elija. Je¬ del je on , vdova in nje lin — s’kakfhnim hvaleshnim vefeljam do Boga, fi lohka farni miflite, otrozil Od tifliga dnd ne smanjka n£ moke v’ prddalu ne olja v’ verzhu, kakor je Bog po Eliju obljubil. Elija je sdaj na njenimu ddmu oftal. ,She hol je po njemu fposnala praviga Boga, in sadnizh je rekla : ,* Sdaj fposnam, de fi boshji mosh ti, in de ref Bog is tebe go¬ vori. ” Pa le vidimo, otrozi! de je Bog smiram ravno tift, smiram vfigaveddzh. Njegova previdnoft obfeshe vfe ljudi. Vdovo posna po kdzhah vfako, vi vfako dete firomafhko. Mar po ozhetovo mu je sa vfe nafha rezili. 222 Njegovim ozhem ne vjide, de je sadna pe- fhiza moke v’predalu — in hitro pomaga. Vedno je pravizhen, hudobnim je ojfter, dobrim pa mil in prijasen« S’ lakoto kroti- zhil zelo ljudftvo je, pa ravno tiftikrat fvdjze zhudno preshivi. Tako pa le vfe na to leti: Stori prav, in savupaj v’Boga.” ,She to moremo povedati: ,Sarepta ni bilo Judovfko mefto, in ta vdova nd Ju¬ dinja. Sakaj tedaj isda lakoti Bog vfe fvoje veliko pravoverno ljudftvo, med ktirim je bilo gotovo veliko vbosih vddv ? Sukaj pofhle h’ptujki le fvojiga preroka? Vite, ljubi otrozi! ta ptujka je bila bogabojdzha, poftreshna, poterpeshliva v’ terplenju , in savupna v’ Boga. Judje pa takrat nifo bili tdki. Na ravnoft je tedaj Bog hotel poka- sati, de mu je vboga ptujka, fverkana be- razhiza, ki more is file dervzheta po plo- teh naberati, de mu je taka ptujka, zhe je, kar rasvumd, le bogabojezha in dobra, bol prijetna kakor fhe toljko pravoverno, pa lprideno ljudftvo. Ne bodimo tedaj sadovdlj- ni, le imd pravovernih imeti, in na gdlo vero fi ne domifhlujmo prevezh. Ako po veri ne shivimo, nam vdra malo pomaga. Vera bres dobrih ddl je mertva. 103. Elijova daritva. ,Skorej tri leta in fheft mefzov je bilo, kar fe ni pokasala nikar megliza na nebu, in ni nikar kaple ne deshja nd rofe kanilo 223 fia seralo. Lohka fi miflite revo, otrozi! tudi preroki jo popifhejo. Enako pufhi je bilo polje — vfa semla shaluje. Goli fo no* gradi bres perja, bres grosdja. Fige in oljke nimajo v’Tebi vezh ne musga ne f6ka. Zeli leli fe vfufhavajo. Sheti ni bilo mifel niko¬ mur, Shitnize fo prasne, in fkedni lesejo ra kCip, nihzher jih ne potrebuje. Govedi fo ftrafhno mukale, in drobniza je poginala. Drujekrati tako lepe selene loke, fnosheti in muljave, enake fmodifhu fo sdaj, gerin vfak je opaldn. Vfi ftudenzi vfahnujejo. ,Si ahejo ogdfit, fo veliko lir delezli mogli na ktiriga po vodo hoditi, Toljko rev fe perzhnč, zhe Bog ljudem fvojih dobrot le eno okrati! Israelzam fe sdaj ozhi odpirajo. ,Spos* »ali fo, kdo de je, kdor daja rofo in desh sgol fam, pa shetuv obilno. ,Spet vprafha- jo po Bčgu. Bog tedaj je rekel Eliju : „ Idi, pokashi feAhabu, dal bom deshja na sem- lo. ” Elija gre. Ahab, on kralj, hddi ravno jo desheli, in fHka fvojim mesgam in konjam )o vfih fludenzhinah in dolih sa travo, ka- io bi jih otel, debi shivina fej vfa ne opred- a. Sagledati Elija mu rezhe: ,, ,Si ti tifti sraelfki smefhnjaviz? ” Elija rezhe: „Ne jes, ti fi Israelfki smefhnjaviz, in hifha tvoji- ga ozheta, ker boshje sapovdi popuftivfhi sa Balam hddite. Pa pofhli, in na Karmel na hrib mi fpravi vfe Israelze, pa tudi unih fhrirfto in pedefet Balovih prer6kov.” Ahab je ftoril. Elija fe vftdpi pred ljudftvo in re- zjie: „ Doklej .bote omahovali v’obe plati? 224 Zhe je nafh Bog Bog, dershfte fe ga njega famiga, zhe pa je Bal Bog, primite fe Bala.” Nd befedize mu ljudftvo ne zherhne. More- bit fo zhutili farni': Bogu le pdl ferza dajati je fkorej ravno takd hudo kakor vtegniti mu viiga. Elija povsame befedo: „,Sam jes fim fhe boshjih prerokov, Balovih prerokov pa je fhtirfto in pedefet. Dva junza nam dajte. Isberejo naj li eniga, raskčfijo, in denejo na germado, pa ogoja ne pod-njo. Jes pa bom uniga vsel, na germado sloshil, ognja pa tudi ne djal pod - njo. V’ fvojiga Boga naj potlej klizhejo. Ktiri Bog fe s’ og* lijam oglafi, tifti bodi nafh Bog. ” Vfe ljudftvo ali vef polk je v’ en glaf savpil in rekel: „Prav je to; nar bol bo ta.” Na to Elija rezhe Balovim prerdkam: „ Isbente ii junza vi narpervizh, in sakolite ga; vezh vaf je. Ga vsamejo, sakolejo, in v s Bala klizhejo od jutra dopoldne, in vpili fo v’eno mer: ,, Bal vflifhi naf ! „ Med vpit- jam fkaklajo okolj altarja koljdna vpogijozh, de jih je bilo kakor plef fhantovzov viditi. Pa ni ga nd odgovora, ne glafti. O poldne fe jim Elija pofmehuje, rekozh: „ Glafnej Jkrizhite, fej je Bog Bal; morebit je sa- mffhlen, morebit je fhel is ddma, morebit zlo fpi, in sbuditi ga je treba.” Ta fhala pa mu ni fhla is hudiga ferza. Le malik- vanja nefpamet je Elija ljudem prav ofhlatati dati hotel, kar je prav imel. Malffhki po¬ pi fo pa fvojo pot na vib gerlo vpili* in dajajo fi jih po fvoji fhegi s’ noshi in brit¬ vami » de kri po njih zrd. Opoldnd je bilo 22 ? minilo, pa le divjali fo do vezhera. Pa ni ga nč odgovora, ne vflifhanja. Sdaj rezhe Elija vfimu polku ali ljudu: „ ,Sem fe vito- pite k’meni! ” ,Stopijo — in Elija popra¬ vi poderti boshji altar. Dvanajft kamenov je va-nj vsel, po fhtevflu dvanajft Israelfkih rodov. S’ tem lepim pomenlejam je hotel na snaujedati, de praviga ediniga Boga zha- ftiti naj fe vef Israel fkljene. Okolj altarja naredi fhirok, globok graben , vloshil je der- va na altar, raskofil junza, in ga dene na derva. Na to rezhe : „ Donofite fhtiri zhe- bre vode, in dar in germado polite.” ,So ftorili. Rezhe: „ ,She v’drugizh.” ,Store. Rezhe: „ ,She v’tretjizh. ” V’tretjizh ftore — in voda fe ozčja ob altarju, in naftčpi do verha po grabnu. Elija sdaj ftopi pred altar, in molil je: „ Gofpod ! Abrahamov, Isakov, in Jakopov Bog! pokashi dauf, de ii ti Bog po Israelfkim, jes pa flushabnik tvoj; in de fim po tvojim povelju ftoril vfe to. Vflifhi, vflifhi me, o Bog! de fposna ta polk, de ti, o Gofpod ! Tam fi Bog, in de fe njih ferza fpet fpreobernejo k’tebi. ” Kar ognj fe je is neba vderel, in povshil je da¬ rilo , derva, kamenje in parft, in tudi vodo pollshe is grabna. Ljudftvo to viditi popada na obras, in krizhalo je: „ Gofpod je Bog! Gofpod je Bog! ” Tako fe je ljudftvo fpet praviga Boga zhaftiti podftopilo. Kakor Mosef fposnanje vterdil in zhefhčuje praviga Boga, ga je tu¬ di Elija s’zhudesham ponovil. Ker nifo vezh ljudje marali sa pouat^rine zhudeshe, kijih 1 n 226 vfaki dan pred ozhmi imamo, fe jim je na- tore Gofpoda po nesnanih zhudeshih rasodel. Koga ne gi'ne ta boshja miloft in prijasnoft, s’ktiro fe ponishuje do ljudi? Po tem rezhe Elija Balove pdpe pomo¬ riti , kar fo tudi ti golufni golufi saflushili, ker fo ljudi' malikvati sapelovali. Ababu pa je rekel: „ Hiti domii, # velik desh flifhim perfhumeti.” On fam je fhel na verh hriba Karmela, poklekne, fe fklone v’ tla, in je molil. .Sedemkrati je tako molil sapored. In tu fe je vidilo, koljko premore molituv pravizhniga. Preden li je kdo fveft, fe je vihdr vsdignil, nebo fe satemni, in desh je povfot. Bofht fe je vfe vefelilo, in tako rek6zh oshivelo fe is noviga. Bofht je pila raspo- kana semla! Kmalo fe je vfe pomladilo! Oh, debi pomiflili fej, kadar pride pomla¬ diva, rodovitna vlaga, koljka boshja dobro¬ ta de je! Žela ta sgodba kashe pa fpet, kako Bog s’ grefhniki fhe sdaj ravnd. Od konza jih s’ nadlogami držmi, potlej jih po befedah in dčlih modrih ljudi podvuzhuje, poflednizh jim pa fpet dobrote dela, in jih rasvefeli. Oh. kdo bi ne kufhnil, tudi kadar tepe, boshje mile roke! 22 ? 104. Greh in fhtrafa Ahaba in Jezab&e. Ahab je imel dvor tudi v’Jezraelu. Na- bot, Jezraelfek meftnizhan, je imel nograd prezej sraven. Ahab rezhe Nabotu: » Pre- pufti mi fvoj ndgrad. Naredil bom vert is njega, le tako je na rokah moji hifhi. Dam ti drug nograd, ali pa zhe raji hozbefh, v’dnarjih, koljkor je vreden.” Nabot od¬ govori : „ Bog me vari tega, de bi delesh ozhetov prodajal. ” Ljubo kakor fveta fve- tinja in drago je bilo takrat namrezh vfe lju¬ dem , kar fo po ftarifhih nafledili ali pover- bali. ,Shega, ktiri ni nizh rezhi. Isvirala je is fpofhtvanja do flarifhov. Pa tudi boshii sakon ali poftava ni dopuftila kaj taziga od¬ prodati. Ahab fe vef nevdljn v* .Samarijo pover- ne. S* sobmi je fhkripal, fe svernil na po- ftelo, obras v’ftduo obernil, in ne ogrefhi fe s’nobeno rezhjo. Per vfim fvojim kraljevim velizhaftvu je bil revesh Ahab, ker fe fam febe ni ve¬ del gofpodariti. Jezabela, njegova shena , gre v’hifho k’ njemu, in mu rezhe: „1, kaj ti je she? kaj fe kffafh? ,Sakaj ne jefh?” Ahab ji pravi fvoj pogovor s’Nabotam. Jezabela mu rezhe: „ Prav kralj bi mi bil t{, zhe mu perjdnjafh. Vftani in jdj, in nizh ne mara}. Jes ti bom nograd dobila.” Kar fedla je, lift pifala v’kraljovim imčnu do ftaraflifivov P 2 223 in vifhih Jezraelfkiga mefta, in s’ kraljo- vim perftanam ga sapezhatila. V’ liftu je bilo: „ Poft in shalovanje napovejte, kakor je navada, kadar flori kdo kako ftraflino pregreho , Nabota pa na predni konez sbra- niga ljudftva poftavite. Podkupite pa kaka malopridna mosha, de prizhata in rezheta: Nabot je Boga in kralja prekljinjal. Na to ga pelfte in s’karan jam pofujjte do fmerti.’* .Store tako. Nedolshni Nabot je bil kamnjan, in njegovo kri fo pfi polisali« Tako nevfmileniga flori lakomnoft zhlo- veka in vfaka nerddna ftrafl! Saflifhavfhi Jezabela de je Nabot raer- tev, rezhe Ahabu: „ Idi sdaj, in prevsami saftonj Nabotov nograd , ki ti ga sa dnarje ni hotel dati. Vezh ne shivi Nabot, mertev je. ” Prezej gre Ahab v’ Jezrael, in gr® v’ nograd. Elija pa, poflau od Boga, pride k’Ahabu v’nograd, in mu rezhe: „Tako govoriGofpod-Bog: ,Si vbijaviz in verb vfe vkup ? Ravno na tiftim meftu, ki fo Nabotovo kri pfi lisali, bodo tudi tvojo lisali. Jezabelo pa bodo pod Jezraelfkimi sidovmi pfi jedli.’* Kar je Bog pred povedal, fe sgodi. Dve leti po tem je bil Ahab ranen fmertro na vojfki. Na v6su ga domu pelajo. Kri is rane mu tezhe po vosu okolj njega. Svezher je vmerel. Kadar fo v<5s prali, fo njegovo kri pfi lisali. Pdtlejfhnih kraljov nekdo je v’Jez¬ rael prifhel. Jezabela, ko je svedla, de pride, fe lialifhpa, in per oknu je gledala , kadar fe v’ grad pela kralj.. Kralj savpije v’ flushabnike, ki fo jo obdajali: „ Dol j p 229 versfte!” Jo vershejo. Vef sid dvora je bil s’ njeno kervjd ofhkroptan. Konjfke pod- k6vi pa fo jo ftarle do konza. Po jedi re- zhe kralj gledat iti po-nji, in pokopati jo — pa svunaj buzhe, n6g in svunaj rok per perftih je ne najdejo nikar trohe vezh. Pfi fo bili pojedli vfe drugo. Tako fo fe Elijove befede fpolnile. Ta¬ ko imajo ftrafhne pregrehe tudi ftrafhne na- fledke. 105, Elisejovi zhudeshi. Elija je Bog ob viharju is semle vsel. V’ognjenim vosu s* ognjenimi k6nji fe je pe* lal proti nebu. Njegov naftdpnik je bil Eli- sej. Elijov duh je bil nad njim. Tudi on je velike rezhl delal. Enkrat poftavim je prifhla vdova k’ Eli- seju, in mu rezhe: „ Mosh mi je vmereb Ti' vefh, de fe je Boga bal. Glej pa! Tir- javez je prifhel, in fi moja finova v’fushnoft fvoji.” Elisej rezhe: „ Kaj naj ftorim? Kaj imafh per hifhi ?” Odgovori: „Nekoljko ol¬ ja, drujiga nizh,” Idi, ji rezhe, in naproli prasne pof6de, kar je dobffh, per fofedih. Na to idi s’ fvojima linovama v’hifho, sa* kljeni vrata, in naljfvaj prašno pofčdo — vfa bo polna. „ Vdova je tako ftorila. .Sinova ji pofddo podajata, in ona naljiva.” Kadar je polna she vfa, rezhe finu: „ ,She ktiro mi daj!” Pravi: „ Je ni nobene vezh.” Per ti prizhi fe olje vftauova. Preroku je pove- 230 dala. Ji rezhe: „Idi, prodaj olje, in popla- zhaj dolge. Kar ti oftane, imaj s’fino vama v’ shivesh, ” Is tega fe vuzhimd, de ne fmemo, ka¬ kor ta tirjaviz, do vdov in fir6t terdi biti, ampak vfmileni in dobrotni po prerokovo. Memo tega vidimo is te sgodbe, de je dolsh- noft dolge plazhati, berfh ko je mogozhe. En drujkrat je bila huda lakota po de- sheli. Prerofhki vuzhenzi fo k’ Eliseju prifhli. Dobrotlivi boshji mosh rezhe fvoji- mu hlapzu: * Perftavi velik lonez, de jim selfhine fkuhafh. ” Prerofhkih vuzhenzov nekdo je sel fhel naberat, in fad najde vinfki terti podobniga. Ni vedel, kaj je. Pa, slo je bilo to nefpremifhleno, poln plajfh ga na¬ bere, nefe in v’ lonez fkerhla. Kadar de¬ nejo v’fkledo, de jed6, kar savpijejo: „0 jemnafta! Boshji moshl ,Smert (ftrup) je v’ lonzu. ” Elisej rezhe: „ Moke mi dajte! ” Je pernefejo. Jo dene v’lonez, in rezhe: „ Sdaj denite v’fkledo.” Nizh ni bilo vezh fhkodliviga v’ lonzu. Nektire seli, jagode in gobe fo ftrupene. Posnati jih je treba, ali fej nizh n£ jefti ta- žiga , kar fe prav ne posna. Pa tudi veliko pomčzhkov je ftvarjenih otevat take ljudi, ktiri slesejo po ftrupu ali kaki drugi nefrezhi v’fmertno nevarnoft. Tudi takih pomozhkov fe vuzhiti je dolshnoft. »Skashe fe s’ njimi lohka marfikomu ravno toljka dobrota, ka¬ kor je prerok fvojim vuzhenzam jo fkasal* En drujkrat mu rezhejo> njegovi vu¬ zhenzi: „ Glej! pretčfen je kraj, ki v’njemu 231 prebivamo. Naj gremo k’ Jordanu, in brunov nafekamo , de fi lope poitavimo. ” S’ njimi je fhel prerok. Lef fekajo, kar fe is toponfha fkira nikomu fname , in v’ vo¬ do je padla. Savpil je: ,, O joj, Gofpod , o joj! — in pa na pdfodo jo imam. ” Elisej rezhe: „ Rej ravno je padla? ” Vuzhenez mu kraj pokashe. Elisej je lefa' odfekal, in ga porine v’ vodo, in fkira je fplavala. Pre¬ rok sdaj rezhe; „ Vsami jo.” Vuzhenez jo prime, in vsame. Pomagajmo po prerokovo drujitn, kjer moremo — in vfe ptuje, kakor njegovimu vuzhenzu, nam bodi v’fkerbi, de pred raji per laftnira blagu kaj terpimo fhkode, kakor bi jo drugim tudi po nedolshnim nagnali. ,She je sgodba fofebno otrokam lep na- vuk. Elisej je enkrat v’ Betel fhel, meftize je bilo na hribu. Otrozi is mefta fo prifhli, in ga oponafhajo, in va-nj fo vezhali: „ Plefhiz gori pojdi! Plefhiz pojdi gori, pojdi!” Jih pogleda, in pove jim, de bo njih neprefhernoft ftrafhno Bog fhtrafal. Per ti prizhi perdereta dva medveda is loga, in fla dva in fhtirdefet tih hudobnih paglavzov raftergala. Bog je js’ tem pokasati hotel, kako nev- fhezhe mu je, kadar otrozi ftare, zhefhž- ne ljudi sanizhujejo, ali ljudi s’kakfhino te- lefno grajo, poftavim: gerbafte , fhantove, flepe, ali pa tudi avfhafte. Pokasal je, de fe takim otrokam ne more dobro goditi. Lju¬ bi otrozi! ne bodite enaki takim vlazhu- garfkim otrokam. 23 2 106. ,She en Elisejov zhudesh. Kananfka deshela je mejila tudi s’,Sir- fkim kraljeftvam. Naman, .Sirfkiga kralja velki vojvoda, je bil jaki zhlovek. V’veliki zhafti je bil per Tvojim gofpodu. Ob zhafu namrezh vojfkine file je bil po njemu Bog ,Sirijo otel. ,Silo terden je bil in bogat ; pa — kakor edina rezh vezhkrat vfo pofvet- no fvetloft kaši — gobov je bil. ,She veliko gerfhi kakor kose je ta bolesen — ni je Tko- rej odpraviti. Nekoljko ,Sirfkih vojakov je bilo v’ Ka- nanfko deshelo ropilo, in dekle is nje To Teboj v’ fushnoft odpelali. Namanova shena jo v’ fiushbo vsame. Bila je to dekle prav dobra dufha , in Namau fe ji ftnili. ,, Oh ! je rekla golpej, naj bi nafh gofpod v’,Sama¬ riji bili per preroku, gotovo bi jim on gobe odpravil. ” Shena pove fvojimu moshu, mosh pa kralju. Kralj rezhe Namanu : „ Idi, Is- raelfkimu kraljubom pifmo poflal.” Naman odrine, in Teboj je vseldefet talentov Trebra, Theft jesarov slatov, in defet prashujih obla- zhil , in lift pernefe IsraelTkimu kralju. V’ liftu je bilo: „ DobivThi ta lift vedi: Nd- mana Tvojiga flushabnika ti poThlem , de mu gobe osdravi. ” IsraelTki kralj ta lift pre- bravfhi je Tvoje oblizhila od groše in ne- v6!je pretergal, rekozh: „Kaj Tim Bogkalj, ktiri morf in oshivla, de k’meni mosha po- Thila mu gobe odpravlat? Le glejte, kako obreft jifhe per meni! ” Elisej pa je do kralja poTlal in fporozhf mu: „Kaj tergafh obla- 233 zhila? K’meni naj pride, svedel bo, de je prerok na Israelfkim. ” ,S’ kdnji in vosatn je Naman prifhel k’Eliseju, in pred njego¬ vim pragatn obftojf. Elisej rezhe fvojimu flushabniku is hifhe, de mu pove: „Idi, in opdri fe v'Jordanu fedemkrat — tako bofh ozhifhen od g6b.” Naman je hud in pravi: „ ,Sim miflil, de bo fej is hifhe pri¬ fhel , de bo v’ ime fvojiga Boga nad menoj klizal, fe g6b dotaknil, in tako me osdra- Vil. Nifte Abana in Farfar , »Sirfke reki boljfhi, kakor vfe Israelfke reke, de bi fe mogel ravno v’teh kopati in pa sdraviti?” Kar obernil je in fhel vef nevoljn. Naman fhe tako dober, fhe vender ni bil vef do¬ ber, ker je fhe tako samerliv in nataknen bil. Ta navufnenoft je velek madesh. Is fkrivniga napuha isvira vezhi del. Ne po- sabite tega, ljubi otrozi! in s’ napuham, to korenino vred, jo porrebite is ferza. Namanovi flushabniki, pametni in ravni ljudjd, radi fo imeli fvojiga gofpoda, (topijo pred-nj, in mu rezhejo: „Jelite, naj bi vam bil prerok (loriti kaj veliziga vkasal, (torili bi bili ? Toljkajoj raji (torite , ker pra¬ vi : „ Om( fe in bofh zhift. ” Lepa befeda najde lepo mefto. Naman fe da potolashiti. Premagal je fvojo ofhabnoft, lepo je bi¬ lo to od njega, in pa nikoli fe ni kfal. Le¬ ta tako navtifnena ofhabnoft , ktira je med ljudmi she toljkaj hudiga (torila, bi bila tu¬ di njega fkorej ob velik dar boshij perpravi- la. De je fvojo ofhabnoft premagal, lihkar bomo flifhali, lepi prid je imel od tega. 234 Naman gre tedaj na Jordan, in opravfhi fe fedemkrat je bil od gob ozhifhen, in sdrav in zherftev je bil po mlad&ifhko. Kar vernil h’preroku feje s’vfo fvojo drufhino, in fhel k’ njemu, in mu rezhe: „ Sdaj vi¬ dim, de svunaj Boga, ktiriga Israelzi moli¬ jo , ni po vefdlnim fvetu nobeniga drujiga Boga. Profitnte, prejmi od mene , fvojiga hlapza, to bitvo daru.” Ponuja mu slata in frebra, in berbke oblazhila. Hvaleshnofti lep isgled! nar pervizh je dal Bogu zhaft — potlej fe zhloveku, ki mu je Bog po njemu to dobroto fkasal, hvali s’ befedo in djaujam. Pa Elisej rezhe: »Kakor shivf Bog, vprizbo ktiriga ftojfm, nikar trohe ne vsa- mem. ” Naman mu hozhe vfiliti. Elisej pa ni kratko nizh hotel. ,, Le s’ Bogam idi, mu je djal. ” Lep isgled bresobreftne dobrotnofti! Ro¬ gat bi bil Johka — pa sadovoljn raji s’ malim je bil, veliko dobriga je ftoril, in nizh ni hotel sa to« Kar pa je per ti povedi, ljubi otrozi ! sa vaf pofebno lepo, in nad zhemur bi fe vam vshaliti moglo, je dekliza, ki je go¬ vorjenje od nje. Perva pomozhniza s’ fvojim savupanjam v’ Boga , in s’ fvojim vfmilenjam do ljudi je bila, de fe je terden vojfhak bo- lesni snebil, in de fe je vere prijel v’Boga. Tak6, zhefo bogabojezhi in dobri, she otro¬ zi lohka veliko dobriga ftorč. a 3S 107* Gijezi. Gijezi prerokov flushabnik, ni bil le¬ pih gofpodarjovih mifel. Kadar Natnan od-? ide, je djal : „ Kaj ? moj gofpod tako vari- je tega ,Sirza le, in nobene rezhf ni vsel« ki mu jih je pernefel? Kakor shivi Bog, sa njim poletim, in jes bom kaj vsel.” Hitro tezhe sa njim. Ndman, kadar vidi, de pre¬ rokov hlapez pride, mu fkozhi hitro is vosa naproti, in rezhe: „ Je fhe vfe prav?” ,, Vfeprav, odgovori Gijezi. Moj gofpod me le pofhle, in vam fporozhf: „ Ravno fta prifhla dva mladenzha is gore do meue, prerdfhka vuzhenza. Dajte jima dajte frebra en talent, in dvojo prashnjo prebleko.” Ndman rezhe: „B61j je, de vsamefh dva talenta.” Pofili mu jih, mu saveshe frebro v’dve mosh- ni, dene prebleke sraven, in dal je dva blapza, de mu jih nefeta, Gijezi pride sve- zher do d<5ma, prevsame dnarje in oblazhi* la, in fe jima rezhe verniti, dnarje in obla¬ zhi la pa je doma fkril. Potlej gre k’fvojim gofpodu, in poftoji, zhe ga bo treba. Elisej rezhe: „0d k6d pridefh, Gijezi ?” Gijezi pravi: „0d nikddar. ” Elisej rezhe: „ Me- pifh, de meni bilo sraven v’duhu, ko je mosh is vosa ftopil in ti prifhel naproti? Je bilo sdaj zhaf dnarje in oblazhila jemati, de fi bofh 6ljnike, nograde, drobnizo , go¬ vedi, hlapze in dekle omifhloval? Ndmano- ve gobe fe te prijemajo, in oftale ti bodo ! 2$6 vef zhaf.” Gijezi gre fpred njega, pa vef bel g<5b, kakor fneg. Terdo fvarilo vflm, ktiri fo po njegovo hlinjfvi, vovzhji, lashnivi, in golufni! 108. J< 5 nov pokliz. Nekako ob tem zhafu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu je povelje dal: „ Na¬ pravi fe, in idi v’ velko tndfto v’Ninive, pa pridgovaj v’njemu. Njih hudobija je ve¬ lika, iu fega do neba.” Jona fe vsdigne, fhel je na morje , sa* del hajdovfko barko, plazhal vosnfno, fto- pil va-njo, in vmaknit fe Bogii jo mifli po¬ tegniti po morju. Pa kdo more to? Bog obudi hud vihar, in ftrafhno vre¬ me fe vsdigne na morju — fkorej je fhla barka na k<$fze. Brodniki trepetajo, metali fo, barko polajfhat, vklado v’morje, in na pomozh klizali vfaki fvojiga Boga, Vfe je molilo — sakaj zhloveka fhe tako divjiga perganja she natora v’ Boga klizati ob fili. Le Jona fi ni vupal moliti, ker je hu¬ do veft imel, Bol kakor vfa morfka loinaft ga je veftini nepokoj plafhil. Po otrokovo fe je trefel, ktiri fe gromčnja boji. Nar na dno je fhel v’barko, in fili fe safpati. Pa barkini gofpodar gre nad-nj, in pravi: „Kaj fpifh? Vfiani, in v’fvojiga Boga klizhi — morebiti da, de ne poginemo. 5 ’ De Bog hudobo fhtrafuje, obzhuti vfa¬ ki zhlo vek v 5 laftnim ferzu. Torej brodniki fo 11 iniflili, kak velik hudodeliz bi vtegnil med njimi biti. Eden drugima rek6 : ,, On- gavimo! vadlžjmo, de gasvemo, ktiri nam je kriv te nefrezhe.” Vadlajo— predersno in po vrashje je bilo to. Pa Bog je ober- nil, de je Jona sadelo. Vprafhajo ga : „ Povej nam, sakaj fe nam godi taka nefre- zha ? ktiriga delali? od kod li? kam li fe na¬ menil? ktiriga nardda li ?” Odgovori: „ Is- raeliz fitn! Boga zhaftlm, nebefhkiga Boga, ktiri je morje in fuhi fvet vltvaril.” Tudi povedal jim je, deje Bogu miflil vbeshati. Vidili ljudje fo sdaj, kako hudo je ne po- flufhati Boga. Grosno fo fe vftrafhili, in mu rezhejo: „ Sakaj li to Boril? kaj zhemo pozheti s’teboj, de fe nam morje vrniti.” Jona rezhe: „ Primite in versite me v’mor¬ je, in pokojno bo morje. Savolo mene je vftal ta vibir, jes vem.” Tako huda ki je bila Jonova nepokor- fhina, tako lepa je njegova odkrftoft, mosh- k<5fl in vdljnofl. Na ravnofi fposnit fvoj greh. Pove ga. V’ fmert fe vdd, in jo Tvo¬ ji nepekorfhini perfhteva, in namefi vfih odpovedati fe fam febi je voljn. Brodniki fo bili dobri, in po zhlovefh- ko fo miflili. Nifo ga hotli v’ morje vrd- zhi, ampak veflajo na vfo mozh vflavit kam v’kraj. Pa ne da fe. Tako Brafhno fe je morje koplzhilo, de fo jih valovi sagrinali, Vidici, de je vef trud safionj, fo fkle- nili po prerokovim fvetu Boriti, klizhejo pa v’Boga in rek6: „ Oh, profimo Gofpodl oaj ne poginemo savolo tega mosha. Ne de- 23 & laj nam greha is njegove fmerti. ,Sej fe po tvoji volji to sgodi, ’’ Prijeli Jona , in pljufknili fo ga v’ morje. Morje vtlhne na enkrat. Brodnike pa je velek ftrah boshji ob- fhel. Verovali fo v’ Boga, opravlali mu daritve, in delali obljube. 109. Jona v’ velke morfke ribe trebiihu. Bog je obernil, de je prifhla grosna mor- fka riba. Posherla je Jona , in fhla s’njim v’ globozhlno morja. Pa Bog je per shivlen- ju v’ ribnim trebuhu Jona ohranil. Kako mu je v’ ribi per ferzu bilo, fi lohka, ljubi otrozi! farni miflite; pa tudi on nam pove: „ V’ fvoji britkofti klizhem v 5 Gofpoda, pa vflifbiva me. Grobu is trebuha shenem fvoj glaf, o Go* fpod! in flifhifh ga tl! .Sunil li me v’ bresen, v’ fredo morj6v, satop me obdaja. Vfe tvoje kernlze in tvoji val6vi grddo zbes mel Pahnen fim, pravim, fpred tvojih ozhl, Kaj, ko bi videl tvojo fveto vesho fhe kadaj! Savesnile fo me do dufhe vodd, Odeva me bresen, terftje fe mi Sapldta nad glavo. 239 Podrgnil fini fe pod hribov ftopale, Na vekomej mi je sapahnena semla ! Pa otel od pogube, Gofpod , irioj Bog! bofh moje shivlenje. Ker omaguje dufha v’meni, sdaj miflim v’ Gofpoda. Dohaja, dohaja k’tebi v’tvojo fveto vesho moja molitev. Kdor fe na prasne merzhčfa sanafha fe vana fvoje boshje pomozhi: Jes pa ti bom daroval fiie s’glafno hvafo, Obljube, ktire fim ftoril, t’ opravlal. Po tebi, Gofpod! vfa pride blagofl:! ” Tako shivo in gorezhe je sdihoval Jona in molil v’ribe trebuhu. Tretji dan ga da riba fpet is febe na fuho — in Jona je ob- zhiitleje ravno saflifhane, prehajavfhe ga v’ ribnim trebuhu, potlej v’ to pefem po- pifal. Tako ftrafhno jih ve Bog krotfti, kateri fe mu vftavlajo! Tako zhudno jih ve ohra¬ niti in otevati, ktiri fe pobolfhajo l Tako fe zhlovek v’ fili moliti vuzhf. Tako vfli- fhi molituv Bog, ktira kipi is pobolfhaniga ferza! i io« Jona osnanuje pokoro« Bog rezhe v’drugizh Jonu: „ Pojdi v’to- Ijko Ninivfhko mefto, in osnani, karti po- rezhera.” Nefrezha je Jona smodrila, volj- niga in pokorniga fiorfla. Per ti prizhi je 240 vftal in v’Ninive fhel. Ninive fo bile vel* ko mefto Afirfkiga kraljeftva — bile fo ve¬ liko, flovčzhe mefto, ki je imelo v’okrogle- ju tri dm' hoda. Jona gre dan hoda pred feboj po Ninivah, in vpil in klizal je v’eno m£r: „ ,Shč fhtirdefet dni, in Niniv bo ko« nez!” Ninivla'ne fo v’Boga verovali, na* povedali poft, invfi, bodi velik ali nisik, fe v’r£fovnik oblezhejo« Befeda pride do Ni* nivfhkiga kralja. Vftal je is fedesha , in flekfhi kraljevo oblazhilo, fe oblezhe v’ ra- fovnik, pa fede v’ parft. Po vfih Ninivah re- zhe oklizaci: „ Ogrefhiti fe ne fme nč zlilo- vek , nž shivina, n6 govedo, nd drdbnizhe. Nč na pafho, ne na vodo jih ne goniti. Vfe naj na vfo mozh klizhe v’Boga! Vfaki pa naj fe od fvojiga hudiga pota fpreoberne, in od fvojiga pregrefhniga djanja. Sakaj kdo ve, morebit fe Bog da potolashiti, in nam odpufti, de naf ne konzha. ” Bog je vfelej odpufti ti perpravlen. Vl- divfhi de pokoro delajo, in de fe jim je refni- za pobolfhati, jim je preldshil fhibo, ktiro je obetal, in ni je poflal. 111, Jona poMrjen, Jona gre is mefta na jutrovo ftran. Per- pekalo mu je fonze, de pefha in boldha. Na« fhel je kldjh[hovno. ,Stebel je kldfhzhovna per naf nesnana, ki hitro doržfe. Llfte ima fhiroke in gofhste, fdme pa kldpam ali, po dolenfko, kl&fhzam podobno. Dobrotni Bog &4i je ondi jo dal sa-tij in ša vfe trudne popdt- nike. Ldpizo fi je naredil pod njo, de ga s’Tvojimi velikimi in fhirokitni liftami po* kriva. »Senzhil je in zhakal, kakfhina bo s’ meftam. Kadar vidi, de fe meftu le nizh ne sgodi, je vef nafajen. Sakaj bil je, ki fe fmili Bogu! fhe ofhaben in vef lazhen zhaftl. MiTIil fi je, lashnivi prerok mi po- rekb, Ljubfhi zhlovefhka zhafi: kakor ljudi prid mu je bila* Vef hud je molil in rekel Bogu : „ Oh, Gofpod, prav te fim fe bal fhe doma v’ fvojim rojftnim kraju. Prav tej fim fe hotel vganlti, de fim bil pobegnil. Sakaj vfe vem, de fi dober in miloftiv, persanefllv in vellkiga vfmilenja, in de fpet greh odpu- fhafh 1 Sdaj pa kar profim, Gofpod! shiv- lenje mi vsami — boljfhi mi je vmreti, ka¬ kor fhe shiveti 1” Tako terdiga do ljudi, tako nepokojni* ga, in Tam feboj nesadovoljniga — nesado- voljniga zlo s’ boshjimi modrimi in preljubi¬ mi fklepi dela zhloveka ofhabnoft! Bog je Jonata milo, pri jasno pa ozhitno pofvaril. Le tako je bil Jona klofhzhovne savolo preljube fenze velel. Pa preden je druji dan sarja napbzhila , je Bog zherva dal Va - njo. Podjedel jo je, in vfufhila fe je. Kadar fe fonze rasfija, pofhle Bog shgozh jutrajin veter, in reshe ga v’glavo, de orne- dluje. V’novizh fi v6fhi Jona vmreti. „B6lj vmreti mi je, pravi, kakor shiveti dalej.’* Bog mu rezhe: „ Savolo kldfhzhovne fe je* sifh, je pa to prav? ’* Jona rezhe: „ Od i^se bi zb lov ek fkoper ni 1, in po vfi pravizi.’” ,, Glej! mu režhe Bog, tebi fe klofhzhovna toljko. fmili, ki je nifi ne fadil, nd redil, ktira je lepa ftala eno nozh, in drugo vfah- nila. Meni pa bi fe Ninive nefmilile, tolj- ko raefto , ki je v’njih nad fto in dvajfet jesarov ljudi, ki fe ne svedd ne na levo ne na pravo — in sraven fhe shivine toljko?” De bi pazh bili vfi ljudje po bosbje ta¬ kih ljubesnivih in vljddnih mifel! De bi fej takih napzhnih in famoradnih ljudi ne bilo nikolj vezli, ktirim je bol per ferzu bilje ali sbival, ki jim kaj sadene, kakor blishni- ga frezha; ktiri fe zhloveka nefrezhe, zhe- iiravno grefhniga, zlovefele, namefti poter* plenjeimeti s’njim! Oh, dober, mili Bog! daj nam po tvoje biti milim in dobrim ! Per vfi ti Jonovi perg6dbi fe nam Bog pa le tniliga in ljubesniviga rasodeva. Prav ozhitno vidimo is nje, de on je Gofpod fvetd. Bres njega fe po vfi naturi nizh ne sgodi. Vfiga je on gofpodar, foma in zher- va, pifha na morju, in fenze pod fiebljo. Njegovi oblafti fe ne more nihzher vmaltniti. Vef pravizhen je on. »Strah mu da vfakimu, ktiri prav ne ravna, naj bo hajd ali prerok. Vedno vfmilen je. Grefhniku fpokdrnimu rad odpufti. Vfe ljudi, tudi hajde — obfeshe njegova dobrota. Zlo shivalim je mil. Nje¬ gove enakofti ga ni pomozhnika. .Sdihleje vflifhiva ftifkanzov, is file fhe take ftrafh* ne, v’ktiri ni nobene zhlovefhke pom6zhi, is morfkiga bresna, is trebuha morfke po- fhafti fhe ve otevati. ii a. Isaija. Ljubi otrozi! preroki, ki je^bilo dosdaj od njih govorjenje, fo imenitni fofebno po fvojih velikih delih, in zhudnih vrdkih ali namerah. Preroki, ki jih bomo v’prihodno v’miflih imelL fo po Joejih lepih krepkih, duha polnih navnkih-fKe pazh imenitnifhi. Kakor Elija metno vfih drujih prerokov s’ddlmi, tako fe je Isaija fkasal s’ velikimi navtiki, ki jih je gola lepota,in ztina in krep- koft. Pa, defiravtfo vifokovfe, kar je go¬ voril , vfe je vender priprdfto in lohka umdti. Svuiaajnja boshja flushba per Israelzih je bila velika in blifhfva — njih shivlenje hu¬ do in gerdo. Isaija torej jim pravi: „ Poflufhajte nebefa, in semlja vlezi na uh6! Sakaj, Gofpod govori: Otroke litn sredil in fpravil nakvifhko — oni pa fo fe {'puntali v’me. Vol posna fvojiga gofpodar- ja, in ofel jafli fvojiga gofpoda; Israel pa me ne posnd mene, ne smeni fe moj polk po meni, Sapuftili fo gofpoda, savergli ga, njega ,Svetiga, obernili fe od njega. — Zhi* mti mi je toljko vafhjh daritev ? Navellzhal fim fe ovnovfkih shgavfhinj in vafhih pitan* zov tdlfhe; sa kri vafhih junzov, jagnetov, kdslov ne mdram. Zhe pred - me hddite, kdo vam veleva hoditi le mandrat po moji vdshi ? Ne noflte mi vezh prašnih darov. Vafhe kadilo? — nagnufno ini je. Vafhih mldjov, vafhih febčt in f- hodov, ne morem: GL z 244 jih nizh vezh fhpdgati takih pregrefhiiih prašnikov. Vafhe mlaje in godove zhertim, fitni fo mi; navelizhal fim fe jih. ,Stegujte fhe tako proti nebu roke , od vaf obrazhu* jem ozhi, in fhe toljko molite, ne vflifhim vaf: kervi polne fo vafhe roke. Operite, ozhiftite fe! hudobijo fvojih del pofpravite fpfed mojih ozhi! nehajte greh delati! fto- riti dobro fe vuzhfte! pravize vaf bodi fkerb! satiranzam pomagajte! ftorite firotam pravi¬ zo, ponefite fe sa vddvo! To ftorivfhi fhe le pridite, in fe prizh jte s’mano. Enaki fhkerlatu naj fo tudi vafhi grehi, kakor fneg bodo beli. Rudezhi kakor karmesin naj fo, vovni bodo enaki. ,J Veliko Israelzov je previdilo pregreho fvojiga shivlenja. »Spravit fe s’ Bogam , in sbrifat fvoje grehe, fo pokoro in dneve pras- novali, pa bili fo ravno cifti nepobolfhaui ljudje. Isaija jim pravi: , Je pazh to poft po moji vfhezbnofti (pravi Gofpod) de fe zhlovek tare kak dan? de glavo po bizhovo obefha ? de fe vala v’ raTovniku po prahu ? — Poft pravifh te¬ mu in dan, ktiri bi hotel vfhdzh biti Bogu ? Ni poft, ki ga jes hozhem, raji tak? Vesi rasdčri, ki te greh ima v’njih, jarm raspiifti in jermene, proftoft daj satrenzam, vfe take jarme potari. Lomi med Jazhne fvoj kruh, in preganjane vboshize v6di na fvoj dom. Kadar vidifh nasiga, ga obleži, in vb6shizu * fvojifflu bratu, fe nikar ne perkrivaj. Po Sa¬ rino ti boljuzh tiftikratsafjala, tvoje sdravje bp hitro pergnalo, tvoja praviza pojde pred 245 teboj in boshje velizhaftvo ( njega prijasnoft ) sa teboj. Takrat bofh klizal, in Gofpod fe ti bo glalil, krizhal, on pa porezhe: Le) me! —Zhe ferze fproftrdfh lazhnimu, iti kopernezho dufho nafitijefh — vedno te bo ravnal Gofpod, in nalitil tudi tvojo dufho ob fufhi, pokrepzhoval bo tudi tvoje kofti. Enak vertu namakanimu bofh, enak shivi- mu ftudenzu, ki mu nikolj voda ne pdjde.” Veliko Israelzov je imelo prav majhine mifli od Boga. V’podobah fo ft ga narejali pa miflili, de kaka boshja mozh v 5 takih 16 podobah prebiva. Poklekovali pred take po¬ dobe, v’potrebah fo k’njim fvoje savupanjs jemali, po boshje fo podobe zhaftili, kakor bi bile Bog take podobe. Isaija jih od take nefpameti savrazha, in vuzhf jih zhiftejfhi in vrednifhi mifliti od Boga. Rekel je Is- raelzam, ki fo Boga s’fvojim kratkim vu- mam dofezhi, in viti ga in sapopafti hotli dati v’ podobah: „ Kdo meri vodd na dlan, kdo nebo s’ pedjo tehta, kdo vsdigne tesho semlje s’ tre¬ mi perftm!? kdo deva gore na vago, vaguje grizhe na vashine torija ? Kdo obrazha Gof- podoviga duha? ktiri fvetnik ga njega vu- Zhi? — Glej! narodi fo mu kapla na veder- nizi, prahek na vage torilu — glej! kakor finet on otoke popihuje! vfa Libanfka gora mu v’ ognj ne sda , ne shival po nji v’ shgavni dar. Oni in pa nizh fo vfi na* r6di vprizho niega, prašno nizh, in pa manj kakor nizh fo njemu permerjeni. Po ko¬ mu tedaj hozhete soobl/zhiti Boga, kakfhino 24 « podobo njemu permerjati? —,Sene svefte? ne fJifhite? Vam ni bilo she nekadaj pove¬ dano? nifte podvuzheni, kar semlja ftoji'? Nad semle okrdglejam on fedi. in kakor ko- bilize fo mu njeni prebivavzi. Kakor pert on rafteguje nebo* kakor fhotor, prebivat pod njim, ga rasproftira. Knese dela on v’nizh, in fveta sapovdvavze ou konzhuje. Komej fo vfajdni, komej vfjani, komej ko¬ renini pod semljo njih deblo, on pa kar pihne v’nje, in vfahneni fo — pifh jih po¬ bere, kakor fternifhe. Po komu tedaj, pra¬ vi fveti Bog, me hozhete opoddbiti ? Komu hozhete, de vidim enak? Vsdignite ozhi', in poglejte, kdo je vftvaril svesde le tifte vfe? On vddi njih trumo po fhtevilu na neb6, Po imenu jih poklizuje. Nobena fe ne samudi po veliki njegovi mozhi in obla- fti. *— Zhiovek pa gre in nafeka zedrov, podžre fmrek in hraftpv, napravi fkladanzo hoflinih panjov, jih jemle, in fe greje per njih, vkuri in pezhe kruh; kar pa jih ofta- ne, jih podela v’ boga, fi jih podela v’ mali¬ ka, gre in pred njega poklekuje, teleba na tla, ga mdli in pravi: „ Varji me; ti' fi moj Bog!” Bi fe moglo boshje velizhaftvo in ma* likvanja nefpamet terji popifati? Ljubi otrozi! tudi sa naf fhe fo lep na- vak ti prerokovi reki. Kdo jih more brati in ne obzhutiti shive zliafti do Boga, proti ktirimu fe sgubf vfa velikota in lepota. Kdo jih more brati, in ne previdi, de Bo¬ gu le s’ zhiftirn in fvetitn shivlenjam, in pa 247 s’ nobeno drugo rezhjd lepfhi ne moremo fkasati zhafti ? ii 3. ,She nekoljko lepih Isaijovih prilik. Isaijovi reki fo s’ lepimi in velikimi ref- nizami bogati. Sateran in reven polk fo bili Israelzi o tem zhafu. Isaija jim dobrim , ko- ljkor toljkim, tak6 lep6 in v’ shivo pokashe ljubo boshjo prijasnoft, in blago njegovo mi- loft, de je zhloveka to fhe tako podertiga moglo poravnati in oshiveti, nebefhki roli enako, ki na roshi vendzhi migla. Hudobnim pa neisproflivo boshjo ojftroft, ki nefpokčr- ne grefhnike tepe s’njo, popffhe s’takimi terdimi befedami, de fo gromu in ftreli ena¬ ko fhe taziga divjaka prefunile. ,Shkoda bi vam bila , ljubi otrozi! ko bi ga ne flifhali fhe nekoljko: „Tako govori Gofpod, on velik in vi- fok, ktiri ftanuje vezhno, ki fe mu ,Sveti pravi: Nebo je moj ledesh, semlja moje podnoshje. Na vif6zhiui in v’»Svetfnjfhu pre¬ bivam, pa tudi per ljudeh pobitiga in poder¬ tiga duha, de oshivlam duha podertim, de oshivlam lerze pobitim.” 57, 15. „ Rasvefelijdzhe je milo boshje ok6— kakor jafno fonze podeshju; kakor ob shet- v i roiin oblak. Varh in hramba per vfim je Gofpod, lopi enako fenzhini o sagatni fopar- 24S zi — kotu savetnimti enako o pifhu in na- ljivu. ” 18» 4' 4» 6. „Povsdignite proti nebu ozhi, poglejte semljo pod njim. Kakor dim raskadilo fe ne¬ bo , semlja fe bo poftarala kakor oblazhilo , pravi Gofpod , iu nje prebivavzi bodo pomer- li muham enako; moje svelizhanje pa je ved¬ no, in moja praviza ne prejda. ” 51, 6. „ Hribi naj fe premikajo, grizhi fe gi¬ bajo, ali moja miloft do tebe fe ne premak¬ ne, pravi Gofpod, mojih obetov fklep fe ne gane.” 54> . . ,, Bog vezhen je Gofpod, ftvarnik je semlje pokrdjn — ne opefha, ne vtrudi fe on, nihzher ne vumevuma ujegoviga. On da- ja pefhavzam mozh, on omagovavzam veliko krepkoft. Mladenzhi pefhajo in omagujejo, junaki fe opodkajo in padajo — ali ktiri v’ Gofpoda savupajo, jih je mozh, novo perje jim kakor orlu podrafe, tek <5 , pa ne opefhajo, gred6, pa fe ne vtrudijo. ” 40,28. . ;, Tako govori Gofpod - Bog, on ki te je vft varil, on ki te je sooblizhil: Ne boj fe; refhujem te. Po imenu te klizhem ; moj fi. Po vodah naj gasifh, fim per tebi ; fhe taki valovi te ne satope, Po ognju hodi, ne bofh fe opalil, ne bo te pljdme« Sakaj drag fi mi, vrdden li me, ljubim te.” 43, 1. »Tako pravi Gofpod-Bog, odrefhemk in Israelfki ,Svetez; Jes Gofpod fim tvoj Bog, kite tvoj prid vuzhim , ktiri te vo¬ dim po potu , ki ga hodi 2 Kaj ko bi fe mojim sapo vdira vdal! — Reka to tvoje frezhe bi 249 bilo, in tvoje blagditi kakor tnorfkiga va- 16 vja. ” 48» 17. „Terpentinka bote vi grefhniki, ki fe ji perje sazverka , vert bote bres mdzhe. Vafha m< 5 zh bo pesdir, in vafhe delo jifkra, in vkup bota sgorela — ne bo ga gafivza. ” 1» 3* „ Gorje jim, ktiri hudimu dobro, in dobrimu hudd pravijo, ktiri ttno v’ljuzh, iti ljuzh v’tmo fpreobrazhajo; gorje jim, ktiri fe v’lailnih ozheh vumetni sde farni febi; gorje terdnim popijavzam per vinu, juna- katn per pijani kvafnini; gorje jim, ktiri sa dar krivizhnika odvesujejo, in nedolshnimu pravizo jemlo. Gniljatuv bo njih korenjina, iu njih zvet kakor prah fe raskadil.” 5, »Hudobni, in pa ferdito morje! Ne mo¬ re per pokoju biti, valove shene, in mezhe blato in gnufobo. Nobeniga mirti, pravi moj Bog, nimajo hudobni.' 5 57, ao. „ Pofiufbajte me, vi, ki po pravizi hre- penite! ti ljudftvo, ki v’ferzu hranifh mo¬ je sakone ! Ne bojte fe zhlovefhke safram- be, ne ftrefujte fe nad njih vkljinaojam; mol, kakor oblazhilo, jih bo jedel, zherev, kakor vdvno, povshil. Moja praviza pa je vekomaj, in moja blagdlt od rodii do redu.” SI, 1—9' „ Trava je vef shivot, njegova lepota enaka zvetju po polju. Boshja fapa naj va-nje potegne, in trava vfahne, zvet fe ofpe. Tra¬ va ref je to ljudftvo. Trava vfahnuje, zvet svene nafhiga Boga befeda pa vezhaa oftane,” 49» 6, 250 „ Vefelje obhajaj nebo! vrifkaj semlja! glaf poshenite gore! — tako namrezh pravi Posabi le mati fvoje dete* fe ne bo vfmilila fvojiga laftniga fimi? — pa posabi naj ga ona — jes tebe ne bom nž posabil. ” 49 * 13 - Te prerokove befede fo boshji isreki, de vemo. Bog pa po ravno temu Isaiju pra« vi: „ Kakor gre desh in fneg od neba * pa ne fpet nasaj, ampak setnljo poji, in jo ro- doviti ju selenf, de roduje fetino feme, in kruh, ki ga jemo: tako bodi tudi befeda, ktira is mojih uft gre — ne h 6 di naj prašna nasaj, opravi naj, kar hozhem; sgodi naj fe, po zhimur jo pofhlem. ” Ljubi otrozi de bi fej tudi per vaf ti boshji reki lep fad obrodili I 114. Jeremija. Ljubi otrozi! lepi Isaijovi reki fo vam vefelje bili, vem. Ginil do shiviga vaf bo mili Jeremijov glaf. Tako perferzhno, ta¬ ko terdo naf opominja shivlenje poboljfhati, de bi, po prigovoru, kamen omajal. Poflu- fhajte ga famiga: „ Oftermite nebefa! od llrahu in groše poginite, pravi Gofpod- Bog! Moj polk je floril dvojo hudobijo — Mene, vir shive vode fo sapuftili, in isfekali fi rupe — ljukna- fle rupe, ki vode ne dershe.” 2, 12. Tako nefpametno pozhenja vfaki zhlovek , i ktiri v’bogaftvu, v’zhafti in vTIaftihfvojo frezho jifhe, nž pa per Bogu. „ Moj fhemafti polk me ne fposna', otro* zi fo trapafti, nevumni. Na hudobijo fo prekanjeni sadofti; florici pa prav fe ne sve¬ dri. ” 4, 22. Nobeniga hudobniga otroka ni tedaj treba isgovarjati, kakor bi ue vedel, kaj je prav. „ Boga sa njegove dobrote nri hvaliti, je nevera in frovoft. „ Neverniga in neote- faniga ferza, pravi Gofpod, je ta polk. Obrazhajo fe od mene, in vedno mi vftopa- jo. Ne de bi rekli v’ fvojim ferzu: B6jmo fe Gofpoda, fvojiga Boga, ki nam sgodni in posni desh daja o fvojimu zhafu, ktiri nam hrani shetuv is leta v’leto. Vafhe hudobije vaf tega overajo, vafhi grehi vam vfe take dobre mifli odganjajo.” <>, 23. Kdor shelji Boga fposnati, in ga vefel biti, more zbifto ferze od greha ohraniti. Le v’zerkuv hoditi fhe ni prava boga- bojezhnofi:. „ Svoje shivlenje in fvoje mifli poboljfhajte , pravi Gofpod - Bog. Ne vu- pajte v’fvoje lashuive befede. Ne gonite smiram: Gofpodova vesha! Gofpodova vesha! Gofpodova vesha! Le kadar fvoje shivlenje in mifli ref popravite, zhe eden s’ drugim po pravizi ravnate, zhe ptujza, firote in vdove saterali ne bofte — le tiftikrat vara bom v’desheli, ki iim vafhe ozhake va-njo vfelil, dal mirno vfelej prebivati. Tako pa fe na lshi sanafhate, ki vam nizh ne poma¬ gajo. Kradete, vbijate, nezbiftvate, po kri¬ vim perfegate — potlej pa hridite, in pra- 25 * vite ftopivChi pred moje oblizhje v’ti ve- shi: „ Mi imamo pravizo pozhenjati vfe te gnufobe.” Menite, pravi Gofpod, deje ta vesha, ki fe imenuje po mojim imenu, ber- log televajfek?” 7, 3. „ Kdo pade, in ne vftaja? kdo sajde, in bi ne hotel fpee rad na pravo pot? Sakaj fe tedaj ta polk vftavla taku terdovratno na sgrefheni poti, de fe ne da savernui ? Ni ga nikogar, de bi mu bil shal njegov greh , de bi rekel: Kaj fim ftoril? Vfi dirjajo pot pogublenja, kakor v’ boj derezh konj.” 8, 4. „ Zhapla fpod neba ve, kdaj je zhaf pri¬ ti ; gerliza, laftavka, flovez dershe fvoj odhod. Polk moj pa fe dela nevedniga bosh- jih sakonov. Je zhlovek od nevumne shi- vali uefpametnifhi ali kalj?” 8, 7» „Sakaj, pravi Gofpod, je le moj polk, on ki je ljubik moj bil, toljko hudobije po- zhel? In pa kaj rmafh opraviti fhe dalej v’ moji veshi ? Bo mdnifh v’ dar pofvezho- vana mefenma, ki puhafh na-njo, hudobijo snad tebe sbrifala? Glej! Gofpod -Bog ti je ime dal: „ Olika lepa , selena , vfa v’ Jodu” Ali po Gofpodovim povelju bo med gro- mam in lomalljo ognj sgrabil njeno perje, in vfe njene mladike konzhal*” Oh, kdo, lju¬ bi otrozi! bi ne bil raji selena, kakor od ognja konzhana oljka? 11, 15. „ Koljkor samorez kdsho, ali tiger Tvo¬ je pege fpremeni, ravno toljko bote dobri mogli biti vi, zhe fe hudiga navadite” 13,23. ,Sofebno ref je to, ljubi otrozi! od grehov, ktirih fe kdo is mladiga navadi. 253 »Saftonj fe hudobnesh sanafha na profhnjo fvetnikov. „Tudi Mosef in .Samvel, pravi Gofpod-Bog, naj ftojira pred mano, takimu polku ne morem biti dober. Prozh s’ njimi fpred mojiga oblizhja, pobero naj fe — kar jih gre kugi, v’kugo,* karmezhu, podmezh; kar lakoti, v’lakoto; in kar jih gre fushno- fti, v’fushnoft!” 15, i. „Gorjd mu, kdor od Boga ferze ober* ne, kdor v’zhloveka sayupa, in fe na prej* dejdzho njegovo roko sanafha. On, in pa brin v’ nesna'ni pufhavi ! Nikolj ga pridno vreme ne obide 1 V’fam6ti je fuhi in divji, v’ folnatih in nerodovitnih tleh fahne. Biager mu , kdor v’ Gofpoda savupa, zhigar fveil je Bog! Drevefu je enak ob vodi safajčni- mu, ki po vlashni semli korenjine rasgiinja. Pridi tudi vrozhina, ne boji fe, njegovo perje shivi seleno. Ni ga fkerb fufhe med letam > le smiraj fadje sadeluje. ” 17, 5. „ Jerebiza ldshe jajza, ktirih ni ona snefla (in nima nizh od tega. Mladizhi po- pufte ptujo mater, in fe raslete). Taki je, kdor bogaftvo fpravla, pa ne po pravizi. Sapufti ga bogaftvo v’fredi njegovih dni, is njega pa trapa pogleda.” 17, it. „ .Skomina mu je, kdor terdo grosdje je.” ( Vtepalo fe mu bo, kdor hudo dela.) K£zhi ref naj fme grefhnik: ,, Kar ii me fpreobernil, o Bog ! fe fhe le kfam! Kar ii mi fposnanje dal, fhe le od shalofti terkam na perfi! .Sramujem fe, ozbi mezhem po febi nad gerdobami fvoje mladofti!” ,Sme naj ref tako grefhnik rezhi, in Bog mu po* 254 rezhe: „ Moj dragi fin , moje blago dete toshi tako! Defiravno fira djal, de ga bom, le smiraj mi je veuder na mifli! Vshali fe mi do njega! Vfmiliti , vfmiliti fe ga ho- zhem.” Ljubi otrozi! pazh je berhko, de fo be- fede teh fvetih boshjih mčsh nafhih zhafov dozhakale, in de tudi vi fhe lohka berete, kar fo govorili she pred nekaj jesarov let! Bog je tako obernil, in gotovo tudi is Iju- besni do vaf! Vaf ne bo vefelilo to? Mu ne bote hvaleshni sa to ? — V’ djanju fo- febno fe mu hvalite, de fi vfe te befede k’ ferzu shenete , in pa de shivite po njih 1 ii 5. Ezebjel, in drugi preroki. Prerofhke pifma fo kakor lepa 16ka vfa s’difhezhimi roshami bogata. »Shopek teh r6sh, pa nar lepfhih, bi vam vtegnil, ljubi otrozi! prijeten dar biti! De vam vfe bol rasfvetlim , bom fhel femtertje bol po duhu in pomenu befedf, kakor po befedab, in bom nektere isreke prezej na vaf obrazhal. E^ehjd: Lepa je podoba, ki nam pra- vizhniga v’ nji kashe: „ Pravizhen je, kdor pravizo in refnizo fpolnuje (kdor fe vliga, kar prav ni, zhiftiga sdershi) ; kdor niko* gar ne sh^li, kdor nikomur nizh po fili ne vsame; kdor fvoj kruh med lazhue ldmi, in nage oblazhi \ kdor ne pofojuje v’ obreft ali na gerde zhimshe, in nikogar ne dere» 2 5S kdor fvojo roko vmika vfleherni kri vizi, kdor moje sakone dershi, in fe po mojih sa- povdih ravna —taki, pravi Gofpod, jepra- vizhen, taki naj shivf.” 18. g. „ Kakor ref shivfm, pravi Gofpod-Bog, nozhem ne grefhnikove fmerti, ampak fpre- oberne naj fe grefknik od fvojiga pota, in shivf naj.” Pazh velika, tolashba sa vfaziga ref fpokorniga grefhnika, ki je naj nikolj ne posabi! Baruh : Lepota ftvarjenih rezhi naj naf proti ftvarniku povsdiguje: „ Ljuzh nam on pofhle, in ona perhitf: nasaj jo poklf- zbe, in trepezha ga vboga. Vefele fvetijo ondi svesde, kamor jim je pokasal. Pokli* zhe jih , in glafijo fe : Lej naf ! Zija¬ jo, in fvojiga ftvarnika fe vefele — in ta je naf h Bog.” 3, 33. Ne davite savupanja v dnar in blagd. ” Kej fo kndsi in narodi, ktiri fo slato in i're- bro nafipali, ki jim ga nikolj ni bilo sado- fti ? Po-njih je, fhli fo pod semlo, in nafto pili fo drugi namelt njih. ”3, 16. Osea : „ Vfmilenje, pravi Gofpod, mi je ljubo, n£ darčvi, boshje fposnanje ljubfhi od shgavnih darov.” 6, 6. „< Otrok nevbogliv ) in pa odpelani go¬ lob, ki fe nizh vezli ne sve! Poguba, ka¬ kor orel, ga bo sagrabla. ” Ni prava vfaka molit«v. „ Veliko , pra¬ vi Gofpod-Bog, jih Vmeklizhe, pa ne is ferza. V’me is Lvojih 'poftel vekajo , pa le sa shito in vino jim je. Kar mene tizhe, fo puntarji. ” 7, 14» 2 vfmilenje ljubi» in ponishen bo¬ di fvojimu Bogul” 6, 6. Nakum : ,, Persansiflfn je Bog — pa tudi velike mozhi; krivimu je ne sančfe« Po lomdfti in viharju hodi on, kakor po ze* fti: Oblaki fo mu prah pod nogami! Morje sakrega on, in vfufhi fe, vfe reke minejo« Hribi fe ga trefejo, grizhi fe kdlejo; sem« R 258 Ija in vefolni fvet, in po njemu vfi prehi- vavzi trepetajo pred njim. — kdo bo prebil njegovo samero?” i, 3. „ Posnd jih Gofpod - Rog , ktiri vupajo va - nj. Mil jim je — in ob fili njih mozh.” J, 7- Habakuk: „Tvoje ozhf fo vfe prezhi* lle, o Bog! debi mogel gledati hudobo, de bi tl prenefel krivize pogled.” 1, 13. „Glej! neverez nima ravne dufhe, pra- vizhen pa is vere shivi. ” 2, 4. „ Kakor vino pijanza premdti ( vpijani, Otržpi, in mu vsatne savčd), talco ofhabni- ka sheja po zhafti. Nezhaft ga perzhakuje. ” 2? 5* Bog naj bo nafh toldshnik, in nafha fveft ob lili: „ Ne oseldni fe tudi figa, ne bo naj perdelka na terti, odpove naj oljka fvoj fad, ne daj shivesha polje, odgnana bo¬ di drobniza is ovzhaka , nobeniga goveda she ne bodi per jaflih — jes pa fe bom ven- der le v’ Gofpod * Bogu vefelil, boni dobre volje v’Bogu svelizharju fvojim. Bog, on Gofpod. je moja mozh,” 3, 17. Sofonija : „Vft ravnajo trapafto, ktiri miflijo, de frezho bogaftvo daja, ki po do- brimu ne hrepene. Njih frebro in slato jih ne bo otelo ob fodbi: konez jih bo naglo.” i* IB- Agef: „ Nebo vam je rofo odpovedalo. senilja fvoj lad. Poklizal fini vam fufho nad polje in nograde, nad shito, vino in olje , nad vfe, kar setnlja roduje, nad ljudi in shi* vino« S* fnetjavo in rjo fitn vaf tepel, vfe 2?9 delo vafhih r6k fim vam s’tozho pokleftil — pa ni fe mi val’ nihzher fpreobernil.” i, 10. Tudi ponatbrini sldgi, ljubi otrozi! kakor v fe druge ftvari, fo zhloveku v’po- boljfhauje. Zhe tedaj poftavim tozha bije, vprafhaj fe : „Kaj naj poboljfham nad fabo? ” — Pa ref poboljfhaj, Nikolj ne bo ta uapzh* na. ,Shž le boshjo mifel bofh fponil tak< 5 . Zaharija : „ K’ meni fe fpreobernite, pravi Gofpod-Bog, in obernil tudi jes fe bom k’ vam.” i, 3. Kako rad jih vender ima Bog, ktiri v’ njegovim ftrahu shive! Kaj je zhloveku Ijubfhi od ozhefa ? Nobeniga vuda ne varije fkerbnej. Bog pa pravi: „ Kdor fe vaf per- takne, mi feshe v’ serklo ozhefa.” 2, 8. „ N£ s’vojfko, nž po zhlovefhki terd* nofti, ampak po mojimu duhu, pravi Go* fpod - Bog, je ob zhalu lile mogozha pom< 5 zh.” 4 > 6 » T&shenje terplenzov in shalovavzov i „ Le refnizo ljubite in mir, in vafhi poftini in shalovfri dnevi bodo dnevi vefelja in pofkakve.” 8, 19. Malahiia ; „ Nimamo vfi eniga ozheta ? Naf ni en Bog vftvaril vfih ? Sakaj tedaj eden drujiga sanizhujemo in pa golfžmo, in 16 mimo saveso fprednikov fvoiih. ” 2, to. „ Povernite fe k’ meni, pravi Gofpod-Bog, in povernil jes fe bom k’ vam, in raslozhik bote vidili med pravizhnim in hudobnim, med tiftim, ktiri Bogu flushi, in tiftitn, kti¬ ri mu ne flushi.” 3, 18. Ljubi otrozi! preroki fo fvoje lepe pri« R 2 like od nardve ali natore jemali , ki jo imamo vedno pred ozhmi. Vfa natora je ti- ki uavuk sa naf. Vfe, kar vidimo, nafogo¬ varja, _ vfe lohka dobre niifli in fvete ob- zhutleje v’naf obuduje. Le farni febevpra* fhajte: „Ljuzhin svesde, jutrajni shar in nozh, vetrovi, megla in desh , hribi in gri- zbi na koga naf opomnijo? Kaki lep navuk | nam nifo sjutraj oblaki, in rofa po travi ? golob in orel, ki fe nad nami vosi ? fadja novina in grosdje na terti ? obfetuv in she- tuv? tozha in dim is iftej? ftrupena trava in rosha, od ktire rofa kapla?” Odgovorna vfe te vprafhanja, ktiriga fx dajajte, vaf bo gotovo vefelil in |vuzhil! 11 6 . Israelfki polk v’ fusknoft peldn. Vfi fhe toljki prerofhki zhudeshi, vfi njih lepi opomini nifo vezh per Israelzih sddli. Veliko hajdov fe je fpreobernilo, »Sarepfhka vdova, Naman ,Sirez, Ninivla- lie radi in veleli fo boshjo befedo na- fe vse¬ li, in fo va-nj verovali. Israelzi pa fo le huji, in Bogu vedno nepokčrnifhi perhajali. Bog jim tedaj rezhe sadno, pa fhibo nar hu- jo napovedati. Po Isaiju , poftavim, fe je to sgodilo v’mili priliki — v’ lepi pefmi od nograda : „ Naj pojem, je djal, pefein fvojimu ljubku, pefem prijetno fvojimu ferzhku od njegoviga nograda. Moj ljubik je imel no- z6i grad v’ tolfti gorfzi. Sal6shil ga je , potre- bil katnnje is njega, nafadil ga s’ terto pre- shlahtno, poftavil va * nj turn, in islekal tla- zhfvnizo. Vupal je, dal bo grosdja, pa ro¬ dil je lifjak. ” „Sdaj tedaj Jerusalemzhane, in vi Ju- dejzi! fodite famf med mano in nogradam mojim. Kaj fe je fhe ltoriti dalo per mojim nogradu, de bi ftoril ne bil? Sakaj je, ki fim li bil grosdja fveft , lifjak obrddil?” „Pale tiho, povem vam, kaj me jemi- fel s’nogradam ftonti! Pobral mu bom pldt, de fepopafe, poderel mu sid, de ga sman- drdjo. V’ pufho naj bo; ne obresovan ne bo, ne ogreban; ternje in robidje bo raflo po njemu; oblakam pa bom prepovedal ne kaniti deshja na-nj. ” „ Ta Gofpodov nograd pa je Israelova hifha — Judejzi fo ta, ga toljko vefelivfhi, njegov fadesh. Pozhakoval je lepiga djan- ja — pa bilo Je trinofhtvo (fila in kriviza) J pozhakoval je pravize — pa krik je bil ( ftifkanzov ).” 5, 1. Jeremija je prihodno fhibo po vlih vu« flih Jndejzam napovedal: „Tri in dvajfet želih let je, tako pravj vfimu polku, kar pred dnevatn vftajam , in vam vedno Gofpodovo befedo in sveft6 osna- nujem , in vfe fi persadevam — pa ne ma¬ rate. ” „ Tdljkajnj prerokov, fvojih flushabni- kov, vam je she Gofpod ■ Bog poflal; po* fhflal vam jih je , pa nifte jih poflufhali» ue jih marali poflufhati. ” „ On fatn vam je fporozhoval: Vernite fe od fvojiga hudiga pota, od fvojih hudob¬ nih naklepov nehajte, in odanik bote imeli vedno v’desheli, ktiro je Gofpod - Bog dal vam in vafhim ozhakam. Pa tudi meni » pravi Gofpod * Bog, nifte pokorni, ” „ Torej, tako pravi Gofpod - Bog, ker vam ni mar sa mojo beledo, le molzhite, vfe toljke narode od feverja, in mojiga flushabnika Nabuhodonosarja , Babilonfkiga kralja, grem in vam pofhlem, perpelal jih bom nad to deshelo in nad nje prebivavze, in nad vfe mejezhe narode. Pogubil jih , opona- fhati in saframovati jih bom dal, rasoral in do zhidiga jih bom rasnefel. Vlaki vefel glafik bom pobral smed njih, potihnilo bo petje shenina in nevede, vfi mljfni bodo | vmdknili, vfa ljuzh bo pogafnila, pufha bo deshela, prebivalfhe bo groše in ftrahii. ,Se- demdefet let bodo Babilonfkiga kralja fushni vfi ci rasrodi.” 25, 3. „ Enake fhibe fo bile prebivavzam Is- raelfkiga kraljedva osna'nene. Pa vfe sa« ltonj, Bosbja fodba je tedaj. ropila# .Salmana- far s Afirfki kralj, torej je prifhel s’ drafh- no vojfko, in vshugavfhi .Samarijo, njih velko medo, je is Israelfkiga vfe prebi¬ vavze v’ fushnod gnal na Afirfko. Nabuho- donosar, Babilonfki kralj, je prifhel s’vfo Tvojo vojfko , je vshugal Jerusalem, velko meftp na Judovfkim, Judovfkiga kraljedva kralja in prebivavze shene vjete v’ Babilon, rekel je medno osidje podreti, in vfe mefto »53 poshgati. Kraljev dvor, hifhe po vfitn me- ftu, zlo boshja vesha je pogorela. Tako ftrafhno tepe Bog tudi žele na¬ rode, ne le pofamesnih ljudi, zhe tnu nifo pokorni! ASIRSKA SUSHNOST. ( I 4 € 117. Dobrodelnoft ftariga Tobija. Med Israelzi, ki to bili na Afirfko gna¬ ni, je pa le-raosh bil, vef bogabojezh in pravizheu. Tobija mu je bilo ime. S’ sheno in linam , ki ga je ediniga imel, fo ga v’ Ni¬ nive pergnali, v’ velko Afirfko mefto. Pa tudi v’ ptuji desheli je bil Tobija Bogu sveft, in je dershal vfe njegove sapovdi. Ker fe je Boga le tako dershal, mu je Bog per »Salmanafarju, Afirfkim kralju, miloft dal. Kralj mu je dopuftil hoditi proftimu po vli desheli. Tobija je bodil, in daja sdrave na- vuke vjemzam. Vfaki dan obhodi fvojo ro¬ dovino , tashi jih, in jim podeluje, koljkor premore. Obdaroval ga je enkrat kralj s’ defetimi talenti frebra. Tobija gre v’Ragefhko me¬ fto &’njimi, ftorit dobro vjemzam tudi ondi. Nafhel je med vjemzi Tvoje rodovine neko¬ ga , Gabaela po imenu, bogabojezhiga, pa vbosiga mosha. Bres obrefti mu je pofodil vef ta dnar, le pifmo fi dati rezhe. 2.64 Veliko zhafa potlej je kralj ,Salmanafar vmerel. »Senaherib , njegov lin, je nafto- pil kralovat. Veliko terfhi od fvojiga ozhe- ta je bil Israelzam, Zhertil po kazhje jih je vfe, Sdaj fhe le fe njih reva perzhne, Vezhi del fe jih nima s’ grishlejam kruha ogrefhiti , ne pofhteniga oblazhila djad na - fe. Zlo pomoriti jih je rekel veliko , in njih trupla is mefta zhes sid pometati, de fo jih ropne tize fuedle in divja sver. Pa Tobija fe ne da s’ tem ovreti v’ dobrih delih. ,She le perganja ga dobro delati ta gerda nevmilnoft. »Shivel lazhne, oblazhil nage, in pokopaval je mertve in pobite. Kralj to svedfhi mu je vfe premoshenje pobral, in ga rezhe vmoriti. Tobija je po¬ begnil, vbog in vfiga isbofen, in s’sheno in finam fe per dobrih ljudeh perkriva; sakaj veliko ljudi ga je ljubilo, in vefelilo jih je mu, ljubimu in dobrimu moshu, fkasovati nafprotno ljubesen in dobroto. Vezhi del je taka: Kakorfhini fmo mi do ljudi, taki fo oni do naf. Pet in fhtirdefet dni potlej — ftrafhna pergodba! — fo. kralja njegovi laftni linovi vmorili. Tobija je fpet domu prifhel, in vfe fvoje premoshenje prejel. Kmalo potlej je bil prašnik Bogd. Ga obhajaj napravijo b61j kofilo per Tobiju. Rekel je finu: „Idi, idi, in povabi nektire nafhih bratov, vjetih Israelzov , pa brurnne in bogabojezhe, de s’ nami sajmejo. ” ,Sia gre, kadar pa pride, pove, de vbit fsraeliz aa dlzah leshi. Ro bi mignil, plane Tobi- ja is ftola, puftf kofilo, teffa gre po tru¬ plo, ga pernefe in fkrije , de ga bo pokopal po fonzhnim sahddu. Shaloften in trepezh fede potlej h’ kofilu. »Sofedje pa fo ga kre- gali rekdzh: „ ,She le uni dan te je kralj sa to hotel vmoriti. Komej fi fmerti odfhel, in fpet pokopujefh merlizhe! ” Ali Tobija fe je Boga bol kakor kralja bal. Vun in vun je fkrivaj po trupla fhinal pobitih, jih nolil domu, fkrival, po nozhi pa sagrebal. Ljubi otrozi! kaki lep isgled dobrotli- vofti nam je Tobija! Do vbofih ima vfe, kar le premdre. Vfe obhčdi ob fili, de poma¬ ga povfot. Vfaki ljubi dan tashi, daja, po¬ maga , in zhe mu je dan prekratek, fhe nozh pervsame. Kar fe more dobriga na dufhi in telefu ismifliti, vfe flori. Lazhne je shivel , nage oblazhil, shaloftne tashil, boshje po- sablivze fvaril. Kadar ne more vfim dobri¬ ga ftoriti, jim dobro dela fej tiftim, ktiri ga blishej sadeVajo — s’ktirimi fi je v’rodu, in tiftim, ki fo vredni memo drujih — bo- gabojezhim in pravizhnim ljudem. Tudi zlo merlizhe obfega njegova dobrotlivoft — fka- suje jim fhe pofledno zhaft. Nizh ga ne ovr£ dobro delati, n6 prijatlov fvarjenje , n6 fovrashnikov shuganje, ne fmertina ne* varnoft fhe taka. Kdo ne bo ljubil taziga mosha? kdo fi n£ vofhil biti mu enak? *66 ii 8. Tobijova poterpeshliVoft v’ nadldgi. En dan Tobija merlizhe pokopvavfhi pri¬ de vef truden domu. Pod Iteno je ldgel, in safpi. Gorek laftovjek is Iaftoviga gnesda mu je v’ozhi perletel, kar oflepf. Bog mu je to nadlogo dal, de imamo perhodni sarodi isgled poterpeshlivofti nad njim. Sakaj is mladiga refnizhno Boga zhafHv- fhi in njegove sapovdi dershavfhi fe To¬ bija tudi sdaj ne tdshi nad Bogam, de mu je f lepoto dopuftil. .Stanoviten je bil v’bosbjim lirah u, in pa fhe hvalil Bogu sa to terplen- je fe je vfe fvoje dni. f Shlahta in prijatli fo fe njegovi boga- bojezhnofti pofmehovali, in djali sdaj: „Kaj imafh sdaj od tega, de fi toljko vb6gajme sdajal, in toljko merlizhov pokopal V ” To¬ bija jih je fvaril, in pravi jim: „Nikar ta¬ ko! fvetnifhki otrozi — otrozi Abrahama, Isaka in Jakoba fmo — shivlenje drugo naf fhezhaka, ktiriga Bog tiftim daja, ki mu svefti oflanejo, ” Ana, Tobijova shena, ga je o preji shivela, in pridno delala vef dan. Enkrat je savolo pofebniga prida po verhu predfhine fhe koslizhka dobila, pernefe ga. »Slepi To¬ bija ga flifhi meketati. Vedel je, de per- prefti toljko ni mogla. Rezhe tedaj: „Pa lie, ko bi bil vkraden ? Nasaj mu ga dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne fmemo jedi, zlo 257 dotakniti fe jene.'’ Tebefede foAnogrosno sbodle, siuirjala ga, in veliko mu jih je ozhitala. Tobija je poterpel molzhe to reglanje. ,Solse fo fe mu vderle, sdihoval je, in mo¬ lil; „ Gofpod-Bog! pravizhen fi, je djal, in 'pravizhne fo vfe tvoje fodbe. Vle tvoje po¬ ta fo miloft, sveftoba in praviza. Bodi mi miloftiv, Gofpod ! ne tepi me po mojih grehih, ne pomni mi mojih sanikernoft. Ne dershavfhe tvojih sapoved fi naf fovrashni- kain isdal, de naf ropajo, jezhijo in more. Oponafhani in safmehvani fino od vfih na¬ rodov , ki fi naf med-nje rasvel. Take ftrafhne fo tvoje fodbe , o Gofpod ! ker nifino po tvojih sapovdih ravnali, ne delali prav prizho tebe. Oh , Gofpod! vfmili fe me vender, in zhe je tvoja volja, lozbi v’miru mojo dufho. Pazh boljfhi je sa-me Vtnreti, kakor fhe shiveti.” V’frezhi je Tobija dobrdtlivofli isgled, v’terplenju isgled poterpeshlivofti. K’Bogu fe obrazha med terplenjam; tudi terplenje mu je boshja dobrota, voljn in hvalesheu ga prevsame is boshje roke. V’boljfhi pri- hodno shivlenje je obrazhal ozhf, in s’ ne- befmi fe tashil, ki naf Bog s’ terplenjam na-nje perpravla.. V’ lafino ierze pogledo¬ val, fprafhoval je fam febe, in fe ftuditi Vuzhil fhe bol greh , s’ ktirim tako re- kdzh filimo Boga, de naj naf s’terplen- jam. Okolj, v’ terplenzih je imel ozhi, in ker terplenje is laftne fkufhnje posnd, je fhe le toljkaj vfmilenfhi do njih, Boga pvofi, 2<58 de bi preldshil to teljko nadlogo. Molzhezh sadnizh je terpel; oponaThan ni oponafhal ; Bogu toshi fvoje terplenje drugimu nikomur, in po boshji volji le fe ga snebiti shelj/. Ljubi otrozi! ,She vaf ni drujiga ko ve- felje — malo fhe posnate terplenje iu brit- k6ft. Pa tudi vaf fe ne bodo zhali terplen- ja ognili. Oh! sdaj otrozi she zhaftite refnizhno Boga, in ftonte po Tobijovo nje¬ govo fveto voljo, in krotki po Tobijovo bote enkrat na ftaroft, in ravno tako voljni in vdani ob terplenju. Bog je Tobijovo molituv vflifhal, de fam ni ne miflil, nd shelel tak6. Pomagat mu je angela Rafaela poflal. 119, Tobijovi navuki sa fintu Tobija fi je bil vef fvelt, de je njegova molitva vflifhana* in de bo vmerel. »Svoji- ga limi tedaj poklizal, in rekel mu je: „ ,Sm! poflufhaj befede is uft fvojiga ozheta, in v’dno fvojiga ferza jih s’ koreni¬ no pofadi.” „Pokopajmoje truplo, kadar 16zhi Bog mojo dufho.” „Dokler shivjfh, fpofhtuj 1’vojo mater, in p6mni, kaj vfe fo savolo tebe preftali. Kadar ti pa vmerjejo, jih sraven mene po- kopli. ” „ Boga imej v’ferzi vfe fvoje shivlenje, vari fe pervoljiti v’kak greh, ali kaj ftoriti, kar bi bilo zhes boshje sapovdi.” 269 „ Vbogajme dajaj od premosfienja ! in ne obrazbaj od vbosih ozhi, tudi Bog ne bo ozhi od tebe obernil.” „ Pomdsi vfakitnu, koljkoč vterpifh. Zhe imafh veliko, daj veliko; zhe imafh malo, daj tudi koljkor malo is dobriga ferza. Ta¬ ko fi veliko saloshifh na zhafe ob lili.” „ Kdor je fvojimu blishuimu miloftiv, fe fme s’veliko fveftjo na Boga, njega Nar- vifhiga, sanafhati, in vupati, de bo milo« ftiv tudi on njemu.” „Vari fe vfe vfe nezhiftofti, moj fin ! in fkerbi, de fi ne bofh imel nikolj nizh napzhniga ozhitati v’ ti rezili.” „Ne daj proftora napuhu nd v’ fvojimu ferzu, n£ v 1 fvojih befedah ; sazhetik je on vfiga pogublenja. ” „ Prezej mu plazhaj , kdor ti kaj dela ; nikolj ne perdershuj saflushka najemniku.” j, Kar nozhefh, de bi fe tebi ftorilo, tudi ti nikomur ne ftčri. ” „ Svoj kruh delji s’lazhnimi in potrebni¬ mi, in oblazhi ndgze s’fvojimi oblazhilmi.” „ Pametniga mosha vprafhaj vedno sa fvet. ” „Hvali vfaki zhaf Boga, in profi ga; de naj vdde tvoje delo in nedelo, vfe fvoje fklepe na-nj operaj.” „ Nizh ne maraj, moj fin! vboshno fzer shivimo, pa veliko dobriga bomo vender le imeli, zhe fe Boga bojimd, greha varjemo, in pa prav ftorimo.” Mladi Tobija je vef ginen rekel ozhe- tu ; „ Ozhe S vfe bom ftoril , l^ar (le 2^0 mi rekli. ” In svefto je dershal, kar je ob¬ ljubil. Ljubi otrozi! fklenite tudi vi letd — pomnite te lepe. navuke, in kakor mladi To- bija, v’ djanju jih fpolnite. 120* Mladi Tobija grd is doma* .Stari Tobija je fhe fvojimu finu djal: „ Moj lin ! tudi povedati ti morem, de fim Gabaelu v’ Ragesu na Madjanfkim , ko fi bil fhe majhiu otrok, defet talentov frebra bil pofodil. Dolshno pifmo imam. Ko mu ga pokashefh, ti bo dal greddzh dnarje. Idi tedaj, pa pojifhi li sveftiga mosha, ktiri sa plazhilo s’ teboj gre, de dnarje perne- fefh , dokler fhe shivim. ” Mladi Tobija je fhel jifkat taziga mo¬ sha , kar sagleda vfiga lepiga mladenzha pre- pafaniga fiati, kakor bi fe fpravlal kam da- lej na pot. Angel Rafael je bil. Pa Tobi¬ ja ni vedel tega; prijasno ga posdravi in mu rezhe : ,, Ljubi moj mladenizh! snafh pot na -Madjanfko?” Odgovori: „Dobro. V’Ra- gesu per Gabaelu nafhim bratu fim she dofti- krat nozhll. ” Tobija rezhe : „ Profim , poftdj enmalo , de fvojimu ozhetu to povem.” Gre, in je ozhetu povedal. Zhudijo fe ozhe in pravijo: „ Profi ga, de fej v’hifho ftopi. ” Mladenizh pride , posdravi ftarzhika, in mu rezhe: „ Veliko vefelja vam daj Bog ! ” Ozhe pravijo: „ Hej! kako vefelje zhem le 2JI imeti? V’temi fedim Id, in fhe beliga dne¬ va ne vidim.” Mladenizh rezhe: „ Le ve- feli bodite. Pomagal fkorej vain bode Bog.” .Starzhik pravi: „ Bi ne hotel mojiga fina pelati h’Gabaelu v’Rages? Pofhtdno ti bom plazhal, kadar dojdefh nasaj.” Mladenizh odgovori: „Pelam ga, in perpelam.” Tobi- ja rezhe: „ »Srezhno hodita. Bog bodi s’ va¬ ma po poti , in njegov angel vaji fpremi. ” Mladi Tobija je sdaj zulo napravil, vsame od ozheta in matere flovo, in je s’mladenzham odrinil. 5’ njim tezhe kushek njegov. Vite pa le, otrozi! kaki dober je ljubi Bog. Ravno mifli Tobija, de na semli ni sa-nj nobeniga vefelja vezh , Bog pa mu zlo angela na pomozh pofhle, defiravno fam fhe nizh tega ne zhuti. Tako nam smi- raj Bog, kadar fmo shalottni, she vefelje perpravla. Kadar fmo fi nar manj fvefti, nam je velikrat nar blishej boshja pomozh. Oh! kdo bi veroval v’njega dobriga Boga, in pa fhe shaloften bil ? i2i. Včlka riba, Pervi dan pride Tobija do reke Tigri- da. Noge vrni vat fi je fhel na vodo. Na pa 1 velika grosna riba fe poshdne is vode, in fine po njemu. Vftrafhi fe To- biia, in savpije, kar more: „ Jomenej, Go- fpod ! lotuje fe me! ” Angel rezhe: ,, Sa plavtfte jo sgrabi, ia potegni is vode.” To- 272 bija jo sgrabi in pervlezhe. Pred nogami mu vtripa. Angel rezhe: „Istrebijo. Pa, ferze, sholzh in jetra fpravi. Sakaj sdravilo fo.” Tobija flori. Nekaj kofov je fpekel, druge nafdlil, de jo imata po poti. Tako nam je marfikak nakljuzhlej, ktiri is perviga fmert in konez obeta , lohka sadnizh sdrav in koriften , zhe nam pogiima in ferzh- nofti ne smanjka. Grefta dalej, in prideta h’nekimu me* lhi. Tobija pravi angelu: ,,Kej zheva no* zhiti?” Angel rezhe: ,, Mosh je doma tu¬ kaj , Ragvel po imenu. V’ rodi ti je. Hzher ima, ,Sara ji je ime. Edini otrok je, in nafledniza vfiga ozhetoviga premoženja. ,Snubi jo per ozhetu, dal sa sheno ti jo bo.’* Tobija rezhe: „,Sim flifhlal, deje bila po- rozhena she s’ fedmimi moshmi, pa pomerit fo vli. Pa fhe pravijo: „ Hudi duh jih je vmoril. Bojim fe, tudi meni bi fe taka sgo- dila. Sa fvoje ftarifhe mi je. Njih edini fin iim. Na njih ftaroft bi jih s’ shaloftjo fpravil pod semlo.” Ta ljubesniva fkerb otrozhja sa ftari* fhe — kako je lepa ? De bi jo fej vfi otro- zi imeli! Koljko nevarnoft, pregrefhkov in nefpremfflikov bi jih lohka obvarvala! Angel rezhe: „Poflufhaj, povedal ti boni, do ktirih ima oblaft hudi duh. Do ta¬ kih jo ima , ktiri Boga is fvojiga ferza sapi- rajo, in po fvojih sheljah ravnajo, kakor shivina, konji in mesgi. Do takih ima hu¬ di duh oblaft.” Is tega fpec vidimo, de fe nam, prav m rezhi, drujiga ni bati, kakor greha. Veliko huj je od hudizhov. Sakaj le greh jih je is lepih angelov v’ take gerde pofhafti fpreme- nil. Ino Je greha fe varimo in Boga dershfmo, tudi pekldnfki duhovi nam ne bo¬ do, nizh mogli. 1 22 . Tobijova oshemtuv. Tobija in angel tedaj h’Bagvelu savije- ta. Vefel ju je Ragvel fprejel. Premifhlo- val Tobijata, in rekel je Ani, fvoji sheni: „ Le poglej, kako je ta mladenizh nafhimu ftrizu podoben! ” Po tem jima rezhe: „Od kod prideta, ljuba moja mladenzha in bra« ta ? ” Odgovorita: „ Od vjemzov v’ Nini¬ vah ! ” Rezhe : „ Morebit posnata mojiga itriza Tobija?” Odgovorita: „ Posnava ga dobro.” Ko je Ragvel le toljko lepiga od njega perpovedval, rezhe angel: ,, Ta mlade¬ nizh le je Tobijov lin, ki od njega govo¬ rite.” Ragvel fe je Tobija okljenil, jokal od vefelja, ga kufhnil* in rezhe vef folsen: „ Preljubi moj fin ! bodi mi posdravlen ! ,Sin fi dobriga , in pa dobriga dobriga ozhe- ta ! ” Tudi Ana njegova shena , in ,Sara njegova hzhi fte od vefelja jokale. Ljubi otrozi! Kdo ne vidi tukej, kak- fhino vefelje imajo eden nad drugim dobri ljudje! Kdo fi ne vdfhi tudi biti smed njih! ,She veliko fo fe pogovarjali. Ragvel rezhe ovna saklati, in gofii napraviti. Pot¬ lej ju profi sa miso id. Tobija pa rezhe: S 274 „ Danfi ne jem in ne pijem, dokler mi profhnje ne dovoljite, in pa »Sare fvoje hzheri v’ sa- kon ne obljubite.” Ragvel le vftrafhi; sa- kaj vedel je, kakfhiua fe je fedmiritsi moshem sgodila, in bal fe je, de bi tudi s'tem taka ne bila. Angel pa rezhe : „ Ne bdjte fe mu je dati. On fe Boga boji. Njemu je odlo* zhena od Boga. Torej je tudi nihzher dru¬ gi ni mogel imeti.” Ragvel rezhe: „Jes ne fumim, de je vflifhal Bog moje fklezhe fol- $e in mojo molituv. Pa fhe ravno sa to mdnde vaji je Bog k’ meni pernefel. Ne uiifli nizh vezh , dam ti jo.” Prijel je hzhe- rino defnizo in jo dene v’Tobijovo defnizo, rekozh: „ Bog Abrahamov, Isakov in Jako¬ bov bodi nad vama! On vaji sarozhi in fpol« ni fvoj shegen nad vama.” ; Posno po nozhi pa, kadar fo petelini she peti sazhenali, gre vender le Ragvel, in je lilapze isklizal, in fhel s* njimi jamo kopat. Miflil je, vfe lohka, de fe mu je ravno taka permerila, kakor fe je bila unim poprejfhnim. Kadar je grob iskopan, je rekel tvoji sheni*. „Rezi dekli iti gledat, zhe ni mertev, de ga pred dnevam sagrdnemo (in fe njegova fmert ne rasglafi ”). Dekla fe pervefeli: „ ,Sdrava in vefela fta oba.” Ragvel je blapzam rekel grob prezej safuti — on pa in njegova shena sashe- neta Bogu hvalo, rekdzh: „Gofpod! Israelfki Bog! hvaliva te, de fe sgodilo ni, kar fva fe bala. Miloft li nam fkasal, in pregnal fi naf salesovavfhiga fovrashnika. Vfmilil fi fe teh dveh edinih otrdk. Sdaj tedaj, Go- fpod 1 vedno te bol zhaftiti jima daj , in ti m sliko!) ne hvale prej&jati. Vfi narodi naj po tein fposnajo, de ti fi Gofpod po vefol- nimu fvetu.” Ljubi otrozii koljko je le moglo vefelje biti teh dobrih ljudi po takih britkoftih! Go¬ tova refniza je tedaj *— Bogu uaf ni terpin- zhiti ljubo. Po hudim vremenu nam on fpet s’milim fonzhikam perfija. Pa joku in jih— tenju naf fpet s’ vefeljam ofpe. Pofkufha* kdor v’boshjim ftrahu shivi, ga on le, potlej pa veDzha. Bila je pa , koljkorfhino vefelje, ravno toljka tih ljudi tudi hvaleshnoft proti Bogu« Hudi ljudje v’frezhi Boga posabijo , in ve- ielje jih dela fhe huji. Dobrim ljudem je vfako vefelje nov porok boshje ljubesnivo- lli, in nov perganjik ga s’dobrim djanjatn povifhovaci. 123. Tobija gre dormi. Ragvel je fvoji sheni rekel shenitnino napraviti. Dve debeli kravi je rekel saklati in fhtiri ovne, Vfe fvoje fofede in prijatle i e . na shenitnino povabil* V’Tobija pa tifhi fej fhtirnajft dni oftati fhe per niemu. To¬ bija tedaj, ker ni hotel s’ predolgo pomudo shalofti Tvojim ftarifham delati, proti ange¬ la , de bi mu on fhel do Gabaela po dnarje, in de naj Gabaela na shenitnino povabi. An¬ gel mu, ftqri. Tobija je ravno per jedi, kar prideta Gauael in angel. Tobija puhne is sa - mise, in posdravita in kufbneta fe, iti S a 27 6 jokal je Gabael, in Boga hvalil, rekdzh : „ Is- raelfki Bog te oblagoddri! ,Sin fi dobriga dobri* gaozheta, pravizhniga, bogabojezhiga mosha, ktiri flori veliko dobriga vbogim. Oblago- darjena bodi tudi tvoja shena — in doshived vama daj Bog otroke in nuke. Oblagoddr- jeni naj bodo vajini ftarifhi in mlajfhi po Israelfkimu Bogu, ktiri gofpodari in kraluje na vekomaj. ” Vfi prizhijdzhi fo rekli s „Amen, sgodi fe!” Potlej imajo shenitni- no > in veleli V boshjimu ftrahu fo. Boshji ftrah tedaj ni, kakor nektiri miflijo , kifla merda in shaloft. S’ prelepim in shivim vefeljam navdaja. Vfake druge vefelja oshivla, polepfha, in jih povsdigne. Zhifte in nedolshne nam ohrani nafhe vefel¬ ja , in obvarije, de v’ nesmero in rasboto ne sdivjajo. Per vfaki rezili ima ftrah boshji fvoj prid. Bogabojezhi ljudje fo pod fonzam nar frezhnifhi ljudje. Kdo ne vidi tega per danafhuim omisju tih bogabojezhih ljudi, ki fo tako uno pofht^ni, dobri, perferzhni, prijasni, eden do drujiga tako ljubesnivi — tako blagi v’B6gu! Ko je fhtirnajft dni prefhlo , rezhe Eagvel Tobiju: „ Oftani fhe per naf kak zhaf. Pofla bom dal do tvojiga ozheta, in jim fporozhil, de fe ti dobro godi.” 'Pobija rezhe: „ Jesvem, moj ozbe in moja mati she sdaj dneve in ure fhtejeta, in slo jih fkerbim. ” Ragvel ga je fhe veliko mole¬ doval. Pa Tobijova ljubesen je bila toljka do ftarifhov , de fe ne da pregovoriti. Ragvel mu isrozhi tedaj »Saro, in po verh« mu da * 7 ? polovizo fvojiga premoshenja, to je, hlapzov dekel, velbljudov, krav in drugje shivine. pa tudi dnarjov veliko, in ga je odpravil sdraviga in vefeliga, rekdzh: Sveti boshji angel te peli in perpdli sdraviga in vefeliga domu, in Bog ti daj najti sdrave ftarifhe in vefele, meni pa, preden vmerjem, fhe vidi- ti vajine otroke.” Ozhe in mati fhe sdaj fvojo hzher objameta, kufhueta, in opo¬ minjata jo, de naj defhzhika in babizo fpofhtuje, ljubi fvojiga mosha, de naj der- shino in vfe prav gofpodfnji, in pa bres ma- desha bo per vfim. »Sara — deliravno od joka morebft ni mogla povedati — je vfe to ftoriti terdno fklenila. In tako fo odrinili. Vite, ljubi otrozi! Dobri ftarifhi opo- j minjajo fvoje otroke le k’ dobri mu. Lepo boshje obrazhilo je tudi to. Otrozi fe fhe ne morejo shiveti farni. .Starifhe tedaj jim je dal Bog. Oh, ljubi otrozi! Pregrefhno bi bilo, zhe bi fe vam fitno sdelo ftarifhov oporninvanje. »She Je Boga raji hvalite, de vam je tdke dobre dal, in po Tobijovo in I ,Sarino fpolnfte s* vefeljam njih lepe navu- ke. Le tako bote po Tobijovo in »Sarino tudi vi enkrat dobri in frezhni ljudje. 124. Tobija pride domu. Ker fe je bil vender le nekoljko dalej s’ shenftujo lin samudil, je flariga Tobija sazhelo fkerJbeti doma. Rekel je Ani: „Sa- kaj, mifiifh , ni najiniga find tako dolgo ? Kaj bi ga kolj mudilo? Moreblt je Gabael vmerel, in nihzher mu nozhe dati dnarjov?” Slo shaloftna bila, in oba ozhe in mati fta jokala, ker ga o pravim zhafu ni. Mati she zlo neprenehama joka, in fe ne da potolashiti. Le smiraj je x gnala: „Oh, moj lin! oh, moj fin! Pokaj fva te pofhilala is doma v’ptujo deshelo? Oh, tebe jigrazho najinih ozhl, tebe najine ftarofti podpiirno, tebe vefelje najiniga shivlenja, najine rodovine vfe vu- panje! Joj, bogata sadofti bi bila, de bi le tebe po fvetu podala ne bila 1 ” Tobija jo tolashi, in ji rezhe: „Bodi fej tiho, in ne •shaluj tako! Gotovo fe mu dobro godi. Mosh je dofti sveft in pofhten, ki fva mu ga dala.” Pa ni je bilo vtolashiti. Vfaki ljubi dan, leta in gleda okolj, po vfih po¬ tih jo je, koder bi bil vtegnil priti, de bi ga vgledala od delezh. Ob potu feda na rob hriba dan na dan, ki fe je vidilo delezh okrog , in perzhakuje ga. Enkrat ga vgle- da od delezh. Per ti prizhi ga fposna. Ko bi trenil je domu ftekla, in k’ moshu pervpi- je; „ ,Sln gre ! ” Pred biti do ftarifhov, fta bila angel in Tobija fpredej fhla. Tobijova shena fe je s’ dershlno in zhedami kafnejfhi pomikala sa njima. Angel sdaj rezhe Tobiju : „ V’ hifho ftop/vfhi mOli narprej Gofpoda, fvojiga Bo¬ ga, in ga sahvali. Potlej idi k’ozhetu, kufhni jih, in s’ribinim shojzham, ki ga per febi nofifh , jim ozhi pomashi: tiflo uro bodo ozhe pregledali, in te viditi imeli veliko vefelje.” 279 Pfizhik pa, ki rta ga bila Teboj pelala, mej ti m pertezhe naprej, kakor bi hotel nju* ni prihod napovedati, s’repam je migal, in le toljko Te perkupoval. .Slepi ozhe je vftal, in hozhe naproti tezhi fvojimu finu. Pa povfot sadeva slo¬ gami. Hlapzu je tedaj podal roko, de naj I ga pela, in je iinu hitel naproti, in ga ob¬ jame in kufhne. Tako To tudi mati ftoriii, jok sasheneta oba od vefelja. Boga hvalijo vlx sdaj in ga molijo. Potlej fedejo. Mladi Tobija je sdaj po ribini sholzh fegel, in ozhetu pomashe ozhi. Mrena, kakor bela jajzhina mreniza, fe je odljupilaod ozhi. ,Sin jo prime, in is ozhi pofname. Per ti prizhi fo ozhe pregledali. VTe Boga hvali. .Stari j Tobija pa je vefelje sagnal: „Oh, Gofpod , Israelfki Bog! zhaft tebi in hvala! Tepel fi me, pa fpet me osdravil! Le poglejte, Tpet vidim Tobija, fvojiga fina!” Tako je bila hvala Bogu njegova perva befeda. Vfako vefelje mu je dar is boshje roke. Smiraj polno Boga je njegovo ferze! VTe v’ vfem mu je bil Bog. »Sedem dm' potlej dojde frezhno tudi ,Sa* ra, mladiga Tobija shena, s’hlapzmi, dekla¬ mi, velbljudami in shivino. Pernefla tudi fvojo dnarino doto je, in pa duarje, ki To jih od Gabaela dobili. Vfe dobrote, ki mu jih je Bog po tnla- denzhu ga fprennvfhimu fkasal, sdaj Tobiji ftarifham pove. Tudi prijatli Tobijovi hodi¬ jo, in fo mu frezho vofhili. Gofti fo bile, in vfe je vefelo. 280 In tukej, ljubi otrozi! premiflimo jo nekoljko vfo to pergodbo. Boshje previdnofli lep isgled nam da pred ozhi ta pergodba. Tudi tukej je Bog mnoge rezhi, velike in male, velele in sha- loftne ftrdnil, de flori Tobijata, in njegdvze dobre iu frezhne. Odgon toljziga naroda in pa fushnofl -e laftovo gnesdo na fviflih, mo- gozhen kralj s’ toljkim daram — in pa kosil- zhek — glejte, vaditi fe v’ krepofti in zhed- nofti je moglo perloshnofl biti Tobiju vle to , vfe fe je moglo vjeti , de je naneflo Tobi- jovo frezho. Kako zhudno, modro in do- brotlivo vd Bog obrazhati zhlovefhke rezhi! In ravno tako jih tudi nafhe obrazha fhe smiraj. Vfe naklauja fvojzam na dobro. Bo¬ di majhino ali veliko, nizh fe ne sgodl po kaki vaoi. Vfe obrazha on. Nobena frezhna na¬ mera nozhe le povefeliri. Nobeno terplenje naf ne pride le bolet. Vfe, vfe zika kam drugam — pobolfhati naf hozhe, in pa sveli- zhati. Oh, naj bi fvoje laftno shivlenje pre- mifhlovali, koljko fledov tudi nad feboj bi dobili boshje previdnofti ! Kako lepo in zhi- fto bi nam boshja previdnoft in ljubesnivoft safjala is laftniga nafhiga shivlenja! Pa5 de bomo dobri in frezhni, naf tudi boshje nakldmbe prav obrazhati Tobijove sgodbe lepo podvuzhe. Per vlih okoljfhi- fiah fvojiga shivlenja je Tobija dobri ga delal, koljkor je mogel. Vfmileno je obernil kral- jov dar. Toljko fe je ponafhal sa vjete Is- raelze, in tako nevtrudeno je merlizhe po- kopoval, de ga na pol oinedlevzhniga sa- fpaniz pod fteno pofilj. Per goli mifli, kosle bi vkradeno biti vtegnilo, je she ftud nad tatvino pokasal, Vef v’ boshjo voljo vdan je bil ob fvoji flepoti in shalofti, vef poln savupanja je ldzhen biti molil , iu vef shiv vere je fmerti sashelžne zhakal. Le ne- koljko tega naj bi bil opuftil, ne bilo bi is njega raziga krepdftniga mosha, in ne bilo bi fe mu isfhlo vfe tako velelo. Tako pa fo mu njegova dobrodelno!!, poterpeshlivoft, njbgovo vdanje v’ boshjo voljo, in savupan- je v’ Boga toljko dobriga dale. Ravno tako moremo tudi nu prilike, ki nam jih vaditi naf v’dobrim Bog vfaki dan ponuja, zhe ho- zhemo de nam jih bo prid, prav vfe obra- zhati. ,S6me bo, ki Ob fvojim zhafu prele¬ pi fad rodi, tudi sa naf po tem takim vfaka dobrota , ki jo vbogimu fkashemo; bo vfako terplenje, ki g§, poterpeshlivo prenefemo, in vfaka mifel v’ Boga. Tiftim, ki Boga ljubijo, in torej njegovo voljo ftorč, fe vfe na prid iside. Boljfha in svelizhuje jih. Ljubi otrozi! Doleti'naj nam, kar kolj hozhe, vfelej imejmo terdno vero: „ Bog obrazha tako.” Terplenje nam bo lajfhala , vefelje pa dvakrat toljko delala. Per vfaki perloshnofti ftoriti kaj dobriga, fi miflimo: „ Bog hozhe * de sdaj to ftorimo! ” ,Serze nam bo to h’ dobrimu dajalo. Vfaki zhaf shivlenja prav delajmo, in sanefti fe potlej fmemo, de jo bo tudi Bog s’nam prav obes> nil. 2g2 125. Angel fe da fposnati. ,Stari Tobija poklizhe find k’ febi, in mu rezhe: „ Kaj hozhemo dati temu fvetimu moshu, ki te je vodil?” ,Sin odgovori: „ Pazh ref, ozhe! kako ga zhemo po vred- nofti plazhati ? Kaj mu dati po meri njego¬ vih dobrot? Sdraviga pelal in perpelal me je* Po dnarje je on fhei h’ Gabaelu* Sheno mi je naklonil. Od nje hudiga duha je od¬ gnal , in ftoril njenim ftarifiiam neismerno vefelje. Ko me je riba hotla poshreti, mi je shivlenje otel. Vam je k’pogledu pomo- gel. Obful naf je s’ vfimi mnogimi dobro¬ tami , in neisrezheno veliko dobriga nam ftoril, Kako mu vfe to po saflushenju ver¬ nici ? Profim , ozhe ! napraviti ga fkurite, de naj fe vredniga ftori polovizo vseti vfi- ga, kar fva pernefla! ” Ozhe in fin fta ga na ftran poklizala, in premoshenje fpolovf- niti mu ponujata, ter profita ne sanizhovati te bitve daru. Oh, kaki lepi isgled pohlevne, shive, ferzhne hvaleshnofti! — Angel jima rezhe: „ Boga v’ nebefih hvalite, in dajajte mu hvalo pred vfimi ljud¬ mi ! On je to teljko miloft fkasal nad vami. ,Skrivnofti kaziga kralja ti naj fe molzhe ~ boshje delo pa bodi rasglafovano, in Bogd hvala sa-nj dajana. Boljfbi je moliti, po- ftiti fe in vbogajme dajati , kakor fhe tolj- ko slata na kup fpravlati. Boshji darovi, ki fe vbogim podelujejo, od pogublenja ot- »83 mejo, sbrifujejo greh, in dofezhi dajo miloft in vezhno shivlenje. Kdor pa greh in kri- vizo dela, je fam fvoje dufhe fovrashnik. Torej rasodel fkrivnoft vama bom, in je ne vezh perkrival. Kadar fi sTolsnimi ozh- mi molil, kofilo popufhal, na domu podne¬ vi merlizhe fkrival, in pokopoval po no- zhi — nofil lim jes tiftikrat pred Gofpod-Boga tvojo molituv. In ker fi Bogu bil prijeten, je mogla fkufhnjava nad-te priti, de fi fe pokasal. Sdaj pa me je Bog poflal osdravit te, in linahi tvoii hudiga duha odpravit. Rafael namrezh flm jes — angelov tiftih, ki pred Bogam Rojimo!” Vftrafhila, to flifhat, ftafe, trepeta¬ la , in na obras od ftraha fta pred nj popa¬ dala. Angel jima rezhe: „ Mir vama! ne boj¬ ta fe! Bog je hotel, de fim tako dolgo bil per vaf. Njega hvalite! Njemu pdjte hvalo! Sdi fzer fe vam , de s’ vami jem in pijem. Pa moja jed in pijazha je nevidna, ne more je noben zhlovek viditi. — Pa zhaf mi je, de fe k’Njemu povernetn; ki me je poflal. Vi pa Boga hvalite, in rasglafujte vfe te njegove zhuda. ” To isrekfhi je sginil fpred nujnih ožiti, in vezh ga ne vidita. Ona pa na obras pa¬ deta , in Boga hvalijdzh molita tri ure de fe ne ganeta. Potlej pa fta povfot toljke zhu- deshe bosbje rasglafila. Tako ginila jih je angelova perkasen. V’ferze tudi mi fi jo vtifnimo. Ta fveti angel boshji v’ poftavi Iepiga 284 mladenzha, prijasna podoba vafhiga angela varhaje, moji ljubi otrozi! Kakor mladiga Tobija ozhicno ta angel, tako tudi vafhi angeli varhi po nevidama vaf fprenilujejo, varjejo, in v’fkerbi fte jim. Ne sgube vaf nigdar is ozhf, fpofhtujte jih, ljubi otrozi! in nikolj nizh hudiga ne ftorue njim pred ozhtm. Pa tudi angel je vam isglel. ,Sama pri- jasnoft, dobrota, in fvetoft ga je. Tashiti, pomagati, rasvefelovati —- Boga poveli* zhovati — to je on delal. Ljudem k’ pridu vef boshji flushabnik je on bil. Tudi vi, ljubi otrozi! fte enaki lohka fvetim angelam. Tudi vi' namrezh bodite po angelfko pri« jjasni, ljubesnivi in nedolshni. Kadar vam ftoriti dobro teshko perhaja, tniflitefi: „Ka- ko bi le angel v’ takimu ravnal ? Kako sa- maknen, poftavim, bi pred Boga pokleknil? kako ljubesnivo ptujzu pot kasal ? kako bol¬ niku jed prijasno podajal? ” Vfe fhe tako vam bo loshej po tem. Zhe vaf mifel kaj hudiga pozheti obide, miflite fi: „ Bi to tu¬ di kak angel ftoril? Bi bil tudi on takd to¬ goten, samerliv in nevofhliv? Bi bil tudi on takih nefpodobnih befedi'? Bi imel tudi on vefelje nad neframnimi rezhim?” Kmalo vam bo vefelje prefhlo do hudiga. Sakaj lepfhiga in vefelfhiga faj ni, kakor fvetim angelam enak biti — voljo boshjo fpolnovati pa semli, kakor jo angelzi v’nebefih ! 285 126. ,Smert ftariga in mladiga Tobija. Boga fkasavfhiga mu toljko dobrotnih in miloftvih zhudov je Tobija s’lepo pefem- jo hvalil, rekozh: „ Velik, Gofpod! fi, vekomaj velik, Od veka do veka veliko je tvoje kral- jeltvo! Tepefh in sdravifh* Pelafh ga v’ jamo, ino perpelafh ga is nje, Nihzlier ne odide tvoji roki. Hvalite Gofpoda Israelfki otrozi, .Sjav/te ga vprizho narddov ! Raftrofil med narode ga ne posnajdzhe vaf je, De zhuda osnanujte njegove, De jim Boga povejte, vfigamogozhniga njega, _ De svunaj njega ni drujiga nobeniga. Tepel sa nafhe pregrehe naf je, Pa refhil po fvoji milofti naf bo. Torej, fposnajte, kaj vfe ftoril nam je! Hvalite ga v’ftrahu in trepetu! Zhaftite ga , s’ djanjam , vezhniga kralja ! Jes fej, flavit ga hozhem v’fvoji le jet- nifhki desheli, Njega, nad Ijudftvam pregrefhnim ki fetolj* žiga kashe nad nami! Oh, grefhniki! fpreobernfte fe k’njemu, Pravizo ravnajte pred njim, 286 Verjemite, miloft fkasal vam bo! Jes lej, in moja dufha vefeliti fe hozhe- va v’ Bogu. Vi, njegovi isvdljenzi vfi — dajajte uiu hvalo! Prasnnjte vefelje mu zelo shivlenje! Vedno hvalo mu p6jte! ” „ Tudi vaf , ljubi otrozi! opominja bo- gabojezhi zhaftitlivi fivzhik, hvaliti Boga, nad njim veielje obhajati, in ga s’ fvetim shivlenjam zhaftiti! Kdo bi taziga fvetiga mosha ne poflufhal, k tiri govori' is laftne fkufhnje, ki nam tako dobro hozhe! ,She dve in fhtiridefet let je shivel ftari Tobija, Vefelo vfe to njegovo shivlen¬ je je bilo, on pa smiraj vezhiga boshjiga ftraha. Pred fmertjo poklizhe finii Tobija in ledeni fvojih nukov k 9 fvoji pofteli, in jim je rekel: „Ninivfhko mefto fe h’ konzu na¬ giba. Sataj boshja befeda ne sajde. Nafhi is Israelfkiga odgnani bratje pa fe bodo fpet na Israelfko povernili. Spet polna ljudi' bo nafha desheja, ki je pufha sdaj. Boshja hifha , kf je poshgana, bo fpet sidana. Kar fe jih Boga boji', pridejo va-njo nasaj. To¬ rej, otrozi! poflufhajte me, fvojiga ozheta! Svefto flushite Gofpod • Bogu, in kar mu je vfhezh, ftoriti vfe fi persadenite. ,Svoje otroke vuzhite prav ravnati , vbogajtne da¬ jati , Boga na mifli imeti, in ref in vedno ga is ferza zhaftiti. Tudi to le me vbogaj- te, moji ljubi otrozi! in ne oftajajte tukej, ampak mater k’ meni v’ grob fpravfhi prezej fe vsdignite, in pojte ftran is tega kraja, sa- kaj previdim : „ Hudobija tega mefta bo me- fto konzhala. ” Po tem je mirn vgafnil v’fvojimufto in drugimu letu. Mladi Tobija je na tanjko ozhetovo voljo fpolnil. Kmalo po materni fmerti je Ninive sapuftil, in fe h’ Ragvehi in Ani, k’ taftu in tafhi s’ vfimi fvojzini prefelil, Sdrava in vefela per vfi ftarofti ju najde. Vef fkerben jima je na ftaroft ftregel, in tudi jima satifnil ozhi. On fam je fhe devet in devedefet let doshivel, in pohlevno in blago , kakor njegov rajnki ozhe , je vtnerel. Njegovi mlajfhi fo vfi lepo in fveto shiveli, in Bo¬ gu in ljudem bili prijetni po vfi desheli. BABILONSKA SUSHNOST. 4 ( 6 127. Mladenizh Daniel. Israelzi, ktiri fo bili v’ fushnoft v’ Ba¬ bilon gnani, fo bili Judoviga rodu. Torej fe jim je Judje reklo. ATnef vjetih. Judov pa fo bili tudi mladenzhi kraljeve in kneshje kervi. Nar umetnifhi, perljudnifhi in lepfbi smed njih je Babilonfki kralj Nabuhoddnosar k’ fvoji poftrčshbi odbrati rekel» in vfe utnet- uofti in vuzhendfti jih navuzhiti. Jed jim je od fvoje mise fposnal, in vina* kakorfh- uiga je on pil. 288 Lohka, ljubi otrozi! li vefelje miflite, ki fo ga imeli fantje nad tim. Marfiktiri otrok tudi bi bil miflil na njih meftu: „Sdaj le bom prave grishleje vshival! sdaj fi bom enkrat prav le pervdfhil ! ” Pa eden tih fantov, Daniel po imenu, je bil vef drujih mifel. Dobro jefti in piti fe mu ni sdela zlo taka frezha. Tako mlad ki je bil, imel ven- der nar vezhi vefelje nad Bogam je. Bogii biti pokoril gaje le gnalo. Miflil je: „Na kraljovo miso pride mnoga jed, ki je pre¬ povedana po nafhim sakonu. Kaji vode in kruha, kakor de bi fe per kraljevi jedi v’ne- varnoft fpufhal boshji sakdn prelomiti fhe s’ tdljzhkino rezhjo. ” .Sklenil je tedaj ne jefti kraljevih jedi, in vina njegoviga ne piti. Oh, perferzhni otrozi! naj vaf gine ta lepi isgled, ravno tako biti pokorni Bog i, ravno tako na tapjko fpolniti fvoje male dolshnofti, in is ljubesni boshje vfe sanizho- vati, kar h’ grehu napeluje — bila naj bi tudi kraljeva pojedna! Ali Daniel je bil velkimu kraljevimu hifhniku v’ ftrahu. Kar fe je njemu prav sdelo, ni prezej Imel ftoriti. Pokorn je mo* gel biti, kar je tudi rad bil per pravizhnih rezheh. Pa kaj je bilo ftoriti, kadar fe mu rezhl vkasujejo, ktire fe mu prav ne sdd? Daniel je k’temu imenitnimu Gofpodu fhet\, na ravnoft mu vfe pov6, kar ima na vd- fti, pa profi ga lepo, de bi mu perpuftil nd jdfti takih jedi. Drugi trije mladenzhi, Ananija, Azarija in Misael po itneQu, fo 289 bili ravno takih mifel, po njegovim isgledu 1'e ravnajo, in ravno v’ to profhnjo perfto- pijo. Tudi vf, ljubi otrozi! ftorfte tako, ako bi vam kdo kaj sapovedoval, kar vefte, de Bog prepovduje — na ravnoft povejte, de fe vam ne sdf prav , in prijasno profite vaf ne tegafiliti. Po nobeni ženi ne ftorfte kaj taziga. K ral jo v hifhnik jim ni zlo nizh te profh- nje sameril. Vefelje je fhe le imel, defi- ravno je bil ajd, nad takimi veftnimi in do¬ brimi otrdzi. Tudi vflifhati jim profhnjo je vdljn. ,, Le kralja, je djal, fe bojfm, ki vam je to jed in to pijazho fposnal. Vidi naj, de fo bledfhi vafhe liza in vdertfhi kakor drujih fantov, sa glavo fe mi mdja.” Daniel bi fi bil sdaj lohka miflil: „ Jes lim fvoje ftoril. Drugi nifo fhe tega ftorili. Je- fti sdaj finem s’ dobro veftjo, kar mi pride na miso. Zlo v’nefrezho pokopati moja pre- tenjka veft bi vtegnila tega ld pofhteniga mosha.” Pa vfe raji je imel Boga, kakor de bi fe bil tako lohka dal potantdti. Boshja ljubesen mu je fhe le vfo novo in prebrffa- no mifel pernefla. Djal je: „ Kraljev hifh¬ nik nima nizh nad jedmi. Boji fe le, de bi ne obledeli in ne f-hujfhali. ” Rekel tedaj je ftreshetu, ki jim je nofil na miso: „ Pro- fim te ! pofkufi naf le defet dni, in gole oprefnfne in vode nam dajaj. Na tanjko naf oglej potlej , zhe ne bomo bledfhih in lfz bol f-hujfhanih kakor mladenzhi, ktiri is kraljo- ve mise jedd. Potlej ftori s’ nami, kakor previdifh,” Toljko fi Daniel da opraviti, de bi sel in vode nameft kraljeviga obeda dobival! Veroval terdno je, de ne more fhkddovati, kar Bog sapove! Tako po otrokovo in s’to¬ liko fvčftjo je vupal, de jim bo tekniti Bog dal tudi fhe tak<5 revne jedi! Oh, koljka boshja ljubesen! koljka po- korfhina , koljko savupanje 1 ,Streshe je takoftoril, in Danielove shel- je fe sgode. Pokasal nad feboj je, de fe boshjo voljo fpolniti vfenapotje lohka premaga, zhe je le refniza zhloveku. Kadar Ib tedaj drugi fantje per nata'kneni miši fede vliga zhes nemozh imeli, in jedli kraljeve grishleje in drage vina pili — Daniel in trije mladi njegovi prijatli pofedejo okolj selfhov v’ fkledi takrat, pa vefeli in dobre volje fo per g61i zliifti vodi. Tiftih defet dm' je minilo — pa lepfhi, shivejfhi in boj polne fo njih liza, kakor vfih unih kraljeve jedi jedfhih mladenzhov. Tako jim je bil Bog njih flabo hrano oblagodari). In od fih mal, velelilo jih je grosuo, fo nameft fposnanih jedi le selfhnate perkuhe in pa vode dobivali! Vite tudi is tega, ljubi otrozi! kako kaj lepiga je sdershnoft! Otroka, ktiri fe preobjeda, ktiri je ob nezhafu, ki vfe va-nj leti srejo in frovo — pazh shaloftno ga je viditi. Blčd in bolehin je vezhi del , in h’ dobrimu vef flilevaft in toshliv. Otrok pa, ktiri fi v4 mero per jedi, je otrok Iju- besniv« Bog in ljudjd fo ga vefeli;. Tudi per malim je dobrovdljn in vefel. ,She sdaj . N *9i daja sdershnoft lepe nidezhe lfza in dufho vefelo. Ali Bog je fhe lepfhi dobrim fantam povernil. Pokasati prav ozhitno je hotel, de on fhe toljko rezhizo, ki fi jo is Ijubesni kdo do njega perkrdti, s’b61jmi darovi Bo¬ dro povrazhuje. Vum jim je dal navuzhiti fe vfiga, in vfe prav vumeti. Kadar je te¬ daj kralj vfim fantam pred-fe rekel , jih fprafhoval in fkufhal, fe jih s’temi fhtiri- mi nobeden ni mogel meriti. Pa kaj fhe? Defetkrat pametnifhih befedi fo bili, kakor vfi vuzheni domazhe deshele. Vedno okolj kralja torej fo mogli od fih mdl biti, in oni fo mu ftregli. 228' Malikvdnje Babilonzhanov. Babildnzhane, vmefktirih fo Judje sdaj bili, fo podobe molili. Prerok Jeremija je tedaj lift Judam pital, de fe jim tega malik- vanja varovati Veleva. Tega lifta kaka be- feda bi tukej ne vtegnila odvezh biti : „ Vidili v’ Babilonu , jim Jeremija pi- fhe, bote slate in freberne , kamnite in le- ftne bogove na ramah okolj nohti, de bi imeli zhaft ajdje do njih. 55 „ Torej varite fe jih pofnemati, in ne bodite ajdam enaki.” »Kadar Ijudllvo, ktiro pred njimi gre in sa njimi, te podobe moliti vidite, v’fer- zu režite: Gofpod! ti le bodi mdlen! ,, Kakor uezhemerna dekle, ktiri fo vfe T 2 29 ® mifli v’ lifhpanju, fo s’ slatam in frebram po¬ dobe naprashene, in sla te krone imajo na glavi — pa jeml6 jim popi slato in frebro, -in med - fe ga dele. ” „ V’ fhkerlat jih oblazhijo, pa brffati jim morejo prah prdd is obrasov > ki je tolj- krat na njih.” „ Koshel v’ roki jima podoba, kakor bi bila zhlovek, ali zlo deshelini fodnik — pa fhtrafati, kdor jo rasshali, ga ne more.” ,, Ljuzhi jim pershigajo, in pa veliko — ali nobene ne vidijo : panjovi fo per hi- fhi ( bres mifel, bres obzhutnoft. ”) „Vfe okajdne fo njihliza: fove, la- flovke pa drugi tizhi, kaj? mazhke jim na glavo pozhenajo. ” „Ozhitno vidite is tega, de nifo bogo¬ vi — torej nikar fe jih ne bdjte. ” „ Zhe fe prebernejo, ne vftanejo , zhe jih pollavijo, ftoje, in kar ne ganejo fe.” „ Njim v’ dar nofiti, in pa mertvim v’ fkledo devati, je vfe eno. Pdpi prodajo ali fnedo te darove, pa fhe bolnikam in vbogim jih ne pervofhijo kake bitve.” „ ,St<5ri jim dobro ali hudo, uobeniga ne morejo vrazhovati. Nikogar ne morejo obogatiti, nikomur njegoviga nameftiti, in zhe fe jim kaj obljubi, pa ne fpolni, tudi tirjati nd. ” „ Slepdrftvo je vfe, kar s’ njimi vgan- jajo: le lgati perloshnoft, in mlajfham po- hujfhanje fo. ” „ Zhe perlomafti vojfka ali kakfhina druga nefrezha, kmalo fvete fklepajo po- m pi , kam fe varno fkriti s’ fvojimi bogo¬ vi. ” „ Zhe je hifha v’ ognju, jo popi po¬ tegnejo , bog6vi pa sgore kakor drugi hl<5- di. ” „ Ne morejo fe braniti nč tatem ne to- levajam: mozhneji fo ti. Slato , frebro, in oblazhllo jim poberejo, in pa odidejo. .Sami febi ne morejo pomagati. Kako tedaj bi fe le verjelo, de fo bogovi, ker fe vbraniti ne morejo ne vojfki ne nefrezhi ? ” „ Ker tedaj vefie, de nifo bogovi/ne bojte fe jih.” „ Koljkajnj bolfhi je zhlovekova, ktiri je pravizhen, in nima malikov. On ne bo na framoti. ” Ljubi otrozi! pazh je bilo shaloftno ob zhalih flepiga malikvavftva! Le frezhni fmo, de v’ takih zhalih shivimo , ki fe nevumno malikvanje vfakimu otroku gnuli, zhe je ko* ljkaj podvuzhen! Ref je, tudi po nafhih zerkvah fe podobe vidijo fvetih ljudi', in v’zhafti fe imajo. Pa n& kakor bi miflili, de imajo kaj boshjiga ali kako mozh te po¬ dobe v’febi, de bi fe-jim zhaft mogla dajati. Tudi n£, kakor bi jih profiti Imeli ali va-nje fvoje savupanje ftaviti, kar fo ajdje delali, ftavfhi ga v’ malike. Ampak tiftim je zhaft namenjena, ktiri fo po-njih opo* ddbeni. »Svetnlfhke podobe nam le zhuda boshje in njih lepe isglede iskasujejo, de Boga sa njegovo miloft hvalimo, de po fvetnikov isgledu fvoje shivlenje in djanje obrazhajmo, in de persadevajmo fi po njih 204 isgledu Boga moliti in ljubiti, pk stniraj bogabojezheji in boljfhi perhajati. 129, Trije mladenzhi v’ pezhi v’ plemenu. Nabuhoddnosar je delati rekel veliko slato podobo, in poflaviti jo na fredi seleni- ga meftniga terga. K’ ftavi te podobe fe je foiditi vkasal vfim pervkkam fvojiga kraljest¬ va. Klizar je oklizal na glaf: „ Trobentini glaf saflifhavfhi popadajte na obras , in jo molite podobo.” Kdor ne poklekne in ne moli, prezej bo vershen v’pleme v^ezh,” Trobenta je sabuzhala , in vfe popada , in jo mdli — le Anauija, Misael, in Azaria ne, Daniel, ki bi ondi bil ravno takrat, bi je tudi ne bil. Te tri mladenzhe fo tedaj per kralju satoshili. Jesa sidrni kralja, per te pri z hi jim je pred-fe rekel, in pravi jim: ,, Je ref, de nozhete slate podobe moliti ? Le berfh, ka¬ dar salifhite trobento, padite in jo molite. -Zhe n£ , kar v’ pezh vaf rezhera v’ pleme vrezhi. Bomo vidili, kdo je taki Bog, de bi vaf meni refhil is roke. ” Mladenzhi re- k6: „ Ni treba pomfflika. Komej je dati od¬ govor na to. Sakaj vedi! nafh Bog, ki ga molimo, is plemena is pezhi, in is tvojih r6k, o kralj! on lohka otme. Pa ne fton tudi nč — vender le vedi, tvojih mali- 295 kov ne bomo zhaftili, nd tvoje slate podo-j be molili. ” Raji shive 16 fo fe dati hotli shgati, kakor prelomiti boshjo sapoved. Ravno ta¬ ko mi' isvoljimo raji fmerc fhe tako terpeti, kakor v’greh pervoljiti. Vef bled od togote je bil kralj. .Sedem¬ krat huj, kakor fzer rezhe pezh sapaliti, moshem pa nar terdnejifhitn smed vojfke vfe tri mladenzhe povešati in vrezhi jih v’pezh. Sgodilo fe je. Groseiv ognj je bil. Per vfih krajih fhviga is pezhi; Žlo ti vo¬ jaki, ki fo jih va-njo metali, io od fpezhe- nfne pomerli. V’ fredo plemen^ fo svesani mladenzhi perleteli. Je she po- njih, fi pazh vfaki mifli. Pa angel boshji je dčlj prifhel v’pezh, in pleme rasplal. Kakor vezherna fapa, kakor jutrajna rofa je bil hlad , ki ga je v’fredi pezhf napravil. Nezh ognja fe jih ne dotakne, ne boljf jih, fhe ne zhutijo ga. Vesi le, s’ktirimi fo bili povešam, je ognj odshgal. V’en glaf sapeli vfi trije fo, in is frede ognjene pezhi Boga hvalili in flavili. Tako pride boshja pom6zh vfelej 6 pra¬ vim zhafu — ne prevred, ne preposno. Tako pofebno pokorfhino Bog tudi s’ pofebno mi- loftjo povrazhuje. Tudi lepa podoba boga- bojezhiga v’nadlogi fo nam fhe ti trije mla¬ denzhi. Le kar mu duha veshe, kar ga v’ dobrimu opovera, poshg£ nadloga nad Djim. On vef v’ bolezhinah vender le neofkriinen oftane — nobeno terplenje mu ne fhkodije — v’ fredi britkofti ne mara 29 6 de vefele pefmi poje , in na glaf Boga hvali. Kralj vidivfhi, de mladenzhi ne sgore , je oftermel, po konzu fkdzhi, in dvdrni- kam rezhe: ,, Nifmo treh v’pezh rekli vre* zhi ? pa le glejte — fhtiri vidim hoditi med plemenam, rasvesane in nepofhkodvane, in iin zheterti — lep je in zhaftuliv, kakor angel is nebef. ” Perblfshavfhi fe h’ pezh- nim vrati m saklizhe va-njo: ,, Vi, Bogd nar vifhiga flushabniki, vun pojte, in pa fem k’ meni! ” Pridejo. Ofmojeniga ni bilo ne lafza na njih. Nobene fhkode njih oblazhi- lu. ,She po fmddu ni difhalo. Na glaf je kralj savpil: „Bodi zhefhen njih Bog, ki je fvojiga angela poflal, in jih va-nj savu* pavfhe otel. Kdor kolj mojih podloshnih kdine tega Boga, fmerti bodi otrok, in hi- fha fe mu podžri. Sakaj ni ga Boga, ktiri bi tako refhovai • kakor ta. ” V’ perve flushbe fvojiga kraljeftva je te mladenzhe kralj povsdignil. Pa le fpet vidimo, sakaj je bil Bog dal nad-nje to britkoft. Vfem ljudem fo zhift isgled sdaj bili neomajllve ftanovltnofti ti trije mladenzhi« Vfe fe zhudi nad njih v’ognju pofkufheno krepoftjo ali zhednofljo, vfe jih ima v’ zhafli. Sdaj fhe le fo prav veliko dobriga lohka delali. Kralj in njego¬ vi podloshni, ktiri fo do iih raa'1 pred mertve podobe poklekovali, fo fe navuzhili fpos- navati in moliti praviga shiviga Boga. Tudi temu kraljeftvu tedaj fe je Bog febe vfiga- mogozhniga rasodel, ktiri ve tudi lilo ognja, 297 ftvari nar hujfhi, vkrotiti — febe vfigave- ddzhiga, ktiri vidi is nebef vfe zhlovefhko djanje, in ki fe zhafa, kdaj de je treba po- nidzhi , nikolj ne pregleda — febe ljubiga pri- jatla in refhnika vfih, kar jih ga refnizhuo zhafti. — VTaki nadlogi je tako 16 boshja zhaft in zhlovefliki prid v’mifli! 130. Malik Bčl f V’ velkim Babilonfkim tempelnu Je bila podoba, ktiri fo Bel djali. Slo fo jo zha- ftili, in vero fo imeli, de shivi in pa je. Torej v’dar vfaki dan fo ji opravlali nekaj ftarjov bele fredizhne moke, fhtirdefet ovaz, in fheft: verzhov vina. Kralj fam je temu maliku flushil, in v’ tempel ga molit hodil vfaki dan. Dauiel pa je molil sgol praviga Boga. Kralj tedaj — nekdo Nabuhodono- sarjovih naflednikov — mu rezhe: „ Sakaj ne mdlifh Bela?” Daniel odgovori: „ Ker ne molim po zhlovefhkih rokah narejenih malikov. Boga famiga shiviga le mobiin, ki je vftvaril nebo in semlo, njega, ki je go- fpodar vfiga , kar shivi. ” Kralj rezhe : „ Miflifh, de B6l ni shivBog? Ne vidifli, koljko fpe in fpije vfaki dan?” Daniel fe namiisa in pravi: „ Ljubi kralj! ne dajaj fe vender goliati. Drujiga ga ni tega Bela ka¬ kor snotraj gljiu, svunaj pa bron. ,She ni¬ kolj fe ni s’ nizhemur ogrefhil.” Kralj fe je rasjesil, in poklizhe vfe Belove pope. ,Se¬ demdeset jih je bilo bres shen in otrdk. Re- 298 zhe jim: „Ako mi ne povefte, kdo vfaki dan darove fneda in fpiva, kar vmoriti vaf rezhem. Ako mi pa fkashete, de jih B£1 savshije, more Daniel vmreti. Sakaj kljel je Bžla- ** Daniel rezhe: „ ,She prav takd. Sgodi fe, kakor fi govoril.” Ljudi od ne- vumniga malikvanja k’fposnanju pravrgaBoga fpreverniti fe je rad tvegal shivlenja. S’ Danielam v’ Belov tempel je fhel sda) kralj. Popi rezhejo: „ Kralj! glej, vfi gre¬ mo is njega! ,Sam poftavi pred Bela vino in jedi, d6ri sakldni, in fam jih sapezhati s’laft* nim perftanam. Kadar sajtro pridefh , radi bomo vmerli, zhe vliga Bel. ne poje. Ako pa vfe najdefh pojedeno, naj Daniel vmer- je , ki te je oblagal. ” ,Shli fo. Kralj, on sdaj jedi' dene na miso. Daniel pa je Tvojim flushabnikam po pepela rekel. Natrdfi’fkosi fito ga vprizho kralja po vfim tempelnu. Po¬ tim grefta, fta dori sakleuila in sapezhatila s’ kraljovim perftanam. Sgodaj drugo jutro gre s’ Danielam kralj fpet v’ tempel. Kralj rezhe : „ Daniel! fo zelepezWti?” Daniel pravi: „ Žele, moj kralj ! ” Berfh ki fo vrata odperte, pogle¬ da na miso kralj, in na glaf je savpil: „ Oh, Bdi! velik lt! Ni je golfije per tebi!” Ref vfe fnddeno nainrezh je bilo, vfe fpito. Da¬ niel fe pomiisa, je podershal kralja, de dalej ne gre , in rezhe: „ Tla vender poglej, in pa zhigave fo te ftopfnje le? ” Kralj pravi: „Moshke, shenfke in otrozhje ftopinje vi¬ dim.” .Stopinje popov fo bile, njih shen in otrdk. Njih golfija, defiravno fhe tako 399 prefneta, je sdaj bila ozhitna. Ifkali fo, in pod tniso nafhli fkrivne d6rza. Vfakonozh fo fkos-nje perlesli, in kar je na miši bi¬ lo, pojedli. Pomoriti jih je rekel po saflu- shenju kralj sa tako gerdo golfijo. Bela pa da Danielu v’ oblaft. Njega in njegov tem- pel je rasderel. Tudi ta pov&l ni saftdnj v’ fvetim pifmu. Nad Danielam imamo lep isgled bogabo- j^zhe fkerbnofti napelad tudi druge k’pravi- gjt Boga fposnauju- Nad popmi vidimo, dele na dan pride fhk tako fkrivna golfija, in de poflednizli farno pofhtenje in refniza obvela. Nad kofmatim kraljovim in polkovim tnalikvanjam fe vuzhimo varovati fe prepre- denfhiga malikvanja. Kdor ima v’ kar kolj na fvetu vezhi savupanje kakor v" Boga —- taki malikuje. 131, Daniel v’levndku, Bres pridama navuka od Boga liudjd sa- ga'sijo v’ ftrafhno nefpamet. V’Babilonu fo veliziga drakona, to je kazhjo pofhaft imeli. Tudi to gerdo svdr fo Babil6nzhane molili. Kralj tedaj Danielu rezhe: „ ,Sej od tega ne porezhefh, de je bronaft Bog! Glej, ta ti shivf. Torej moli ga!” Daniel rezhe_: „Go- fpoda, fvojiga Boga, njega famiga, jes mo¬ lim. On je fam pravi Bog. ,Samo fmetn naj, o kralj! in bres mezha ti vmorim tega drakona. ,Slie palize ne potrebujem,” Kralj 3 °° rezhe: „,Smej. ” Daniel vsame froole, fala in laf i napravi fvalkov, in mu jih mezhe. Bra¬ li on jih poshira, in raspozhilna dvoje fe je. Daniel rezhe: „ Sdaj vidite, koga de m6- lite.” Ljubi otrozi! ravno taki bebzi bi tudi mi bili morebiti, naj bi fe nam ne bil tako milo in prijasno Bog rasodel! Oh, hvalite ga fej, njega ljubiga , dobriga Boga , de vefte tudi vi she marlikaj od njega. Vefelje vam bodi radi kaj od njega poflufhati, in fposnavati vedno bol ga. Babilonzhanam vfe to svedfhim fe je grosno kadila. Piiut zhes kralja pozhnd, fe ftrinajo in pravijo: „ Kralj fe je pojudil. B^la sdrdbil, drakona vmoril, pope je po¬ klal.” ,Shli fo nad kralja, in pravijo: „ V’ roke Daniela nam daj, ali pa pomorimo tebe in tvojze. ” Kralj vidi, de hozhejo lilo de¬ lati in ga perm6rati — in dal s’ britkim fer* zam Daniela jim je. Sgrabili in v’levnak fo ga vergli. V’ levnaku je bilo fedem le¬ vov. Dva zhlovefhka trupla vfaki dan fta fe jim fzer dajala in dve ovzi. Pa sdaj jim zlo nizh ne dajo fheft dni, de bi fe raji Da¬ niela lotili. Le poglejte plazhilo, de je Daniel te ljudi v’ Roga preveriti in frezhne ftoriti ho¬ tel ! Previdil lohka je tako. Pa, kakor pred ref dobri ljudje, on tudi ni shelel pla- zhila. Savolo Boga fhe Je rad je pregan¬ janje terpel. Kakor pred ref dobrim ljudem mu je boshja zhaft_ in ljudi frezha ljubfhi kakor laftno shivlenje. 3 0t Pa tudi v’levnaku ga Bog ni sapuftil* Nizh shaliga mu ne flore levi. Skosi tolj- ko dni mu je sazhela lakota perhajati. Ravno ob tem zhafu fe je Habakuk, prerok, na polje Tvojim shnfzam nefti kuhe in podroblč- niga kruha napravil. Angel pa boshji mu re- zhe : „ Danielu nefi jiishino, ki jo nefefh, v’Babilonu je vMevndku.” Habakuk odgo¬ vori : „ Gofpod! Tvoje shive dnf nifim v’ Ba¬ bilonu bil, in tudi , kej je levnak, jes ne vem.” Angel pa ga prime, snefe po vihar- jovo po nebu, in v’ Babilonu per levnaku na tla ga je Tpuftil. Habakuk je sdaj Danie¬ la saklizal in rezhe: „ Daniel! boshji flu- shabnik ! na' jushino, ki ti jo Bog pofhle 1 ” Daniel rezhe: 5 , O Bog! vender me le nili posabil. Ne sapuftffh jih nž, ktiri tebe lju¬ bijo!” Je vftal in jedel — in Tpet nefe Habakuka angel v’njegov kraj. .Sedmi dan je prifhel kralj h’levnaku po Danielu jdkat. Vef rad ga je namrezh imel, in deje mertev, je miflil. Kadar v’levnak pogleda, de bi The kako njegovo kofhfzo inorebit vidil, kar je Daniel bres vTe fhko- de med levimi Tedel, sdrav in vefel, enako paftfrzhiku med jagueti. Kralj glaf tashene in pravi: ,, Oh , gofpod! tf Danielov Bog ! velik fi tf — in pa tf fi Bog in pa nihzher drug!” Per ti prizhi je Daniela rekel is levnaka vseti, in nameft njega vfe njemu po shivlenju ftregfhe va-nj pometati. Ko bi trenil, fo jih vprizho kralja, preden do tal perlete, sgrabili levi in pohruftali. Is no« viga preftraThil Te in oflerrael je kralj nad 302 to ozhitno fhtrafo pravizhniga Boga. Rekel je: „ Kar jih po desheli prebiva, v’ ftrahu Danielovimi! Bogu vfi morejo biti. Sakaj on je odrefhenik. Zhudeshe in snamenja on dela na semli. On je Daniela is levndka otel.” Otrozi! Pa le molimo bosbjo previd- noft. Gotovo, bosb ja modroft nad nami ljud¬ mi gofpodari. Prefneto in ozhitno je fka- sal prašno nizh Babilonfkih malikov Daniel« ne morejo odrezhi. Pa fkosi to je le huji« Ljudftvo sazbne hrupeti — kralj je v’fmertni nevarnofti. Pa, kar Daniel ni mogel opra¬ viti nd s’fvojo modroftjo, nd s’fvojim lepim hvale vrednim poganjanjam — Bog je opra¬ vil s’ pomdzhki, ktiri fo fe vfi nevumni sde- li. Dopufti ga djati v’ levnak. Per kraju s’ Danielam je bilo po zhlovefhkih miflih. Kralj prijatel ga objokuje sbe mertviga. Nef- pamet in hudobija she fl6ves shene. Pa ko fe nobene pomčzhi vezli ni sanafhati, sdaj fhe le fe boshja pomozh prav lep6 lohka pokashe. Neokvarjen pride Daniel is levna- ka , fhuntarji punta fo pokonzhani, ljudi divjdzhnoft fe vleshe, vkasi kraljove najdejo vfhefa , zelo kraljeftvo je fposnalo praviga Bog^. Terplenje eniga famiga je bilo fre- zha veliko milijonam ljudi. Tako le obrazha Bog zhlovefhke rezhn Tako, ktiri fo do¬ bri, Bog zhnje nad njimi, in nad vfim, kar je dobriga. Takfhin fad le pod Bogam ima terplenje sa dobriga kaj. Nikar tedaj ne sgu* birno savupanja v’njega, saftonj fe nam tudi vef trud do dobriga sdi. 3°3 j 32. Vaflja in Eftera. Afver, posnejfhih kraljov eden, je na vertu enkrat fvojiga dvora napravil v’,Su- sanfkimu medu velike golil. Po ftebrih is mramora nad vertam, de fonza varjejo, fo bele, karmesinafte in vifhnele pogrlnke ras- pdli. Miše in ftoli fo bili vii v’ slatu. Is slatih pofod fe pije. Pa kar je od slatih kiip lepfhi bilo, zhes nernozh piti nikogar ne li¬ lijo. H’ tem goltam je vljudni kralj vef fvoj polk povabil. Vaflja kraljiza je shenam goftje v’ dvoru napravila. »Sedem dni fo to vefe- Ijlzo obhajali. »Sedmi dan je bil kralj po- febno vefel. Vkasal tudi kraljlzi je priti med njegov frezhni polk po kraljlzhino napravle- ni h’goftem. Pa vftavila fe je, preofhabna je bila priti. Kralja je jesa prijela. »Spodi jo Valijo kraljlzo, in od nje kaki bolji je kraljlfhcvo namenil. Tako je ofhabnoft koga famiga fhe do- ftikrat veliko ljudem fhe tdko vefelje fka- sila. Tiftikrat je v’ »Susani prebivalo vbogo dekle, Eftra po imeni. Imela she ni ne ozheta ne matere. Njeni ftriz Mardohej jo je rejenzhil. Vfa lepa in blaga je bila in kar jo je fhe gorfhi delalo — gola ne- dolshnoft in pamet jo je. Mnoga nezhemer> na dekle fe je lifbpala, in bi bila rada kra¬ ljiza. E liri ni kaj taziga na mifel prifhjo, in ji ni mar fe lifhpari in prashiti. In ven- der je meujo vlili drujih per kralj« milolt 3°4 dofegla. Nedolsbnoft in pamet ji je to na¬ klonila. Isvčljil nameft Vaflje kraljfzo jo je 9 in pofadil ji krono kraljevo na glavo. Tako je bila pa le ofhabncft ponishana, in ponishnoft povifhana. Eftri na zhaft je kralj fhe vfim fvojim kn^sam velike gofti napravil. ,Svojim de- shelam je vfim džlvik eniga leta odnehal. Da¬ rove po kraljevo je delil. Pa, kar ji je nar vezhi zhaft bilo, je to le: Via ta zhaft je ni poofhabila. Defiravno kraljiza, per vfih rezheh vboga Mardoheja fhe ravno tako rada, kakor ga je nekadaj deklize majhino. Pazh dela framoto. otrokam ta isgled, ktiri, zhe koljkaj odrafejo , fe she branijo ftarifhov, defzhika in babize, ali prijatlov vbogati — ali zhe jih ke frezha najde, ki fe jih framujejo, in jih šanizhujejo zlo I 133. Mardohej in.&man, Mardohej je pogofto pred vrata kralje¬ vima dvora hodil, de je svedoval, kako je kaj Eftri, kar flifhi enkrat, de fe dva kraljova ftresheta kralja vmoriti pogovarjata. Mar¬ dohej, on svefti podloshen, je to fklenil kralju na dan dati. Pove jo kraljizi, kralji¬ za pa kralju. Gredo po fledu ti rezhi, kar je bila ref. ,Stresheta — she s’ naklepam fta to saflushila — fo oba obefli. Žela sgodba pa fe je v’kraljeve sgodovfne sapifala." Nar vezhi imenitnik kraljeviga dvora je bil Aman. Zlies vfe knese fvojiga kral- 3©? jeftva ga je bil kralj povsdigfiil. Vfi kral« jovi flushabniki fo mu kolena mogli vklan- jari. Le Mardohej mu jih nč. Ta je Atfana grosno lomila. ,Sam6 nad Mardohejam ma- f ho vati fe mu je bilo vfe premalo. >Slifhal j‘e, de je Jud Mardohej. VTe Jude tedaj po kraljeftvu fkljene konzhati. Satoshil kralju jih je. De fo puntarji in narod nevarn, mu jih pozherni. Pregovoril je kralja, de je pokonzhati vfe Jude povelje podpifa 1 . Vef fvoje gerdobe vefel da Amaii prezej to povelje rasosnanit.^ Pa le imamo isgled, kakfhino nevfmi- lenje napuh in mafhvavftvo napravita! Vftrafhil fe je tega povelja Mardohej, in v’ shivo fe mu je vshalilo. Molil je k’ Bo¬ gu in sdihoval: „ Gofpod! Gofpod! vfigamo- gozhni kralj! v’tvoji oblafti je vfe. Nih* zher fe ne more tvoji volji ftaviti, zhe ho- zhefh lsraelze oted. Nebo in semlo fi vftva- ril, in vfe, kar je pod nebam. Vfih rezhf fi gofpodar, in nihzher fe ne more tvoji mozhi braniti, Vfe vidifh, in vfe vefh. Ti v^fh, de ni bila ofhabuoft, zhe nifun napuhnenimu Amanu vkljanjal kolen. Israel- 2am na prid bi mu bil ftoplnje rad kufho- val. Bal le fim fe, zhafti, ki gre famimu tebi, o Bog! dajati komu drujimu. Gofpod! Abrahamov Bog! vfmili fe vender fvojiga polka sdaj! vfhlifhi mojo profhnjo! .Spre* Verni nam shaloft v’ vefelje , de oftanemo per shivlenju , in tvoje ime povelizhujemo. Oh, Gofpod! ktiri ti hvalo prepevajo, ne satifkaj jim vuftP V 30 6 Tako Mardohej ftavi v’ Boga nar pervo savupanje. Pa vfe pofkufi sraven, de bi fvoj narod otel , kar nui je v’mdzhi. Kralji- ži pofhle fpffik kraljevima povelja, in jo re- zhe opominjati, de naj gre h’ kralju, in pr6fi sa fvoje rojake. Eftra mu je fporo- zhila: „ Vlim kraljovim flushabnikam, in vfim njegovim deshelam je snano: Kdor kolj ne- poklizan h’kralju pride, bo naj kdor hozhe mdfhek ali shenfka, na meftu je vmorjen. Kako tedaj zhem h’kralju, ki me klizal ni she tridefet dni. ” Mardohej ji da vediti: ,, Le nikar ne mifli, de bofh , ker fi vfiga Judovfkiga naroda tf v’kraljovi hifhi, fa¬ rna shivlenje odndfla. Zhe sdaj molzhifh, kako drugazh bodo Judje oteti. Ti pa in rodovina tvojiga ozheta bote poginili. In pa kdo ve, zhe nifi ravno sa to kraljiza po- ftavlena, de te imamo sdaj nam pomagati na Hrani.” Mardohejova ve'ra v’boshjo previdno!!: je Eftro v’shivo ginila. ,Sporozhila mu je: „ Idi, in fklizhi po »Susani vfe Jude. Mo¬ lite sa - me , in tri dni in nozhi' fe poftite. Tako ftorfm s’ fvojimi hifhnami tudi jes — potlej pojdem nepoklizana h’ kralju in zhes sapoved , in shivlenja vanati sa fvoje rojake fe zhem! ” Kakfhin junafhki fklep* in pa od shenf- ke ! kakfhino savupanje v’Bogi! do roja¬ kov kaka ljubesen! ig4* Eftra pred kraljam. Vlako vžlko rezh s 4 molftujo sazhuimo. Eftra je tudi tako ftorila. Molila je: ,»Go- fpod! fam ti li nafh kralj! Sapufhena fini — ft6j mi na pdmozh. Svunaj tebe ni nikogar pomozhnika! Bodi nam miloftiv fvojimu pol¬ ko, o Bog! in pokashi fe nam v’fili. Po¬ gum mi daj in perloshnih befedi na jesik, kadar sdaj ftopim pred kralja. Druje potnd« zhi nimam svunaj tebe, o Golpod! — d vefb , ki vfe vefh, de tudi kraljizhja krona, ona snamenje moje velikofti, mi je soperna, in de kar lim lef perpelana nimam do danafhniga dne nigdar vefelja svunaj nad teboj, o Go- fpod ! ti Abrahamov Bog ! vfigamogozhnt Bog! Vflifhi jo nafho profhnjo, ki nima¬ mo svunaj tebe nobeniga savupanja. Otmi naf nesdufhnikam is rdk, in is moje nadlo¬ ge ref hi me. 44 Kaka lepa molituv! Nobenih prašnih befedi ni v’ nji! Is vfake befede gleda boshje fposnanje, ftrah boshji, savupanje v’ Boga, vefela dobra veli, nedolshnoft in zhiftoft ferza, ponishnoft, pamet, ljubesen do ljudi in do rojftine deshele. Tako dobro samorejo le dobri ljudje moliti. Po ti molitvi je Eftra vfa po kraljizhje napravlena fhla h 4 kralju. S’ njo grefte dve hifhni. Na eno fe opera, ena ji rep ndft oblazhila. H’kralju pride sadnizh fkosi ve¬ liko vrat. Kralj je na fedeshu fedel. Od slata migla in od dfasih kdmenov vfe njego- 308 vo oblazhilo. Oserel fe je, in Eftro pogle¬ da — pa jesa mu fhviga is ozhl. Eftro je bleda obfhla, in omedlevfhi fe .med rokami hifhnama f-fdde. Pa kraljovo jeso je Bog fprevernil v’ krotkčft. Vef preftrafhen je is fedesha planil, in dokler fe ni prevedla, jo pod pafiho dershi , pa ogovori jo pri- jasno : ,, Eftra ! ne bofh ne vmerla. Ta sa- poved je sa vfe fzer — le sa-te ne! ” Ka¬ dar ll je oddahnila nekoljko, ji kralj rezhe: Eftra! kraljiza! kaj bi rada? Sheli tudi po- lovizo kraljeftva, dal ti ga bom. ” Eftra farno rezhe, de bi kralj in Aman danf per nji jedla. Potlej mu bo fvojo profhnjo po¬ vedala. Kralj prezej vkashe: „ Vurno mi poklizhite Amana, de fe fpolni volja kraljl- zi.” Tako le je bila kraljlzhina volja ravno takrat fpolnena , kadar fe je vfe samujeno sdelo. Tudi tukej fpet je Bog o pravim zhafu pomagal. Tako vflifhva, pomaga, otdva viin in vdn on. Tako fe bogabojezhi viin in vhn njega dershe, in pa klizhejo in vupajo va - nj i 135. Mardohej povelizhan. Kralj tedaj in Aman per kraljizi kdlita. Profila je kralja fhe sajtro k6lki s’Amanam per nji, in fi fbe le tiftikrat isgovorl profh¬ njo povedati. Prav shidane volje je po jedi fhel Aman domu, in vef vefel take zhaftl. Pa vefelje nesdufhneshov kmalo mine, Mar- 3 09 dohej je per vratih fedel kraljeviga dvora. Aman vidi, de mu ne vftane, in pa is mefta fhe le ne gane. Per ti prizhi mu prejde vefelje. Vef ferdit in nafajen gre na ravnoft domu. Perpovedoval je sheni in prijatlatn bres konza in kraja, kako de je bogat, kolj- ko de vela per kralju , kako ga je kralj povelfzhal zhes vfe Tvoje Tlushabnike, in zhes vfe knese zlo zeliga kraljeflva, de kraljiza ni nikogar h’ kofilu povabila svunaj njega in kralja, in de bo sajtro fpet s’ kra- Ijam per nji jedel. „Vfe to imam, je fhe sadnizh perftavil, pa taki fim, kakor bi nizh ne imel, dokler fhe uniga Juda Mardoheja per vratih kraljeviga dvora vidim pofe- dati. ” Pa le vidimo ozhitno, de ne da frezhc nd zhaft nd bogaftvo, de napuh grosne rd- veshe ljudi dela, in de mirti in prave sado- vdlnofti svunaj pametniga in dobriga Terza ni ne k ir najti. Shena in prijatli mu pravijo: „ Lejga ! viflize ali galge vkashi poftaviti , vifoke pedefet komolzov, sajtro pa kralju rezhefh, de Mardoheja na - nje da obefti. Tako poj- defh vefel s’kraljam h'goftem. ” Ta hudi fvet je bil Amanu vfhezh. Prezej vkashe viflize flaviti. Tako le je bil dober Mardohej, Tam ni vedel, bliso per fmerti. Pa Bog, ktirimu ni nizh fkritiga , je zhul nad njim. ,Spati ni inogel tifto nozh kralj. Po ti roljzhkini re* zhizi — kdo bi bil miflil! — je Bog Mar- doheju shivlenje otel. Od dolsiga zhafa fi je kralj sgodovfn kaj brati rekel. Pa, o Bog! Jedo ne bo molil tvoje fvete previdnofti! — sadelo je naklep, ki rta ga do kraljoviga shivlenja una dva ftresheta imela, in ki je bil po Mardoheju prifhel na dan. ^ Kralj re¬ zhe vef ginen: „ Kaj je Mardobej prejel sa to 1'vojo sveftoft?” ,S1 ushabniki odgovore: „ Zlo nizh. ” Na framoti je bil kralj per tim odgovoru. ,Sklenil je Mardoheja po kraljevo obravndti* Tako je Bog lepo Mardohejovo delo o nar godnejifhimu zhafu fpet slekel na dan. Kakor je nekadaj Mardohej kralju, tako bo sdaj ravno to lepo delo Mardoheju shivlenje otelo. Tako modro in dobrotno Bog obrazha vfe rezht! Kralj tedaj rezhe : »Poglejte, kdo je v’ veshi ? ” .Slushabniki rezhejo : „Aman je svunaj. ” Kralj rezhe: „ Poklizhite ga. ” Aman pride. Pa pred dnevam je bil le vtlal, ker je naklep imel kralju fvetovati, de naj rezhe Mardoheja oberti. Kralj ga vprafha : „ Kaj bi bilo treba komu Boriti, kogar bi kralj hotel veliko pozhaftiti?” Nezhemerni, napiihneni Aman je fam per febi miflil: „Komu drujimu, de ne meni, bo kralj delal to zhaft ? ” Odgovoril je tedaj: „ V’kraljev fhkerlat naj ga oblezhejo, kogar kralj hozhe zhaftiri, kraljevo krono naj mu na glavo denejo, in pofade ga na kraljoviga kdnia. Pervdk dvornih knesov naj mn konja dershi', po vfih inertnih rilzah naj ga vodi, in klizhe naj: Tako fe zhefhen, kogar kralj hozhe zhaftiti,” Kralj rezhe: „Hiti, in kar rt re- kel, fl6ri Judu Mardoheju, ki fedi ondi dolj per velkih vratih. Pa vari fe, zhe opuftifh kaj govorjeniga. ” Aman je fhel, oblezhe po kraljevo Mardoheja» ga pofadi na kraljoviga konja, v6di ga po vlih ulzah in je klizal: » Tako je zhefhen, kogar kralj hozhe zha- ftiti! ” Mardohej gre fpet pred dvora velke vrata, in kakor fzer je ondi fedel. Toljko mu je bilo mar sa vfo to zhaft. Aman pa je tekel na vfe preterganje domii, in de bi ga nihzher ne fposnal, li je oblizhje sager- nil. Tako je bil hud in nakazhen, in tako ga je bilo fram! Pa, ravno njegovo prevsetnoft vgnat je bil dal Bog nad-nj vfe to. Tako Bog fhtrafuje fhe smiraj vfako pregreho. Take pofebne, sraven pa vender sgol ponatorine boshje obrazhbe vidimo vfefkosi v’ zblo- vefhkimu shivlenju. Kaj ? she natdre fploh hdjo je tako Bog naredil , hudodeliz v’re- zhi, uni nafproti, ki jo jifhe, fvoje plazhi- lo naleti. Napuhnesh jifhe zhafl, pa on najde sanizhovanje; lakomnik shivi v’fredi bogaftva po vboshno, kakor nalafh; nezhift- nik jifhe fladnoft , pa bolezhino najde in bo- lesen ; uevofhliviz shelji drujih frezho fpod- nefti, pa ravno ob tem on fam febi vefelo shivlenje kali; nesmernesh gre po vshitku , pa sdravje fi snemari, in premoshenje rastro- fi, in fe ob vef vshitik perpravi; togotnik hote fe nad rasshaleujam mafhovdti, fi ga nashčne fhe ftokrat toljko; lenž s’fvojo ne- mirnoftjo fi dvakrat toljko dela napravi, in sadnizh ga terda lila k’ fhe takim hudim de» Jam permora. Tako ftrup ftrup preganja, de jo v’ priliki povemo. Tako je Bog po ljudeh vfo natoro oblnoval, de bi nje jake in do¬ bre napravil. 136. Aman pogfne. Ravno tdshi Aman sheni in prijatlam, kakfhina fe mu je sgodila, kar pridejo kra¬ povi ftr&heti, in ga k’ obedu perganjajo h’kraljizi. ,Shel je s’ kraljam v’ drufhini. Kralj, vdobrovdljen od vina, rezhe per mi¬ ši: „Eftra! povej mi she, no! fvojo profh- njo, de ti jo dopolnim. Kaj naj ti ftorim?” ,Spet ji obeta: „ Zhe tudi profifh polovfzo kraljeftva, ti ga dam.” Eftra odgovori: „ Zhe fim per tebi miloft doiegla, moj kralj! in zhe ti je vfhezh tako, pufti mi shivle- nje, profim te, in sauefi mojimu narodu, sa ktiriga te profim. Sakaj po naf je, po meni in po mojimu narodu. Pozepra'ti, po- daviti, pokonzhati naf hozhejo. Bog hotel, rasproddni naj bi bili v' fushnoft, prenefti bi fe dalo. Sdihovala, pa tiho bi bila. Ali fo- vrashnika imamo le, zhigar nevfmilenje tudi kralja lohka ob zhaft in shivlenje perpravi.” Kralj rezhe: „ Kdo je ta ? Kdo fe predersne kaj rega? ” Eftra rezhe: „Aman. On je cafh nar huji fovrashnik in sdpernik. ” Po- kashe fe sdaj, de je Judovfkiga naroda tudi ona kraljiza , ki ga je bil satreti fklenil Aman. Vftrafhi fe Aman, de ne more vezh v’ kralja in kraljizo pogledati. Kralj puhne 3*3 is fese od mise, in fhel je na ^ert. Aman buti pred kraljfzo f na koljena, in profi io shivlenje. V’lvihkah fe vfe dolshne zhafli fpossbi , in fe ji koljena okljene. Ravno pride kralj is verta nasaj, in je vidil. ,She huji jesa ga sgrabi. Kar mignil je — in ozh{ mu Amanu saveshejo po hudodelnikovo, ki mu gre ob glavo, in pelali fo ga, Hifhni- kov jeden je djal: „ Na Atnanovim vertu Roje vfflize pedefet komolzov vifoke, kijih je sa Mardoheja Aman, kralju shivlenje o- tevfhiga, perpravil.” Kralj rezhe : „ Amana daj obefii na-Dje. ” Is pravizhne boshje fodbe torej je bil ravno na tifle viflize, ktire je Aman sa Mardoheja perpravil, on na • nje obefhen — in poverneno na tanjko po njegovih delih mu je bilo. ,Sdaj je Mardohej na Amanovo mefto naftopil. Kralj mu je kraljev pezhatnik is- rozhil, ktiriga je bil Amanu odvsel; nevftm- leno povelje pa, ki ga je zhes Jude bil dal, je preklizal. Judje fo velik hvalin in ve> fel g^d prasnovlli. —■• Vfi ti pergddki Babilonfke fushnofti fo pa le boshjiga velizhaftva prelep rasgled. ,Spet vidimo: Njegova vfigavednoft vfe vfe prefeshe. Njegova modroft obrazha po eni mifli vfe fhe tako rasne pergodbe. Njegova dobrota vfe lepo in dobrotno namenuje. On, ki je fvet prefvet, ima vfe fvoje vefelje nad dobrim, Rudi pa vfe hudo. Na pofkufhnjo, ktiri ga ljubijo, jih deva, s’nadlogami jih k’molitvi perganja, nagiba jih s’dobrotami k’]jubesui, s’terplenjam jih savupanja vadi. 3i4 daja jim k’3obrimu perloshnoft, s’vfim pa jih bol ia bol na-fe perteguje. Vef pravizhen je on — hudobne fhtrafuje in tepe, oteva iu rasvefeluje pa dobre. VTe v’vfiinu je on! Savupajmo tedaj va-uj, prav delajmo, in ve- felimo fe ga — vekomaj! SELILO IS SUSHNOSTI. 137. Templa vnovzhina ftava. Pred vekmi je Bog she napovedoval po prerokih, de bo fpet Israelze refhil is fush- nofti. Nar bol fpomfna vredno preroko¬ vanje mej drugimi je to le: ,, Tako govori Gofpod * Bog IVojimu masflenzu Žiru: Prijel tebe per defnizi fim, de fi narode podversi, in mezh kraljam odpafhi. Hodil pred tabo bom, rasbijal ti bronzhene vrata , pahe lo¬ mil shelesne, in semle velklne ti pokladal, de bofh vedel, de jes lim Gofpod, klizavfhi te po im^nu, preden li me posnal, fhe prd- den fi bil — jes Israelfki Bog. Savolo Is- raela , fvojiga isvdljeniga polka ftorim to. Njega, njega Žira bom sa pravizo obudil! on mi bo moje mefto posidal, in ispuftil moje vjemze, in ne jemal n£ odkupfhine ne plazhila, pravi Gofpod, on Bog vlih ftvan.” To prerokvanje fe je sdaj na tanjko fpolnilo. Na enkrat prid« Persanfek kralj 3i? na dan, in vshuga Babilonfko in Alirfko kraljeltvo, po ktirih fo bili Israelzi rasvjeti. Zir ref mu je bilo ime. Pazh je oftermel, ko je s vedel, de je po imenu imenovan bil she v’ Israelfkih nekdajnih fvetih bukvah. Sdajzi pervo leto fvojiga Babilonfkiga kra- lovanja je po vfim kraljeftvu rekel oklizati: „Tako rezhe Zir, Persanfki kralj: Gofpod, uebefhkiBog, vfe kraljeftvadjavfhi pod mojo oblall, mi je v’Jerusalemu mu tempel fta- viti vkasal. Koljkor tedaj vaf je njegoviga polka, ftavit v’Jerusalem pojte Gofpodov tempel, in Gofpod bodi s’ vami! Vfnn pa, kar je fhe vjemzov, in hozhejo na pot iti, povfot fe jim s’ slatenino, frebernino, in s’ shivino perpomdsi, memo tiftiga, kar h’ftavi tempelna kdo radovoljno da v’dar.” Poglavarji, duhdvni in ljudi velika mno- shiza fe jih 16 fpravla na zefto. Zorobabel je bil njih nar imenitneji vojvoda. Dobili svuuaj radovoljnih dardv feboj fo slata, fre- bra , in kar je bilo treba. Vfo slato in fre- berno pofddo, ktiro je bil Nabuhodonosar is tempelna pordpal, jim je vkasal Zir nnsaj dati. Prifhli tedaj fo fpet na Kananfko v’ fvoje sapufbene mefta. V’ Jerusalem fe sberajo, kakor bi bili vfi le en mosh, Tem- pel je ozhertan. Duhovni trobijo v’ trobente, rekdzh: „ Hval/te Gofpoda, sakaj prijasen je on, in bres konza njegova dobrota.” Od ve- felja je vef polk vrifkal, in vefelje fe rasle¬ ga po fhirokim in dolgim. Pa le boshje lepo rasodenje, preljubi otrozi! ,Spet vidimo: Vfe ve Bog — tudi 316 kar fe bo po vekih godilo. Temnita prihod- noft je bol njemu fvetla in zhifta, kakor nam kraj, ktiriga opoldanfhino fouze obfejva. Oh jo narodam obrazha, vfaziga zhloveka on klizbe po imenu, preden de je, in mu pot shivlenja odkashe. Vekomaj zhifta do¬ brota in prijasnoft je on. Is ljubesni le jih tepe on fvojze, fprebernivfhim fe pa, jim folse v’vefelje fpremina. »Samarijani, in tiftiga kraja prebivavzi, bili fo sgol ajdovfki narodi, in v’ fčla pre¬ gnanih Israelzov prifhli, fo Israelfkiga Bo¬ ga fai koljkor toljko fposnali in zhaftili. »Slifhali fo, de fe zhd tempel ftaviti. Gred6 tedaj k’Israelfkim poglavarjam, in jim re- zbejo: „V’driifhini sidajmo, sakaj tudi ml s' vam vred jifhemo vafhiga Boga.” Israelzi pa rek<5: ,,Ne fpoddbi fe, de bi fe nam per- drushovaii. ,Sami' hozhemo boshjo vesho mf sidati. ” ,Samarijane je to grosno raskazhilo. Vfe fi persadevajo sidanie vftavit. Pa safto- nj vfe savere fo bile. »Samarijane fo fi bili Judam na kljub posnej na hribu per,Sihemf- kimu meftu fvoj tempel poftavili. Judje fo ga poderli. .Sovrashtvo, ki je med tema na- rodama is tega vftalo, je veliko vekov ali veliko fto ldt fhe terpelo. Ljubi otrnzi! ves bi mogla biti vera, fklepajdzha vfih ljudi ferza v’ ljubesen. Pa kako shaloftno je, de ljudje zlo vero — to ljubesni lepo ves — v’fovrashtva in raspertja podshiglej obrazhajoi 3 '7 138* Vndvzhina ftava Jerusalem* fkiga mefta. Tempel je ftal sdaj — pa mefto je fhe grobla. Sidovje je poderto bilo. Mefline vrata fo bile sgorele. Judje — tako fe je po fih mal reklo vfim Israelzam — fo bili v’ veliki revi, in sanizhovali fo jih vfi okdlj- fhini narodi. Nehemija, Persanfkiga kralja tozliaj, ki je bil fhe v’,Susanu, vef pofhten Israe- liz, je to Iž svedel. Kar jdk je sagual, in shaluje, in pčfti fe, in mdli. Djal je: „ Oh, Gofpod, nebefhki Bog! velik vligamogozhni Bog! sveftobo fkasujefh in miloft nad vlimi, ktiri te ljubijo, in ki ohranijo tvoje sapovdi, Prolim te, vflifhi mojo fvojiga flushabnika molitev, ki sdihujem sa tvoje flushabnika Israelze nozk iu dan k’ tebi. ,Sej fposn&m, de fmo fe v’ te pregrefhili. S’ nezh^mernoftjo preflepeni nifmo dershali tvojih sapoved. Pa befede pomni, ki fi jih Mosefu rekel: „ Zhe moje sapovdi prel6mlujete, rasplal. med na¬ rode val' bom. Ako fe pa fpreobernete, in mi dershite sapovdi, fpet val* bom sdrushil, raftrofeni bodite tudi do kraja fveta. Oh, torej profnn te, Gofpod ! vflifhi mojo fvoji¬ ga flushabnika , in vlih fvojih flushabnikov molituv, ki imajo fhe v’zhafti tvoje imd, in včdi me, in miloft mi daj najti danf per kralju!” Per ob6du je Nehemija kralju vino po navadi podal, pa shaloften in vef pobit ob« s 18 ftoji pred njim. Kralj rezhe: „Kaj fx tako oparjen ? Kaj ti de ? Saj nifi bolan ? Kaj imafh na ferzu ?” Nehemija odgovori : „ Oh, kralj! kako bi ne bil shaloften, mefto, ki fo v’njemu moji fpredniki pokopani, je ras- derto, in njegove vrata fo prah in pepel!” Kralj rezhe: „ Kaj bi pa rad ? ” Nehemija k’ Bogu v’ ferzu sdihne, in rezhe kralju : „ Zhe ti je vfhezh, o kralj, in zhe fim, tvoj flushabnik, miloft sadobil per tebi — pofhli me v’ Jerusalem, de mefto posidam. ” Kralj in kraljfza, ki je sraven njega fedela, mu pravita: „ Doklej bofh hodil, in kdaj pridefh nasaj ?” Nehemija je zhaf povedal, in vef miloftiv mu rezhe kralj iti, in dal mu je fpifano oblaft pa konjlcov varhov, in ftčtnikov. Tako je Bog kraljovo ferze nagnil, in vflifhanaje bila Nehemijova molitev. No¬ bena prava molitev torej ne sajde, zhe is ljubesni, is savupanja, in is ponishnofti pol* niga ferza perkipi. Nehemija pride v’ Jerusalem. Mefto je ogledal. Komej je bilo toljziga nafipja pre- gasiti. Pa sazhel je s’ onddtnimi Judi ferzh- no in pogumno sidati. »Samarffhki pogla¬ varji fo fe jim pofmehovali. Kmalo jini pravi kdo: „Raj vfe fe slobe Judje;, ti re» veshi? Bodo kamene, ki jih je droblsh, kolj fzelfli morebit?” — Kak drug je djal: „ Le sidajo naj! Pa lefiza naj pride, in prefkozhila jim bo njih siddve.” Ali Judje, vfelej je tako tfeba ftoriti» fe ne smenijo na to oponafhanje, ampak fhe le ferzhneji fo 3i9 sidali. Koralo je bil zbes polovizo sid, kar fo mejafhki narodi naglo fklenili roprti nad Jude, in podreti jim sidanje. Pa nektire bogabojezhe mej temi narodi prebivsj6zbe Jude, de bi huji fovrashtvo in napake over- li , je veft gnala to Jerusalemfkim Judam povedat. Vpadala je sdaj mnogim. Nehe* mija pa rezhe: „ Ne bojte fe jih. Boga, fvojiga ftrafhniga in toljziga odrefhenfka , imejte na miflih! Sa fvoje brate, shene, fi- nove, hzhere in hifhe fe vojfkujte. Molili fo k’ B6gu, in po nozhi in po dnevi ftavili zhuvaje na sid. Polovizo jih je na preter- ganje delalo. Polovizo pa jih je v’oroshju, perpravlenih na boj s’ fulzami , fhkitmi» lokmi in oktepmi. Zlo delavzi fo bili s’me- zhi prepafani. Podajazhi fo v’eni roki ime¬ li mezh, s’eno fo podajfhino nofili. Tako je fhlo od sjutrajne sarije do terdiga ve- zhera dan na dan. Judov fovrashuiki to flifhavfhi fi nifo nad - nje vupali. Tako le jim je njih naklep Bog pre- kdfil, in sidovi fo bili dosidani. Vefeli fo bili slo Judje, in flovfto s’trobentami, harpami in svonzhkiilami ob¬ hajajo mefta dodelanje , in odpevajo fi pefime sahvdlene, in Bogu sa toljko vefelje, fto* Tivfhimu jim ga, foshivino v’dar klali. Tu¬ di shene in otrozi fo vefelje gnali. Na ve¬ liko daljo is Jerusalema fe je vefelje fhe raslegalo. Ljubi otrozi! koljko vefelje je, kadar fo ljudje pokorni takd fvoji gofpofki, in k’op- zhjimu ali gmejn pridu fklenejo vfo fvojo 3 20 mozh! Kaj vfe ne samore sdrtishena pokor- fhina in mozh! Inkakfhino vefelje jih frezha na sadne! Zhe tedaj tudi sdaj fhe gofpofka veleva, kar prid opzhji sadene, poftavitn zerkuv, fliolo ftaviti, ali zefto nadelati, radi in s’ vefeljam pomdsimo. 139. Eleazar. Judje fo fpet Boga refnizhno zhaftili, in v’ fvoji desheli mirni in frezhni shi veli. »Szhafaraa pa fpet v’ grehe in hudobije sagd> sijo. Bog jih je dal fpet fovrashnikam v’ro¬ ke. Nar huji je bil Antioh, »Sirfki kralj. Ropil nad Jerusalem je, in ga poflli, po¬ bral is tempelna je vfo fveto pofodo, pomo¬ ril moshdke, shenftvo in otroke pa v’fush- noft rasprodal. Ljudi' vfe fploh je malike lilil zhaftiti, in ifprizhi, de fo fe poftavi fvojih fprednikov odpovedali, in de malike zhafte, jih mdra fvinfko mefo jelti, ki ga je poftava prepovedovala, in ki je bilo po¬ verim fhe mallkam darovano. Eleazar je bil smed pervih pifmovukov, ali na fveto pifmo vuzhenih. ,Star je she bil, vef beloglav, pa obrasa fhe shiviga in lepiga. Po lili fo mu vufta rafklepali, in ga morali fvinfko mefo jefti. Pa raji fmert, kakor tako shivlenje li je sbral, in fhel ra* dovoljno je terpet. Gledavzam, ker fo ga she toljko zhafa posnali, fe je Eleazar is Itare prijasnofti slo fmilil. Na Bran ga po- klizhejo t in mefa pernefti, kakorfhniga Ene pt jefti, nul ponujajo. KMdesu naj ga jej, nul reko, kralj pa bo menil, de malifhko dan'- no jefh, de shivlenje oduefefh. ” Eleazar li ni dolgo pomifhloval, na favnoft jim re- zhe : „ Kar v’ grob s’ mano pod semlo! Ne fpodobi fe sa moje leta hinavzhovati tako. Mifliti mladenfhtvo bi fi moglo: ,Šivi de- vedefet let ftari Eleazar fe je poajdel. Ta¬ ka hinavfhina, savolo te bkve zhafa, ki ga fhe shiveti imam, bi mladenzhe pohujfhala , in mojo ftaroft ognufila. In pa kaj bi mi neki pomagalo, ognem naj fe tudi zhlovefh« kih marter ali miik, boshji vligamogozhni roki vender ne odidem, bom naj mertev ali shiv? Torej moshko zhim iti po fmert, in po fvoji ftarofti fe obnefti, mladenzhatn pa terd isgled dati, kako naj sa boshje, slate, fvete sapovdi po moje voljni in ferzhni vrni* rajo.’* Kar sgrabilj fo to isgovorivfhiga , in fhli ga muzhit ali martrat. Tudi tifte, ki fo pred vfmilenje s’ njim imeli , in ki ga k’fmerti sdaj pelajo, je togota slomila, mifli¬ li To, de je le is ofhabnofti in prevsdtnofti takih befedl. Pobivan do fmerti sdihuje in pravi: „ ,Sveti, vfigamogozhni Bog ! tf vefh, koljke bolezhine terpim po shivotu ; lohka bi fe jih bil ognil, pa is zhafti do tebe jih rad v’ febi preftojim ! ” Tako je dal dufho — in prave ferzh- nofti in ftanovitnofti v’dobrim lepa op6mba je njegova fmert vtim ljudem, ne le mla- denzham. Pazh lepfhi in bhljfhi je ta mo* shata refniza, s’k tir o je ljubesnivi fivzhik X 332 tudi le golo svundjnjfhino boshje flushbe ter- dil, kakor otrozhji nefpremiflilc mariikaziga mladenzha , ktiri boshje svunajne flushbe opravila doftikrat safmehuje, de fam ne ve, sakaj! Ljubi otrozi! pomnite dobriga blasiga Eleazara, in varite fe tike objdka vredne nefpimeti! 140. ,Sedem bratov Makabejov, pa mati njih. Kralj Antioh je tudi ndko mater in nje¬ nih fedem linov perpelati rekel, in perfilic jih, de bi fvinfko mefo jedli , jih vkashe s’ bizhi in shilami vdrihati. Pa nar ftariji mu kralju rezhe: „ Kaj fi toljko persadevafh , in naf isprafhujefh ? Viperjemo raji, kakor bi boshji sakon fvojih ozhakov lomili. ” Kralj fe je rastogotil, in mu fe pervizh oglaflvfhimu jesik rezhe isru- vati, ga is koshe djati, in mu roke in noge odfekati, Potlej rezhe rishen rasbeliti, in pezhi ga shiviga na njemu. Drugi bratje in mati fo mogli gledati. Kadar njega tako slo¬ gama muzhijo in more', fo li ti ferze delali eden drugimu po njegovo ravno tako ftano- vuno in ferzhno vmreti. Sdaj fo ga drujiga terpet perpelali. Ko- sho s’lafmi vred mu is glave potegnejo, in ga vprafhajo, zhe mifli jefti, dokler ga mu- zhiti ali martrati vud sa vodam po vfim shi- votu ne sazhnejo. Rezhe: „Ne bom.” Kaj? 32.3 pojemleje je rekel fhe kralju: „ Nevfmileni kralj! vsamefh nam fzer zhafno shivlenje; pa kralj uebef in semle naf bo fpec obu¬ dil, sa njegov sakon vmerfhe, k’ vezhnimu shivlenju.” Tretji je roke radovoljno pomolil > iu rezhe s’ veliko fveftjo: ,, Nebefhek dar fo fzer ti vudje« Pa is zhafti do boshje sapovdi fe jih rad isneb/m. .Sveft fiin fi namrezh, de mi jih bo povernil na vekomaj* ” Sa vfe mu¬ ke ali martre ni maral, in s’ tako ferzhnoftjo je vtnerel, de fo kralj in vfi njegovi flushab- niki ftermeli. Zheterti, ki fo ga unim enako muzhiji ali martrali, kralju fhe rezhe, ravno ko je vniiral: „ V’fredi fmertniga terplenja fmo frezhnifhi mi od tebe. ,Sej vupanje mi ima¬ mo, de Bog naf bo obudil k’boljfhimu shiv¬ lenju. Vftajenje pa sa-te ti ne bode k’shiv* lenju. ” Petdri je terpijdzh kralja biftro pogledal» in djal: „ Defiravno fi tako sdaj oblaften , in delafh , kar hozhefh, vender fi le zhlovek, in bofh mogel vmreti. Ne bo dolgo, in svedel bofh, de je od tebe Bog fhe mo* gozhnejfhi , in vdaril bo tebe in tvoj rod. ” ,Shefteri je med fmertjo rekel: „ Ne mdti fe ne, o kralj! Le nikar fvoji vifokofti ne perpifuj mozhf naf moriti. ,Sami fmo kri¬ vi , de terpimo vfe to. Bogii fmo fe pre- grefhili, sa to nam pofhila take nadloge. Pa tudi tebi ne bo odfhla, de fe tako soper Boga rasfajati predersnefh.” 324 ,Sara nar mlajfhi je fhe bil. Kralj ga je k’Tebi poklizal na ftran, vef pri jasen go¬ vori s’njim, in sarotuje fe mu, de ga bo sa- puftfvfhiga ozhakov poftavo obogatel in ofre* zhil, in ga ftoril veliziga gofpoda, in po- prijatlil fe s’njim, in de mu nezhefar ne bo manjkalo. Ali mladenzhik fe ne da po no¬ beni ženi pregovoriti. Kralj je mater po¬ klizal , in pregovoriti ji ga fvetije , de ji li- nov fej jeden oftane. Mati fe fklonejo k’iinu, in rezhejotnu: „Preljubi moj otrok! ki fira te pod perfmi nofila, te toljko zhafa shi ve¬ la, in s’toljko fkerbjd do teh let perredila — fej vfmili fe me vender! Te profim, otrok! nebo in setnlo poglej, in vfe, kar je po njih. Glej, vfe to, in vef zhlovefhki rod je is nizh Bog vftvaril. Torej ne boj fe ga ra- belua, ampak vreden bodi bratov, in voljno vmrl. [n miloflivi Bog mi te bo s’bratmi vred fpet nasaj dal. 55 Preden fo mati isgovorili, mladenizh she rabelnatn rezhe: „Koga zhakate? le nikar ne miflite, de bom sapovdi kraljovi pokorn. Boshjo sapoved le poflufham, ktiro nam je po Mosefu dal. Ti pa, o kralj! ismifhlova- viz Judam vfaziga mnogiga slega, ne bofh ne odfhel bosbji roki. Le nikar fe ne slo- bdj s’ fvojo mozhj<5,_ sakaj nifi fe fhe ognil boshje fodbe, ktiri je vfigamogozhen, in ki vfe ve. Moji bratje preterpevfhi to kratko terplenje fo obljiib sdaj vezhniga shivlenja she deleshni. Ti' pa bofh fhtrafan savolo fvoje prevsetnofti po boshjimu pravizhnimu. fklepu. Po fvojih bratov isgledu dam shi- 3«5 vot in shivlenje rad sa ozhakov boshji sa- kon. »Skorej fe bo Bog, ino is ferza to m6- liin, naf, fvojiga polka, vftnilil. T/ bofh pa fhe med tepefhnizo in terplenjam fposna- val, de on fam je pravi Bog. ” Kralj to flifhati je vef obdivjal. ,Shd huj ga rezhe muzhiti , kakor je une — in sadnizh tudi mater. Oh, otrozi! kaka pergodba! — kakfhine velike mifli, ki jih, ktiri fe Boga terdo dershe, on s’ njimi navda ! „ Nefkonzhno boljfhi je vmreti, kakor prelomiti boshjo vol¬ jo ! Nefkonzhno boljfhi odpovedati shivlen- ju fe, kakor pa dolshnofti fvoji! Nefkonzh¬ no boljfhi sgubiti vef fvet, kakor boshjo prijasnoft!” In ravno tih mladenžbov mifel, ljubi otrozi! fte lohka, in bodite jih tudi vi she! Nizh — nizh — tudi vef fvet vaf ne bo mogel od dobriga odverniti, zhe fe po tih mladih korenakih terdo Boga dershitč! Ko- Ijka ferzhnoft, koljki pogum, ki nam ga po¬ gled da v’uno boljfhi shivlenje per B6gu! Nebefa, nam shfve na miflih, odvsamejo vef ftrah fmerd fhe tako ftrafhni ! vfe sapellve vabe tega fveta one pobijejo! — Oh, otro¬ zi ! na mifli, oh na mifli naj vam bodo fej velikrat nebefa, in pa tifto toljko velizhaftvo, ki vaf v’njih zhaka — in nobeno posemlifko vefelje, nobena groša fhe take fmerti vaf ne bo od praviga pota odveruila. 141. Matatija, in njegovi fino vi. Velki duhoven Matatija fe je ob tem preganjanju v’neko meftize s’fvojimi finovi lia hrib Modin vmaknil. Kralj Antioh je moshe poflal do njega. Rek6 mu : „ Imeni¬ ten fi , in nar vezh velafh v’ timu meftu. Veliko imafh linov in shlahte, ktiri fo ti velika zhaft. Torej tudi pervi bodi, de li pokern kralja povelju, kar fo ftorili vli na¬ rodi she, in vfi Judejfki in Jjerusalemfki prebivavzi. Prijatle tebe » tvoje finove in tvojo shlahto vaf bo imel kralj, in obldshil vaf s’slatam, frebram in drugimi darovi.” Ma¬ tatija je predersno in na vef glaf odgovo¬ ril: „ Kralju Antiohu pokorni naj bodo vfi narodi, in vfi naj vftopijo sakonu ali pofta* vi fvojih ozhakov: jes , moji finovi, in moja shlahta ji ne vftopimo. Bog naf vari tega, to bi ne bilo prav, de bi boshjim sakonam in obrazhflam vftopali!” Ljubi otrozi ! De bi tak nd, ljudi' fhe le prevezhkrat bote vidili boshjo voljo sa- nizhovati, in prelomlovati jo! Oh, ne dajte fe sapelati njih gerdim isgledim. Mifel ravno takih lepih in bosbjih , kakorfhnih je Matatija bil, bodite takrat: ,, Zhe bi tudi vef fvet Bogii nesveft bil — pa jes mu ne bom.* Po tem je Matatija po meftu na glaf klizal: „ Kdor ima fhe kaj ognja sa boshjo poftavo, in de fe mifli dershati aafhih ozha- 327 kov savese, gre naj sa mano. ” Beshali fo v’goro, on in njegovi finovi, invfepopudi- li, kar fo imeli fvojiga v’ medu. Veliko bogabojezhih in pravizhnih, ktirim je poda¬ va fhe mar bila, fe jih je s’njimi fpudilo, in s’shenami, otrozi in fvojo shivfno fo po famotah v’gori prebivali, in shive ob kore¬ ninah in selih. Koreniki po vfim Israelfkim nar krepkeji, ki fo bili perpravleni shivot in kri dati sa boshjo podavo, fo fe f-bajali k’ Matatiju. Kmalo tedaj je vojfko nabral, s’ ktiro fe je kralju in njegovi prevsetnodi vperel, podavo fllnim fovrashnikam bra¬ nil , in ki je hudirje s’ njo vganjal. Teljko premore edin zhlovek, zhe mu je do Boga refniza , in zhe nozhe in drujiga ne jifhe kakor dobro ftoriti, in zhe is lju- besni do dobriga ša dobizhik in sa vef fvet ne mara. Kadar fe je Matatijov, njega zhaftitli- viga beloglavzhika, zhaf vmreti perblishoval, je finove k’ fyoji fmertni podeli poklizal, in rekel jim : „ Zhafi fo , ob ktirih imajo prevsetniki oblad — zhad reve, podertije, in zhmerne preganje. Torej, sa podavo fe ponafhajte, moji finovi! in dela fvojih fprednikov pomiflite, ki fo jih ob fvojih zhafih delali, in pa shivlenja fe tvegajte sa ozhakov saveso. To vam bo dalo pravo zhad, in vekomaj bo flovelo vafhe imd. Ni bil fkufhan tudi Abraham? Pa terdne vere je bil, in v’pravizo mu je to bilo perfhte- ro. Joshef je o britkodih boshje sapovdi der- shal, in dorilo ga je po vfitn Egiptu gofpo- 328 da. Josve je fpolnil boshje povelje, in vfih jsraelzov ftorilo ga je velziga vojvoda. Ka¬ leh je ljudfkimu sboru refnizo prizhal, in dobil je bil pofeben delesh. David je bil kro- tak in vfmilen, in na vekomaj je kraljev fe- desh prejel. Elija je bil od poftave vshgan, in vset v’ nebefa je bil. Ananija, Azarija in Misael lo v’ Boga savupali, in oteti is ple¬ mena fo bili. Daniel je bil savolo fvoje ne- dolshnofti is levnaka refhen. VTo sgodovft no prejifkujte od rodu do rodii — najdli v’nji bote povfot: Kdor v’ Boga savupa, ni ni k olj na framoti. Torej ne bojte fe nesdiif li¬ rikov sbuganja. Nesdiifhniga zhaft je zhe- rev in prah. Danf fe kopfzhi, pa ni ga vezh sajtro. V’parft fe poverne, is ktire je vset, in minili fo njegovi vli naklepi. Torej ko¬ reniki bodite, moji finovi! in raoshko sa poftavo fe ponafhajte. Le ta zhaft je pra¬ va. Nate »Simona, brata : moder je. Njemu vfe fploh bodite pokorni. On vam bo ozhe. Juda, on Makabej, je is inladiga vojfhak: vafh vojvoda na vojfkah naj bo. Vfe ftra« vite na-fe , kar fe jih sakona dershi ; v’bran, ktiri fe hozhejo nad nafhim naro- dam mafhovati, fe jim poftavite, in na tanj- ko per vfih rezheh fe po sapovdi sakona ravnajte. ” Oh, otrozi! kdo ra6re tako govoriti tega vmirajdzhiga ozheta poflufhati, pa ne bo fam per febi fklenil: Nak’a, nikolj —• nikolj nozhem hudoben zhlovek biti! Per- sadjati is ferza fi hozhem tudi med fhte* vilo iti tiftih dobrih , nedolshnih in isvo- 329 ljenih dufh, ktire fo od Abrahama shivele od Matatija. Po tem je Matatija fvoje finove blago- flovil in shegnal, in mirno vmerel. ,Sinovi fo ga pokopali in fpolnili vfesVefto, kar jiin je bil rekel, Israelzi pa fo vfi po njemu shalovali in milo jokali. Tako pohldvno in bHg6ftno vmerje pra* vizhni zhlovek, in vfe blagruje njegov fpo- min. 142. Antiohova fmert. Kralj Antioh fe je na Persanfko fpuftil, Persepol, deshele velko mefto jemat, in is- ropat ga. Pa na Judovfkim je bil velike vojfke saftavil. Otep^n na Persanfkim fe je mogel s’framoto poverniti. Tudi na Ju- dejfkim je Juda Makabej vshugal njegove vojfke v’nekoljko pobojih, je dobil Jerusa- lem, rasdrobil malike, ki jih je bil Antioh v’ tempel poftavil, in tempel pofvetil fpet pravimu Bogu. t »Strafhna jesa je Antioha savolo tega kuhala. .Sramoto bega is Persanfkiga je fkle- nil nad Judmi ohladiti. Nozh in dan fe pe* la le pred v’ Jeruzalem priti, in na Jude fefuti vfe mefto. Na preterganje veleva po¬ diti konje, in v’fkok dirjati, kar je mog6- zhe. Ali s verni I med nefpametnim dirjanjarn fe je is vosa, in perletel tak terdo, de ga po vfih vudih saboli. Od tifte ure je bilo s’ njegovim sdravjam per kraju, in pregledal je, de mu ni ovreti vezh sginajozhe fvoje veiikoiti. Tako le je bil zhlovek, katiri fi je is ofhabnofti pred domifhloval, de morju vka- sovati in hribe prekladati samore — ob enim padeshu ponishan do tal ! Tako malo fe kdo fine ofhdbiti. Antioha fo mogli v’ nofilnizi sdaj ndfti. Od shalofti je sbolel, de fo mu tako naklepi fpodleteli. Vleshe. Bol in bol je oparjen. Le huj je flabil, in lohka vidil, de mu je vm- reti. Vfim fvojim prijatlam torej k’febi re- zhe, in jim je rfjal: „ Nizh vezh ne satifnem ozln. Vfe mi je vpadlo. ,Serze od britk6fti p6ka po meni. ,Sam li morem rezhi : Pre- vernflo vfe fe mi je. Oh, kako un vefel iim bil nekadaj, in ob žhafu vfe moje oblafti ka¬ ko l.iublen! Sdaj pa me bvitkoft in sliatoft enako morfkim vaiovam savesujete. Smiraj mi hodi na mifel hudobija , ki lim jo v* Je- rusalemu pozhenjal, is tempelna poropavfhi slatenino in frebernino, in prelivfhi toljko nedolshne kervf. Is tega isvira — oh dobro previdim — moja vfa ta nefrezha. In pa glejte! od tega morem v’ ptujfhini konez shalofti vseti* ” Ljubi otrozi! pa le vidite, kaka je s’hu¬ do veftjo ,Spomin ftorjenih pregreh zhlo- vefhko ferze po gadje pika. Preljubi otro¬ zi! Varite fe lej, de vam ta ftrafhni gad ne vlese v’ ferze! Njegova bolesen pa je vedno huj per- hajala. ,Strafhne bolezhine je terpel. Gniti shiv je sazhel. Sadelavali zhervi fo fe po 33i njemu. »Smrad grosen je bil. Nihzher ni mogel per njemu biti savolo fmradii, pet* njemu, ki fe je malo pred toljziga iu taziga ofhabil , in miflil svesde ftrahovati. Od fmradu ga mine she fam febi preteshkiga vef ofhabni napuh, v’fe je fhel, in kdo de je fposnal fe, in rekel je: „ Prav je, in po pra* vizi, de fe zhlovek pod Boga potiisha, de fe vmerj6zha ftvar nikolj ne predersne Bo¬ gu fe delati enake.” Molil je, delal mnoge fklepe per febi. Tempel, ki ga je pred bilobropal, bogato ofnashiti, fveto polodo pomnoshiti, vfe daritve is fvojiga terpeti je obetal, in pa fhe Jud biti, in boshje veli- zhaftvo povelizhvati, in rasosuaniti ga po viih deshelah. Pa saflouj je bilo vfe* Kakor je on drugim delal, ravno taka fe njemu godu Ljudi is njih rojftne deshele preganjavfhi, v’ pufhavo plafhivfhi in nevftmleno morivfhi je tudi fam v’ ptuji desheli , v’ divji fa- moti, med ftrafhnimi bolezhinami vef revesh vmerel. Otrozi! tako ftrafhno greh tepe Bog! Taka flrafhna je fmert nepoboljfhaniga grefh« nika! Vmira naj fhe med takimi mukami ali martrami pravizhen, fej tolashiti fe ima s’ zbem. Vefel lohka pogleduje v’ Boga. Dobra veft mu je prijetno hladilo, ki ga is febe zhuti po bolezMnah. Njegova dufba she na semli nebefa pokufha. Nesdufhni zhlovek pogrefha vfe to. Ojftriga lbdnlka vidi le nad Bogam. Veftni nepokoj ga huj pekli, kakor vfe fhe toljke shivbrne bole- zhine. Kakor gora mu leshi vezhnoft na 332 ferzu. Peklenfke muke ali martre terpi she na semlji. Oh, otrozi! bodite faj bogaboje- zhi sdaj in dobri, de ne bote enkrat ravno tako vmirali! Tudi fe vidi is tega, kako je nevarno in fhkodlfvo do fmertue poftele poboljfhanje odlafhati. De ga nevumnesha ! kdor mifli , kadar bo vmiral, fhe le tiftikrat sazhenjati prav shiveti. Preposno bo tiftikrat! Tudi obeti in fklepi, ki jih ftnertine teshave is- tlazhijo, kakor fe nad Antioham vidi, fo prasni in bofi. Kdor namrezh dobriga fam ne isvdlji, in is laftne volje ne ljubi, grefh- nik nepoboljfhan on vmerje. Pa take fmerd naf Bog obvari ! 143, Isreki ,Sirahoviga finii. Ob teh poflednih shaloftnih zhafih Ju- dovfkiga kraljeftva je mosh shivel veliziga fpomina. Po imenu: „ .Sirahov fin ” je filno flovel s’modrimi navuki, in bil je velik do- brotnik fvojiga naroda. Kar vemo njegoviga shivlenja, ljubi otrozi ! naj vam ga fam nar lepfhiga pove. Predgovora nekoljko ob eni- mu k’njegovim isrekim bo to: „ She mladenizh, pravi, fim s’ravnim in savupoini ferzarn modroft profil od Boga. Is ferza fim fe trudil po nji, in ftoriti tako vfe ti persadevai. Moje ferze je po nji hre¬ penelo, in veliko bogaftvo fim dofegel nad n}<5. Nekoljko zhafiza fe mi je vperalo, in filiti fun fe mogel. Pa mir in pokoj fim naj- 333 del per-nji. Prejmite te navuke kakor (rebra velik saklad, kakor kup slata jih hranite.” Kaj vela, ljubi otrozi! de vaf mika nje¬ govih nar lepfhih isrekov saflifhati nekoljko? „ Boga ljubiti je nar lepfhi modroft. ” I, 14 - . . „ Boga fe bati je korenina modrofti — njeni odganjki selene vekomaj. ” i, 25. „Voda puhtezhi ognj gafi, boihji dar vbdshzu podan pa greh isbrifuje. ” 3, 33. „Vfmilen bodi firotam, kakor bi jim ozhe bil, in njih materi, kakor bi ji mosh bil — fin bofh taki veliziga Boga, in raji kakor laftna mati te bo imel.” 4, 10. „ Nikar ne r£zi: Grefhil fim , pa kaj fe mi je hudiga sgodilo? Bog je pozhafen „ pa got6v povrazhnik. ”5,4. „,Svefl prijatel je velika obramba — kdor ga najde, najde velik saklad. Slato in frebro ni nizh proti njemu.” 6, 14. „ Ne flori nizh hudiga, in ne bo ti nizh hudiga.” 7,1. „ Ne oponafhaj nikogar, ktiri je v’brit* kodi. Bog, ktiri vfe vidi, on je, de po- nishnje in povifhuje,” 7, 12. „Defiravno ti je na rokah delati, ali kmetovati terdo, ne prijema naj fe ti — Bog je obernil tako. ” 7, 16. „ Bolnikov objifkovati ne bodi toshliv.” 7 , 39 * „S’ jesfzhnim fe nikar ne prepiraj: derva na ognj nofiti je to. ” 8, 4. „ Pobdlfhavfhiga fe nikar ne sanizhuj, in ne ozhitaj mu grehov. ” 8,6. „ Isfci imej na mifli per vfim kar po» zhnefh, in vekomaj ne bofh grefhil.” 7, 40. „ Nov prijatel in pa novo vino — po- ftara naj fe, morebit de tibovfhezh. 9, 15. „Sazhetje napuha je vftop od Boga.” 10,14. „ Ne hvali nikogar po lepoti, ne sa- nizhuj nikogar po svunajni maldfti: zhebela je majhin tizhik , pa prefladik nje fad. ” II, 2 . „Ne odgovarjaj, prdden fi flifhal, in ne govori vmef , dokler uni ne isgovorf. ” u , 8- „ Ifkra dpftikrat, velik ognj sashge — gola befediza je nesdufhniku kri prelivat ve- likrat she d6fti. ” 11, 34* „ ,St< 5 ri dobro bogabojezhimu! poverne- 110 ti bo obilno, zhe ne od njega, fej od Boga.” 12, 2. „ Kdor fmolo prijema, fe pomashe. Kdor fe s’ofhdbnikam pajddshi , fe fam poofhabi; Kdor fe s’ hudobnimi pezha, fe fam popa* zhi: gotovo fe ga kaj prime.” 13, 1. „ S’ mogozhnejim od tebe in bogdtfhim fe nikar ne sndni. Kaj ima neki lonez per kotlu opraviti? Zhe terzhita, vbil fe bo lo» nez.” 13,2. „ Kakor bi fe vovk s’jagnetam prijasnil, ravno taka je, kadar fe nesdtifhnesh boga¬ bojezhimu perdriishnje. (Vari fe njegoviga tovarfhtva” 13, 21. „ Kakor fe drevje ofiple, in v’ novizh poganja, tako odmirajo rodovi, in naftopajo drugi. (Prejdlive rezhi prejdejo vfe).” 14,12, 335 „ S’ laftnitn perftanani sapezhatene vfe eno Bog ohrani bosbje darove vbogajme da¬ ne, in vfmilene dela, kakor serklo laftniga ozhefa. ” 17, 13. „ Kar je kapliza vode v’ morju, kar pefka sernize med pefkam ob morju, to fo (in pa fhe tega ne!) na semlji zhlovefhke leta proti vezhnofti. ” 18, 8. „ Kakor rofa vrozhino hladi, takd de do* bro lepa befeda; kaj ? od veliziga daru boij- fhije lepa befeda; pravi zhlovek da pa obo¬ je.” 18, 16, „ Drevi vtegne marfikaj drugazh biti, kakor je davi bilo. (Ako ii tedaj bogat, po- ftavim, mifli de lohka obdshafh). Prevsetnoll pa prefhernoft ti bo to odvrazhalo, ” ig , 26. „Kdor fena fpridene shenfke tvesi, hu* dobnesh bo taki. Gnjilatev in zhervi ga bodo plazhvali, in vfahnil ljudem na ftrah bo.” 19, 2, „ Zhe kaj flifhifh zhes fvojiga blishni- ga, v’ tebi naj vmerje befeda. Ne bo te rasgnala nd ( zhe jo v’ febi sadershifh ). ” 19, 10. „ Gerd madesh je lashnivoft, lohka fpri- deni, hudobni ljudje fe fposnavajo po nji. ” 20, 26. „ Greh je v’ dve platf ojfter tnezh. Ne sazeli fe rana njegova. (Ne igraj tedaj s’ njim.” 21,4. »Kdor s’ ptujim blagam sida, fi nabera kamnje sa grdb. ” 21 , q. ,, Pred ognjam fe dim in foparza perka- df: po oponafhanju pride pretep.” 22, 30. 33 6 „Bodi fhe tako drasiga kaj — memo zhifte dufhe ni nizh.” 26 , 20 . „Kamen, kdor ga nakvifhko luzha, mu na glavo perlerf, in kdor drugim jamo kople, fam va-njo pade.” 27, 28. ,, Slato fvoje tehtafh na vago, raji tehtaj na-njo fvoje befede.” 28, 29* „ Vboshiz nima drujiga shiveti, kakor fvoj kofhzhik kruha. Kdor ga ob-nj per- pravi, je vbijaviz. ” 34, 25. „ Boshje sapovdi dershati je nar obilni* fhi daritev; greha fe varovati nar blajfhi daritev ; miioft fkasovati prava sahvalina daritev; greh sapuftiti lepa fpravna daritev.” 35 » 2 * „Ne prepahnuj fi shel6dza s’mnogimi ofladnimi jedmi , in ne jej preposhrefhno v’fd. Veliko jih je savolo fvoje neismernofti vmerlo — kdor pa shivi po meri, fi shivlen* je podalfhuje. ” 37 ». 34 * „ Velki Bog daja sdravila rafti is sem- lje — pametni jih torej ne sanizhuje. ” 38 , 4 * „ Kdor dela greh vprizho fvojiga ftvar* liika — na famfhi in fkrivaj, ki ga sgol fam Bog vidi, in vgaoja hude in gerde rezhi — sdravlivzu on v’ roke pride. ”38, 15. „ Kdor na delu shivi, in ki mu je ob manjfhim sadofti, ima pohlevno in mirno shivlenje — bogaftvo zhes vfe bogaftvo. ” 40, 18. ,, Per boshjim ftrahu ni nizh pomaiij* kanja — kdor ga ima, ima raj oblagodarjen ■v*febi od Boga. ” 40, 2 $. m Lepfhi ae moremo fkleniti, kakor s’teh isrdkov sloshivza befedami: „ Blager mu , kdor po tih lepih navukih ravna. Moder bo, Jfdor fi jih v’ ferze vsame. Kdor po njih shivi, k’viimu je ou goden. Sakaj ljuzh boshja mu ftes6 rasfvetluje.” go, 30. Makabejovi bratje, in njih mlajfhi fo fhe nekoljko zhafa vajvodvali po Israelfkim* Poflednizh fo fe Rimlane, polk na semli tiftikrat nar vezhi in mogdzhnifhi, na Ju¬ do vfkim oblafti pofvojili. Gofpodarja ali oblaftnika fo poftavili. Svunajniz, po ime¬ nu Herodesh, je s’ njih pervoljeujam le ime kralja fhe imel. 144. Perzhakovanje Mefija, ali Odrefhemka. Ljubi otrozi! Lep kof fvetopifmifke sgodovfne fte flifhali dosdaj. Povernimo fe va-njo fhe nekoljko! Preljuba boshja ozhetova fkerb sa vfe ljudi, ki fe pofebej vidi is vfake pergodbe, fija is zeliga njih ftika fhe lepfhi. Bog je bil na semli Israelfki narod is- voljil smed vfih narodov, de bi fi Bogu flushijdzhi, fveti in frezhni narod is njega podredil. Torej Abrahama, mosha je pokli- zal nar fvetejiga, ki ga je semla tiftikrat imela, in poftavil temu narodu ga je ozheta. Rekel mu je: „ Ozheta te poftavim veliziga naroda.” Pa tudi narodu je rekel na,Sinaju tam na gori: „Zhe botemioj glaf poflufhali, 338 moja laftina, ljudft vo mi bofte meni pofve- zhčno smed vfih narodov. Pa isv61jil fi je Bog ta narod, n6 ka¬ kor bi bil imel ravno kako pofebno ljube- sen do njega — ne kakor bi bil drugim uaro- dam na semli manj ljubesuiv ali manj ozhe: ampak boshje fposnanje, fvetoft, blagdft in svelizhanje je hotel na semli po tem narodu med vfe druge narode rasfhiriti. Is ljubesni torej do vfih narodov je bil isvoljil ta na¬ rod. „ Po tebi, je djal Abrahamu, bodo odobr6teni, oblagodarjeni vfi narodi na sem¬ li. ” Kar ljudem febi isrozhenim duhoven , ki mu zhlovek fvet in Bogii pofvezhčn pra¬ vimo, ravno to je Israelfki narod bil vfim narodam na semli. Kakor komu duhovnimu, fo nar drijifhi zhlovefhke rezhl, rejnica , krepofl ali /veta ^hednoft , in svelizhanje temu narodu v’boshjih rasodevfhinah, sa- konih in obljubah mu tako rekdzh varovati bile dine. Lepa, vfa duhovfka namemba te¬ ga naroda je bila, fposnanje in zhafi: boshjo rasfhirati po semli, in pa ljubesen do kre- pofti ali fvete zhednofti ; in blagdft perna* fhati ljudem: „ Duhovno kraljeffvo mi bote, je Bog djal temu narodu.” Kakor terdovraren je ta narod bil, kolj- korkrat tudi je v’mallfhtvo, greh in revo sabredil, Bog je le vender po njemu fvojo mjfel dofegel. Ne le Kananfke deshele ftari prebivavzi in njeni mejazbi, pofiavim, Ma- djanzhane in Maobzhane , Filiftejzi in ,Sirzi, Tirzi in ,Sidonzhane — ampak uekdajniga fveta prav nar vez hi in terduejfhi kraljeft- 339 va (o fe Boga navuzhile po fsraelzih fposna- ti. She lega Kananfke deshele v’fredi fveta, bliso Tira in .Sidona , tershnih velkih meft nekdajniga fveta, je bila vfa taka, de fe je po vfi semlji lohka boshje rasod^nje is nje rasf hiralo. Ino de je na f hi roko in dolgo ref do sakrajnih narodov perflovelo, feprav ozhitno vidi, pofiavim, nad ,Sabfhko kra- Ijizo, ki je bila savolo boshjiga imena v’Je- rusalem prifhla. Kako je Bog poverh tega Israelfki narod ob zhafu ptujzhovanja fhe s’ Egipzhani, s’ Alirzi in s’ Babildnzhanmi f-snanil, kako ga je on po Joshefu in Mo- sefu v’ Egiptu, po Jonu in Tobiju v’Nini¬ vah , po Danielu in njegovih tovarfhih v’ Ba¬ bilonu v’zhaft djal, kako je Zir, Persanfki kralj, ozhe noviga, fkorej vef fvec veliziga kraljeft va, praviga Boga svedel — vlih teh rezhl, ljubi otrozi! fe bote fhe dobro fpomni- li. Staro bosbje rasodenje, ki fo ga Israelzi bili prejeli, fe tudi is pifem fhe kashe drujih vfih nekdajnih narodov. Tudi v’narbol flo- vezhih narodov drushbo, v’ drushbo Gerkov in Rinvlanov, fo Israelzi bili sadeli, in kar fe je potlej fhe bol godilo, she sdaj fo jih Bogu perdobivali. ~ Tako uno berhlco fpolnovale fo fe boshje obljube. Tako lepo she sdaj fe je kasalo, de Bog po terdnimu, vfim modrimu in do- brotnimu fkldpu vef fvec gofpodaTi, de vfe sgpdbe obrazha, de vfih narodov Ban odlozhuje, deje Bog on vfih narodov, ne le Israelzov, in de, kakor fhiroko vifhnčlo nebo semljo, s’Tvojo ljubesenjo vfe ljudi on 34 © oklčpa. Povfot kashe v6ja Israelfkiga pol¬ ka, de je boshji ofnutik bila , vfe uarode na semlji rasfvčtlit, pobolfhat in pa sveli- abat. Pa premiflik pergodeb, ki fmo jih dosdaj flifhali > nam tudi prihodne pergodbe odpira. Kaj? vfe dosdajfhne pergodbe fo le perprava k’prihodnim fhe toljkaj zhudnejfhim pergod- batn. Israelfki polk je fhe lepfhi obljube imel, fhe včzhi rezhi perzhakoval. Nar bolj- fhi in lepfhi je fhe le perhajalo. ,Se pazh pldzha, de obljube, ki fte jih dosdaj le po famesu flifhali, tukej popnmemo. Bog je kazhi rekel, ktira je bila nafhe perve ftarifhe v’greh sapelala: „ Shčninih mlajfhov nekdo ti bi glavo ftaril, ti pa ga bofh pizhila v’peto.” Tem befedam je is- lage potreba. De ta kazha, ki je s’nafhimi pervimi ftarifhi govorila, in ki je Bog s’njo govoril, ni bila nobena prava kazha, farni, ljubi otrozi! fi lohka to miflite. ,Satan je bil, hudi duh, ktiriga je greh is boshjiga angela v’ hudizha fpremdnil. Zhe je is prave kazbe govoril, zhe je kazhjo podobo na-fe vsel, ali zhe fe je v’kaki drugi, morebit zlo prijasni podobi , pervim ftarifham per- kasal, in de fo ga pervi ftarifhi le kazho imenovali, ker jih je prav po kazhje prefle- pil — te rezhi nifo dogndne. »She dan da- nafhen imenujemo kazho svitiga in hudiga zhloveka, kciri fe nam svunaj perlisuje, sno- trai pa nam fhkodovati shelji. Pom&i tedaj unih lč befedi je ta: „ Zhlovefhek din bo en¬ krat prifhel in raozh rasdjal tega hudobniga, 34i fovrashniga onega — sraven pa bo imel ve¬ liko on fam preterpeti. ” Bog je Abrahamu rekel: „ Mnoshil ka¬ kor svesde lia nebu bom tvoje otroke — in po nekomu tvojih mlajfhov bodo odobrdteni vfi narodi na semlji.” To obljubo je Bog Jakobu fhe bol ras- danfl, in po imenu mu je tiftiga njegovih dvanajftirih finov imenoval, is ktiriga fe bo obljubleni^ rodil, in ravno tako zhaf mu po¬ vedal, ob ktirim bo na fvet prifhel. „ Kral- jdvniza ne bo prefhla od Juda, je Jakob vmirajdzh prerokval, ne vajvodfka paliza od njegovih mlajfhov, dokler ga ne bo Ti- fliga, ki ima poflžn priti, in ki bodo va-nj narodi vupali. ” Ravno to obljubo je Bog po Mosefu vfimu Israelfkimu polku bil ponovil; „ Pre¬ roka , kakor mene, je pred fmertjo djal Mo- sef, vam bo Gofpod, vafh Bog, smed va- fhih bratov obudil. Poflufhajte ga vfe, kar vam porezhe. Kdor pa ga ne bo poflufhal, naj bo smed ljudftva potreblen. ” ,She lepfhi je to obljubo Bog bil kralju Davidu raskasal. David fi je bil nekoga smed fvojih mlajfhov fveft, ktiri bo Davidov lin, pa vender vezhen kralj. Vef samaknen, in s’toljko zhaftjd govori od njega, de ga fvoji- ga gofpoda imenuje. Od tega Ediniga sadnizh govord tudi vfi. drugi preroki. She veliko vekov pred ga popifujejo, imenujejo ga : „ Zhudodelza ; Bo¬ ga mozhniga ; Bog - s’ - nami; finu velkiga Boga; boshjiga isvoljenza, ki ima Bog fvoje 342 dopadajenje nad njim 5 Gofpoda nam daniga v’ pravizo; fvetnika Cvetnikov; masilenza boshjiga; oblagrovavza in odrefhenika zhlo- vefhkiga rodu ; kndsa mirti, ki bo ljudem vezhni mir pernefel; veJziga kralja, ki fe bo is Davidoviga rodil rodil, zhigar kraljeft- vo fe bo po vfimu Cvetu rasChiralo, in ve¬ komaj terpelo, ktirirau Ce bodo Che vfi naro¬ di podvergli, pred ktiriga bodo Che vfipo- semlifki kralji poklekovali. Prerokvali Co vCe (pomina vredne, tudi Che take majhine ok61j- fnine njegoviga shivlenja. Tako poftavim je prerok Miheja , de kak isgled damo, zlo njegoviga rojftva kraj naprej pravil: „ Ti Betlehem na Judovfkim nili nar manjfhih Judovih kneshjih meft; sakaj is tebe is-haja vladiz, ki bo moje ljudftvo vladal, zhigar is-hod je od perzbetka, in od vezhnih dne- vov.” Daniel je zlo leta povedal, ktire bo prifhel. ZhaC, ktiriga je zhloveChkiga rodti od* refheuik priti imel, Ce je sadnizh perblishal. Rraljevniza je bila odvseta Judovfkimu na¬ rodu. Pod ptujo oblaftjo Co koperneli. VeC Cvet, nd le Israelzi, in pa nikolj bol, ka¬ kor ravno sdaj, je odrefhenika is pomote , greha in is reve potreboval. Nd le Israelzi, tudi veliko drujih narodov, ki Co Ce po Is- raelzih s’ boshjimi obljubami fesndnili, je po njemu hrepenelo. Ljubi Gtrozii te toljke boshje obljube^* ti toljki vCipi Israelfkiga naroda Co tudi sa naC kaj Ciino veliziga* Keljki, in keljziga savupanja vreden nam more Tift biti, ki ga je Bog od sazhetka fveta toljkrat, in s’toljkim flovesam vfimu fvetu oblagrovavza obetal — Tift, ki fo ga vefdlniga fveta svelizharja vfi tejjki pa taki fveti moshje Israelfkiga naroda, ki fo ga Abraham, Mosef, David iszbakovali — Tift, ki fo ga v’febi imele vfe boshje obljube in vfi boshji ofnutki, ki je dobrih, lepih dufh vfe vupanje bil! Kaj ? moji ljubesnivi! Tako lepo, zhi- fto, milo in ljubesnivo ki nam je dosdaj Bog po sgodbah fvojo prijasnoft , fvetdft in lju- besnivoft rasodel: vfe to je vender fhe le pohlevne sarije pervi perblefhik. Nad njim, svefto Obljublenim, dolgo Perzhakovanim, fe nam bo do vfih ljudi boshja ozhetova Iju- besen fhe le po vfi fvoji fvetlobi, fe nam bo fhe le vfa velika, zhaftitliva iu dobrotna, fonzu is sa-gore enako, perkasala ! Ino re?a, ki ga vfe moli, in ki fo mu Judje Mefija rekli •— s’ fveto zhaftjo isrezi- mo pervizh njegovo ime — ga Jesufd Krijhija mi imenujemo. Komi flariga Sakona, S 44 VŽZHEJI POGRŽSHKI. Verjla Namejli Beri ja li vunkam fhe mi Jokob fnedjavih imenovani felti goshatiga zhžfhen zhefen ? nemarnoftl povediz pa ferza fvoje moshni redu fine obzhutnoft fhž du je te vnukam she ni Jakob inetjavih imenovan ftopiti gofhatiga zhefen zhefhen • nemarnofti povediz po ferze fvojo mofhni rodu sine obzhutnofti she de ^uav aiojuiav iv sakramentu sakonu fe le sa to sakon pra¬ vi , ker fta mosh in shena po boshjim sa¬ konu ali, manj prav govorjeno, po boshji poftavi mosh in shena, ne pa divje. J£f 'v*:' \vr' «