10.7.2018
In vendar so jih brali - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku
Posamezniki in skupnosti, ki so z zapisano besedo posredovali svoja spoznanja in ugotovitve, nazore, ideje in vizije drugim, so se v vseh obdobjih srečevali s silami, ki so želele nadzirati, usmerjati in omejevati pretok znanja in idej s pomočjo različnih pritiskov, zahtev po preoblikovanju besedil, zaplemb in sežiganja knjig, v najskrajnejših primerih pa tudi z obsodbami, izgoni in usmrtitvami avtorjev. Kljub obstoju različnih strogih cenzurnih politik in seznamov prepovedane literature so bralci vedno našli poti do spornih knjig.

Med 21. 7. in 15. 9. 2018 je v NUK na ogled razstava In vendar so jih brali, ki je nastala v sodelovanju ZRC SAZU in NUK ter predstavlja ozadje, strukturo, pomen in zgodovino papeškega indeksa ter drugih cenzurnih seznamov. Na ogled so izbrana dela iz zbirke NUK, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali cesarske cenzurne sezname.

Večina razstavljenih knjig je dostopna tudi na portalu dLib.si v posebni digitalni zbirki.
19.6.2018
Po sledeh misijonarjev
Že v 19. stoletju so številni Slovenci delovali v afriških misijonih, med njimi tudi Ignacij Knoblehar, ki je že leta 1848 ustanovil prvo misijonsko postajo v Kartumu (Sudan). Po Knobleharjevi smrti leta 1858 je Italijan Daniele Comboni na temelju njegovega dela ustanavljal nove misijone in v Evropi budil zanimanje za evangelizacijo Afrike ter borbo proti suženjstvu. Po njegovi smrti so bili Combonijevi misijonarji uradno priznani kot red Presvetega Jezusovega srca, Nemška veja reda pa je začela leta 1898 izdajati mesečnik »Stern der Neger«, ki je vseboval zapise o delu misijonarjev in v katerem so prispevke objavljali številni slovenski člani reda.

»Stern der Neger«, ki ostaja glasnik delovanja Slovencev v afriških misijonih in daje vpogled v vpetost slovenskih dežel v širši srednjeevropski kulturni prostor ter v delovanje Slovencev v oddaljenih deželah, je na pobudo in ob podpori dr. Aleša Musarja zdaj v celoti dostopen tudi na portalu dLib.si.
13.6.2018
Ljubljanski dnevnik
Pred skoraj sedmimi desetletji je v Ljubljani začel izhajati Ljubljanski dnevnik. Bil je namenjen bralstvu širše Ljubljanske kotline. V zgodnjih petdesetih je predstavljal naslednika Slovenskega naroda (1873-1945), predvojnega dnevnika slovenskih liberalcev. Bil je tudi bolj "komercialen" od sodobnikov: objavljal je več različnih vsebin, več in večje fotografije, občasno celo kak strip, izstopal je z dobrim pokrivanjem športa.
Danes objavljamo digitaliziran prvi letnik. Digitalizacija se nadaljuje, nove objave sledijo.
11.6.2018
Antifonarij iz Bistre
Pod signaturo Ms 1 NUK hrani prekrasno iluminiran antifonarij iz Kartuzijanskega samostana v Bistri. Vabljeni k ogledu digitalizirane različice!
8.5.2018
Zbogom, mojster Muster!

Poslovil se je velikan slovenskega stripa, Miki Muster.

Na svoji ustvarjalni poti se je dotaknil številnih otroštev, njegovo delo pa je zaznamovalo vizualno podobo neke dobe.

Tedensko tribuno, v kateri je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel izhajati strip o Zvitorepcu, najdete tudi v NUK.
30.3.2018
VELIKONOČNA
Velika noč, prelepi praznik
nam z rožami je zasijal,
in v veličastni je lepoti
Gospod in kralj iz groba vstal.
Že klije, cvete plan in gora,
še ptica božji dan slavi,
in sonce na prestolu zlatem
nad nami jasno se blešči.
Zato želim vam, da veselo
bi praznovali vse te dni,
in piruh in kolač in pleče
naj se na mizi vam smeji.
13.3.2018
Rezultati raziskovanj Statističnega urada RS
Ali ste vedeli, da sta najpogostejši imeni v Sloveniji še vedno Marija in Franc? Ali pa, da je najbolj pogosto krajevno ime Gradišče? Kaj pa to, da je v Sloveniji največ krav poimenovanih Pika?
Če bi želeli izvedeti še več statističnih podatkov o Sloveniji ter njenih prebivalcih, si oglejte publikacijo Statističnega urada RS, Rezultati raziskovanj.
8.3.2018
Ob osmem marcu
Danes, ko nam je vsem pravica do javne besede povsem vsakdanja, se spominjamo prvega slovenskega ženskega časopsa, v katerem so avtorice pozivale ženske k borbi do pravice do javne besede, izobrazbe in zaposlitve. Pred 120 leti je začela v Trstu izhajati Slovenka. Vabljeni k branju!
7.3.2018
Kulturna in naravna dediščina krajev ob Kolpi in Čabranki
Prelepi in skrivnostni kraji ob Kolpi in Čabranki so že stoletja domovanje slovenskega življa. Bogato kulturna in naravna dediščina teh krajev je našla prostor tudi v knjigah Marka Smoleta, ki velik del svojega časa nameni njenemu ohranjanju na obeh straneh državne meje. Skrbi za domačijo imenovano Palčava šiša, ki je kulturni spomenik, zasebno domovanje in obenem javno dostopna muzejska zbirka v obmejni vasi Plešce na Hrvaškem. Je pobudnik uvrstitve lokalnih govorov v registra nesnovne dediščine v obeh državah in vključevanja kulturne dediščine v razvojne projekte, povezovanja kulturne z naravno dediščino ter čezmejnega kulturno-raziskovalnega in turističnega povezovanja.

28.2.2018
Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah
Častitljivo, stoto obletnico (1917-2017) izida prve slovenske slikanice pisatelja Frana Levstika in ilustratorja Hinka Smrekarja, smo obeležli tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. V hramu znanja in domu knjig smo se z veliko razstavo o slovenskih slikanicah poklonili vsem, ki si prizadevajo, da slikanice pridejo v naša življenja in tam tudi domujejo.
Z današnjim dnem se razstava končuje. Skromen oris velikega slovenskega slikaniškega opusa, ki je svoj prihod naznanil z narodnim junakom Martinom Krpanom, vam ponujamo v virtualni zbirki.
16.11.2017
Vrnitev vznemirljive enciklopedije
V NUK se je vrnila dragocena zgodnje novoveška naravoslovna enciklopedija. Iz Ljubljane je bila skupaj s celotno knjižnico grofov Auerspergov odpeljana po potresu leta 1895, letos pa smo jo ponovno odkupili s pomočjo sponzorjev, donatorjev in pokroviteljev. Knjiga zaokrožuje zbirko Aldrovandijevih del iz zbirke Wolfa Engelberta Auersperga (1610–1673), ki so po različnih spletih okoliščin vendarle ostale na slovenskih tleh oziroma v NUK. Auerspergovim enciklopedijam rib, parkljastih štirinožcev, živorodnih štirinožcev s prsti, kač in zmajev ter preostalih brezkrvnih živali, ki so v predhodnico NUK, licejsko knjižnico domnevno prišle kot dar rodbine, se tako pridružuje »Zgodovina nenaravnih bitij, s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali«. Vseh šest knjig vsebuje tudi lastniški vpis kranjskega deželnega glavarja Wolfa Engelberta grofa Auersperga.
28.9.2017
Pesmarica slovenskih pesmi
V NUK smo prejeli dragoceno darilo. Gre za droben zvezčič, kamor je med drugo svetovno vojno v delovnem taborišču Schwäbisch Gmünd v Nemčiji komaj šestnajstletna Justina Marolt (kasneje poročena Kolman) zapisovala slovenske pesmi. Cela družina je bila zelo glasbeno nadarjena, prepevalo se je vsak dan, dokler so bili doma, v taborišču pa je bilo javno slovensko prepevanje prepovedano. Gre tudi za zapise do zdaj še nepoznanih pesmi, zato ima knjižica res veliko vrednost.
2.8.2017
Otrok s sončnico
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval najo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!
Srečko Kosovel
Fotografija: Fran Krašovec
7.7.2017
Pasijonski doneski
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo, v kraju njegovega nastanka pa že dvanajst let izhaja publikacija Pasijonski doneski. Prinaša stara in nova spoznanja o bogatem slovenskem pasijonskem izročilu, z vpisom Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pa vedno bolj posega tudi v mednarodni prostor.
29.6.2017
Knjige na roké nekdaj so pisali, dokler niso v Mainzu tiski nastali
"Luč dneva tukaj marsikaj ugleda,
kar zmore žep vsakega soseda.
Knjige na roké nekdaj so pisali,
dokler niso v Mainzu tiski nastali."
(Ständebuch / Knjiga poklicev, 1568)


20.6.2017
Črna umetnost v barvah
Vabimo vas na razstavo skritih zakladov Črna umetnost v barvah.

Tehnična novost, cenejše in hitreje dostopno znanje, nova tržna uspešnica in korenita družbena sprememba. Vse to lahko pripišemo prihodu tiskane knjige, prihodu prvotiskov. Mojstrovin, ki so posebne tudi zaradi knjižnih slikarjev, ki so vanje vnašali izvirne stvaritve in okrasje ali barvali natisnjene ilustracije.

V to pomembno obdobje zgodovine vas bomo popeljali z razstavo naslikanih in natisnjenih podob v naših prvotiskih: v knjižno slikarsko umetnost druge polovice 15. stoletja. Za pokušino si lahko ogledate kako so potekale zadnje priprave.

25.4.2017
Prvi maj
Prvi maj
Priromal je v déžel zaželeni dan,
Naznánila nam ga je zora ognjena,
Pozdravila vsa ga narava vzbujena,
In solnce se vspelo čez hrib in ravan;
Vse stvarstvo pod nebom vzdramljeno iz spanja...

Odlomek iz:

21.3.2017
Svetovni dan poezije
Danes, na svetovni dan poezije, se je v okviru Europeana.eu začela nova kampanja z imenom #AllezLiterature. V prihajajočem mesecu bo družabna omrežja preplavila poezija celega sveta. Moč poezije bo pokazala na njeno zabavnost, raznolikost in kako zelo je pravzaprav povezana oz. prepletena z našimi življenji. Izjemno ponosni smo, da so kampanjo začeli prav s slovensko pesmijo Simona Gregorčiča Soči, ki jo recitira simpatični triletni Filip. Objavo najdete na facebook-u in twitter-ju.
27.1.2017
Stare razglednice Ljubljane
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si digitalizira stare razglednice Ljubljane, ki v sebi skrivajo čarobnost nostalgije in zgodovinsko zavedanje preteklosti. Vabimo vas, da jih prelistate in zajadrate v čas, ko naše prestolnice še niso dušile prometne konice in hitrost modernega življenja. Skozi zbirko spoznajte Ljubljano, ko jo je še objemal salonski duh. Preberite si o razvoju poimenovanja ulic in zgodovinskem nastanku določenih pomembnih stavb, ki so danes glavne slovenske institucije.
16.12.2016
Sreča je v knjigah
V katekizmu Jurija Japlja iz leta 1789 smo našli štiriperesno deteljico. Štiriperesna deteljica, spravljena med platnicami, po ljudski vraži namreč prinaša srečo in uspeh. V predprazničnem obdobju zato navdušeno delimo svojo srečno najdbo z vami in vam sporočamo, da se sreča in uspeh zagotovo skrivata prav v knjigah.

S Kosovelovo pesmijo Voščilo vam želimo vesele praznike in srečno novo leto 2017, naj bo obogateno z obilico novih znanj in z velikimi uspehi!
29.11.2016
Novi dLIb!
Dragi uporabniki, z največjim veseljem vas v predprazničnem vzdušju razveselimo tudi mi, z novo, osveženo in modernizirano podobo Digitalne knjižnice Slovenije. Naš namen je izpopolniti uporabniško izkušnjo. Želimo, da je gradivo čim lažje dostopno vsakomur, zato je ključnega pomena, da vam številno in raznoliko gradivo ponudimo na različne načine. Gradivo, ki ga iščete, lahko vpišete v iskalno vrstico, lahko pa raziskujete po šestih skupinah – knjige, periodika, rokopisi, slike, glasba in zemljevidi. Vse več bo tudi vsebinskih zbirk, ki naše najatraktivnejše gradivo zaokrožijo v smiselno celoto in podajo širšo zgodbo gradivu.
Prenovljena stran vizualno sledi trendom in želi biti optimalno dostopna na vseh elektronskih napravah, po novem tudi na mobilnih napravah. Želimo vam prijetno raziskovanje!
Vaše mnenje nam veliko pomeni, zato bomo veseli vaših odzivov, ki nam jih lahko sporočite na elektronski naslov: dLib@nuk.uni-lj.si
26.10.2016
Festival Borštnikovo srečanje
51. Festival Borštnikovo srečanje, največji nacionalni gledališki dogodek, kjer se vsako leto srečajo slovenski teatri, je ravno za nami. Bilten FBS je festivalski dnevni časopis, kjer si lahko preberete kaj vse se je v letošnjem letu dogajalo v Mariboru. Poleg gledaliških predstav slovenske produkcije, so bile na ogled tudi švedske predstave v sklopu Fokusa, ki je vsako leto namenjen drugi državi, letos Švedski. Na simpozijih sta bili obravnavani dve temi, obeležje 150. obletnice Dramatičnega društva v Ljubljani in radijska igra. Glavno počastitev, Borštnikov prstan, pa je ponosno prejel Dare Valič. Čestitke lavreatu!
7.10.2016
10 let Zakona o obveznem izvodu publikacij

Pred desetimi leti smo v Republiki Sloveniji sprejeli sodoben zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, UL RS št. 69/0; UL RS št. 86/09), ki vključuje tudi nove pojavne oblike objavljanja oziroma publikacij. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je s tem zakonom pooblaščena javna ustanova, ki zbira, ohranja in omogoča dostopnost do vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine. Poleg zbiranja in ohranjanja knjig, časopisov, zemljevidov, zvočnih in slikovnih zapisov, glasbenih in drobnih tiskov ter drugih oblik zapisov od leta 2008 zajemamo in ohranjamo tudi spletne publikacije, od leta 2015 pa tudi spletna mesta z domeno .si.

Spletne publikacije, pridobljene iz naslova obveznega izvoda, lahko prebirate in pregledujete prav tu, na našem portalu, označene so z oznako Obvezni izvod spletnih publikacij. Različice zajetih spletnih mest pa so dostopne na portalu Spletni arhiv NUK.

Obletnico želimo obeležiti tudi z nizom dogodkov, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

29.9.2016
Beethovnova 6. simfonija na spletu
Na dLib.si smo objavili prepis partiture Beethovnove 6. simfonije znane kot Sinfonie pastorale, z njegovimi lastnoročnimi popravki.
Ljubljanski filharmoniki so izvedli Beethovnovo 6. simfonijo 28. februarja 1818; skladatelja so morali naprositi za partituro, ki tedaj še ni bila natisnjena. Očitno jim je ustregel in poslal prepis z lastnoročnimi popravki; ta je zdaj shranjen v Glasbeni zbirki NUK.
Filharmoniki so nato leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega svetnika Mathiasa von Tuscherja izročili skladatelju diplomo častnega člana z datumom 15. marec 1819 skupaj s statutom Filharmonične družbe (Philharmonische Gesellschaft) in članskim seznamom. Beethoven se je zahvalil s pismom z dne 4. maja 1819, v katerem je zapisal, da zna ceniti priznanje za »nevelike« zasluge v glasbeni umetnosti, ki mu jih je ljubljanska Filharmonična družba potrdila s to počastitvijo. Pismo so najprej hranili v arhivu Filharmonične družbe, toda takoj po prvi svetovni vojni so ga prodali (Glasbena matica) v Švico, leta 1956 pa je prišlo v Beethovnovo hišo v Bonnu.
25.8.2016
Slovenka - borbenost v drugi svetovni vojni
Digitalna knjižnica Slovenije postopoma digitalizira pomembne dokumente preteklega časa. Predvsem medvojno gradivo nujno potrebuje digitalno kopijo, saj je v slabem stanju zaradi težkih okoliščin v katerih je nastajalo. Tokrat objavljamo časopis Slovenka (1943-1945), glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, ki je nastajal v času druge svetovne vojne po različnih partizanskih tehnikah: "Nanos", "Čaven", "Porezen", "Grmada", "Špik", "Snežnik", "Matajur", "Krn", "Sabotin", "Javornik", "Žena", tiskarna "Slovenija" in druge, neugotovljene tehnike. Časopis so likovno opremili tudi tako pomembni avtorji, kot je denimo Ive Šubic. Propagandni odsek v drugi svetovni vojni je resnično zajemal vse segmente družbe in nagovarjal slehernega Slovenca oz. Slovenko. Uvodne besede uredništva v prvi številki tako nagovorijo celotno populacijo Slovenk: "Slovenka hoče biti zrcalo, v katerem se bo odražalo življenje in borba žena na Primorskem, brez ozira na stan, starost in poklic. Delavke, kmetice, služkinje, meščanke! "Slovenka" želi postati v resnici - glasilo vaših želja, upov in pričakovanj, pa tudi vaših teženj in naporov v teh težkih časih." V času druge svetovne vojne se je mnogo žensk podalo v borbo in se hrabro zoperstavilo okupatorju. Časopis tako ne apelira zgolj na tipične ženske vloge matere in žene, kot je velikokrat značilno za druge t.i. ženske časopise, ampak v Slovenkah podžiga tudi borbenost in spodbuja aktivizem.

7.7.2016
Prešernova rokopisa iz Clevelanda
Z izjemnim veseljem in navdušenjem vam sporočamo, da lahko sveže odkrita Prešernova rokopisa najdena letos v Clevelandu, prelistate tudi na naši spletni strani dLib.si.
Prešernov rokopis pesmi Slovo od mladosti je napisan v bohoričici, zato lahko nastanek rokopisa umestimo med leto 1830, ko je bila omenjena pesem prvič objavljena v prvem zvezku Krajnske čbelice in leto 1843, ko je bohoričico zamenjala gajica, za kar so bile zaslužne predvsem Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Drugi Prešernov rokopis pa je pesem Dohtar, ki lahko datira med 4. zvezkom Krajnske čbelice iz leta 1833 in letom 1846, ko so nastali cenzurni rokopisi Poezij. Dohtar je sicer napisan v gajici.
Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu je rokopis daroval Evgen Favetti. Tudi njegov oče je rokopis prejel v dar, ko je delal kot knjigarnar na Stritarjevi ulici pri Magistratu v Ljubljani. Družina se je po drugi svetovni vojni preselila v ZDA, z njimi pa tudi Prešernovi rokopisi.
5.7.2016
Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA
Severna Amerika je vse od odkritja dalje veljala za obljubljeno deželo - vanjo so se zgrinjale trume ljudi, ki so iskale boljše pogoje za življenje. Slovenci so se tja najbolj množično preseljevali v 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja, po letu 1945 pa je sledil nov val. Še v začetku 20. stoletja so tako v Sloveniji rojeni priseljenci predstavljali večino skupnosti, danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov slovenske izseljenske populacije.
Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA, ki bo na ogled do 26. novembra 2016, želi predstaviti zgodovino preseljevanj in naselitvena območja, stanje v določenih slovenskih središčih danes in pomembne osebe, ki jih v slovensko-ameriški zgodovini ni manjkalo. Rdeča nit razstave je tipična slovenska izseljenska zgodba dekleta z imenom Micka, ki je s štirinajstimi leti odšla v svet in v daljni deželi postala Mary. V Razstavni dvorani NUK se boste srečali z zgodbami nekaterih Slovenk, ki so dale svoj pečat izseljenski zgodbi.Vljudno vabljeni!
13.6.2016
Zaključna poročila ARRS
ARRS je leta 2007 začela, v letu 2008 pa sistematično pristopila k javni objavi zaključnih poročil sofinanciranih raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov in ciljnih raziskovalnih programov v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). V informacijskem sistemu SICRIS so v predstavitvi posameznih programov in projektov na voljo povezave na zaključna poročila, ki jih lahko pregledate na portalu dLib.si.
Ob prejemu zaključnih poročil projektov, ki so se iztekli v letu 2015, smo zabeležili 2.220 objavljenih poročil.
Statistiko si lahko gledate tudi na spletnem mestu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

25.5.2016
Slovenski izseljenski in zamejski tiski
Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matične domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in poskrbeli za pisano besedo. Kar ena petina pripadnikov slovenskega naroda živi izven meja Republike Slovenije, številna je tudi tiskana beseda, ki je nastajala in še nastaja izpod slovenskih izseljenskih in zamejskih peres. Del te »produkcije« je v digitalni obliki dostopen na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, kjer lahko listate med izjemno raznovrstnim časopisjem in mnogimi knjigami.
4.5.2016
Simpozij ob 75-letnici Brede Smolnikar
21. aprila 2016 je v čitalnici Rokopisne zbirke NUK potekal simpozij ob 75-letnici pisateljice Brede Smolnikar in njeni razstavi Ena s špago zvezana.

Prispevke si sedaj lahko ogledate tudi na posnetku.