240
Primary school P.E. curricula com-
parison between Denmark, Germa-
ny (Bavaria), Austria and Slovenia
Abstract
The article compares the physical education curricula of four 
countries: Denmark, Germany (Bavaria), Austria and Slove-
nia. The selected countries are comparable to Slovenia in 
terms of knowledge achievements in international research 
(OECD PISA, etc.), they are recognized for their more visible 
achievements in the field of modern, sustainable design of 
school space, and they have had recent changes in the field 
of education (for primary school education), with the field of 
curriculum design space (architecture of school buildings). 
In terms of the objectives and content of the curricula, they 
are all very similar. The Danish curriculum, which devotes the 
most hours per week to physical education, was chosen as 
the basis of the comparison. In Denmark, they have an hour 
of physical education every day. Unlike the others, the cur-
riculum emphasizes the student‘s responsibility towards 
himself and society and the importance of physical culture 
for the individual, nation and society. From the curriculum, 
architects also try to create special spaces for the implemen-
tation of physical education (gyms, sports halls), but perhaps 
certain goals could be realized in other spaces as well, which 
would be in step with the philosophy of holistic treatment, 
upbringing and education within the school space.
Keywords: physical education, aims, content
 
 
Izvleček
V članku je primerjava učnih načrtov telesne vzgoje
1
 štirih 
držav: Danske, Nemčije (Bavarska), Avstrije in Slovenije. Iz-
brane države so primerljive s Slovenijo po dosežkih znanja 
v mednarodnih raziskavah (OECD PISA idr.), dosegle so pre-
poznavnost z vidnejšimi dosežki na področju sodobnega, 
trajnostnega oblikovanja šolskega prostora ter so pred ne-
davnim uvedle spremembe na izobraževalnem področju (za 
osnovnošolsko izobraževanje), s področjem oblikovanja uč-
nega prostora (arhitektura šolskih objektov). Učni načrti so si 
glede na cilje in vsebine vsi zelo podobni. Za temelj primer-
jave je bil izbran danski učni načrt, ki telesni vzgoji nameni 
največ ur na teden. V tej državi imajo vsak dan uro telesne 
vzgoje. Učni načrt v nasprotju z drugimi najbolj poudarja od-
govornost učenca do sebe in družbe ter pomen telesne kul-
ture za posameznika, narod in družbo. Iz učnih načrtov tudi 
arhitekti poskušajo ustvarjati posebne prostore za izvajanje 
telesne vzgoje (telovadnice, športne dvorane), morda pa bi 
lahko določene cilje uresničevali tudi v drugih prostorih, kar 
bi šlo v korak s filozofijo celostnega obravnavanja, vzgajanja 
in izobraževanja znotraj šolskega prostora.
Ključne besede: športna vzgoja, cilji, vsebine
Ivan Čuk
Primerjava učnih načrtov telesne vzgoje 
za osnovne šole na Danskem, v Nemčiji, 
Avstriji in Sloveniji
1
V preteklosti je bilo veliko različnih izrazov uporabljenih za šolski predmet, 
katerega temeljni cilj je zdrav telesni in gibalni razvoj. Ti izrazi so telovadba, 
telesna vzgoja, športna vzgoja in šport. Avtor meni, da glede na temeljni 
cilj izraz telesna vzgoja najbolje opredeljuje to področje.
Ob prebiranju učnih načrtov predmetov z našega področja v 
osnovnih šolah vseh štirih držav najprej opazimo različno orga-
niziranost osnovne šole. Osnovna šola v Sloveniji traja devet let 
(devet razredov), učni načrt je enak za celotno državo. V Avstriji 
traja osnovna šola štiri leta (štirje razredi), sledi srednja šola, ki prav 
tako traja štiri leta, nato pa se lahko otroci vpišejo v politehniško 
šolo ali splošno ali poklicno ali višjo srednjo šolo, ki prav tako trajajo 
po večini štiri leta. Podobno kot v Sloveniji velja splošni učni načrt 
za celotno državo. Na Danskem traja osnovnošolsko izobraževanje 
devet let in učni načrt velja za celotno državo. V Nemčiji traja obve-
zno šolanje od 6. do 18. leta. V nasprotju s preostalimi opazovanimi 
državami je izobraževanje odgovornost posameznih zveznih de-
žel. Prav tako se lahko razlikuje tudi trajanje posameznih obdobij. 
Za našo primerjavo smo izbrali Bavarsko, ki nam je krajevno naj-
bližje. Na Bavarskem osnovna šola traja štiri leta, nato gredo lahko 
učenci v gimnazijo, ki traja devet let, srednjo šolo, ekonomsko šolo 
ali realko, ki vse trajajo po šest let. 

gibanju prilagojena šola
241
Naslednja značilnost je izrazna raznolikost poimenovanja predme-
ta. V slovenskem jeziku je uradni naziv predmeta športna vzgoja (o 
neprimernosti tega izraza za to dejavnost je bolj natančno razlo-
ženo v letošnji prvi številki revije Šport v Izrazoslovnem kotičku). V 
Nemčiji je uradni naziv predmeta »Sport« (šport), čeprav se v večini 
besedila uporablja tudi izraz »sportunterricht«, kar pomeni v an-
gleščini »physical education« in v slovenščini telesno vzgojo. Na 
Danskem je v uporabi izraz »idræt«, ki ima zanimiv prevod v angle-
ščino kot »sport« (šport), če pa iščemo prevod angleške besedne 
zveze »physical education«, dobimo danski izraz »idræt«, in če išče-
mo prevod angleške besede »sport«, dobimo prevod v danščini 
besedo »sport«. V Avstriji je ime predmeta »Bewegung und sport«, 
kar pomeni v prevodu gibanje in šport. Vsi prevodi so bili izvedeni 
z Googlovim prevajalnikom. 
Glede na starostna obdobja učencev se razlikujejo tudi učni načrti. 
Slovenska osnovna šola deli učni načrt telesne vzgoje na triletja, 
avstrijski učni načrt ne poudarja posameznih obdobij, bavarski 
učni načrt najprej skupaj obravnava štiriletno obdobje osnovne 
šole, nato pa je za vsak razred poseben učni načrt, danski učni na-
črt deli vsebine najprej skupno prvi in drugi razred, nato skupaj 
tretji, četrti in peti razred, sledita skupaj šesti in sedmi razred ter na 
koncu sta skupaj osmi in deveti razred.
Skupna slabost vseh učnih načrtov je pomanjkanje smiselnega do-
ločila pojma ali izraza njihovega predmeta. Vsaj slovenski učni na-
črt poskuša z določilom »Šolska športna vzgoja je nenehen proces 
bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in lastnosti ter pomemb-
no sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezni-
ki. Z redno in kakovostno športno vadbo prispevamo k skladnemu 
biosocialnemu razvoju mladega človeka, sprostitvi, nevtralizaciji 
negativnih učinkov večurnega sedenja in drugih nezdravih navad« 
opredeliti svoj izraz, pa je žal prvi stavek tako splošen, da velja za 
vsak predmet v predmetniku za osnovno šolo, drugi del stavka pa 
zanika bistvene sestavine, kaj je telesna dejavnost, telovadba ozi-
roma šport – oziroma kaj so sestavine telesne kulture. Pri drugih 
učnih načrtih niti ni določila za posamezen izraz, večina govori o 
ciljih in nalogah telesne vzgoje.
V Preglednici 1 je predstavljeno po državah število ur telesne 
vzgoje na teden v skladu z uradnim učnim načrtom. Vse države 
predvidevajo 45 minut pouka za eno šolsko uro. Šole seveda lahko 
izvajajo tudi dodatne ali dopolnilne telesnokulturne dejavnosti, ki 
pa niso vštete v preglednico. Danska je v tem pogledu najnapre-
dnejša in ima vsak dan eno šolsko uro telesne vzgoje. Tudi Slove-
nija je po obsegu boljša od Avstrijcev in Bavarcev. Pomembno je 
poudariti, da pri Avstrijcih v prvih štirih razredih telesna vzgoja ni 
obvezna –lahko jo izvedejo, lahko pa tudi ne. Verjetno prav zato 
potem pri Avstrijcih obseg v razredih nižje srednje šole močno na-
raste ter se v tem obdobju skoraj izenačijo z Danci. 
Za merilo učnega načrta telesne vzgoje je bil vzet danski učni 
načrt, saj ima Danska največji obseg ur telesne vzgoje. Namen 
predmeta je pojasnjen takole: pri predmetu telesna vzgoja morajo 
učenci razviti telesne, športne, družbene in osebnostne pristojno-
sti (s tujko kompetence). Morajo pridobiti vsestransko vedenje 
o telesni kulturi in razviti željo po gibanju. Telesna vzgoja 
mora dati učencem izkušnjo z vpogledom v pomembnost te-
lesne vzgoje za zdravje in dobro počutje, pa tudi za medse-
bojni vpliv narodove kulture in telesne kulture. Z raznovrstno 
telesnovzgojno vsebino imajo učenci možnost izkusiti veselje in 
željo, da telovadijo in razvijajo pogoje za razumevanje vseživljenj-
skega telesnega razvoja v soodvisnosti z naravo, kulturo, družbo in 
svetom, v katerem živijo. Učenci morajo pridobiti vpogled in izku-
Preglednica 1
Obseg števila ur telesne vzgoje po posameznem starostnem obdobju
Država Slovenija Avstrija Bavarska Danska
  1. r. 3 2 neobvezni 2 5
  2. r. 3 2 neobvezni 3 5
  3. r. 3 2 neobvezni 3 5
  4. r. 3 2 neobvezni 3 5
  5. r. 3 3 do 5* 2 5
  6. r. 3 3 do 5* 2 5
  7. r. 2 3 do 5* 2 5
  8. r. 2 3 do 5* 2 5
  9. r. 2 - 2 5
10. r. 2
Opomba. * Od 5. do 8. razreda obvezni predmet z najmanj 12 in največ 18 
urami na teden, glede na usmeritev šole, npr. v 5. razredu 5 ur, v 6. razredu 
5 ur, v 7. razredu 4 ure in v 8. razredu 4 ure, skupaj 18 ur na teden, lahko 
tudi v vsakem razredu po 3 ure, kar je skupaj 12 ur na teden v štirih letih. 
Mogoče so vse kombinacije glede na učni načrt.
Preglednica 2
Splošni cilji in pristojnosti v danskem učnem načrtu telesne vzgoje 
Področje Po 2. razredu Po 5. razredu Po 7. razredu Po 9. razredu
Različne telesnovzgoj-
ne vsebine
Učenec je dejaven pri 
preprostih raznovrstnih 
gibanjih in igrah. 
Učenec uporablja temelj-
na in sestavljena gibanja 
v športu.
Učenec uporablja sesta-
vljena gibanja pri pridobi-
vanju športnih znanj.
Učenec uporablja razno-
vrstna sestavljena gibanja 
pri pridobivanju raznoli-
kih športnih znanj.
Odnos do telesne 
kulture
Učenci sodelujejo pri 
igrah in športnih dejav-
nostih.
Učenci dejavno sodelu-
jejo pri telesni kulturi in 
športni družbi.
Učenci lahko razčlenijo 
telesnokulturne norme in 
njihove odnose.
Učenec lahko vrednoti 
telesnokulturne norme, 
vrednote in odnose z vidi-
ka družbe.
Telo, vadba, dobro 
počutje
Učenec lahko opiše, kako 
vadba vpliva nanj.
Učenec lahko govori o 
pomembnosti telesne 
vzgoje za telesni razvoj, 
zdravje in dobro počutje. 
Učenec lahko razčleni 
medsebojni vpliv med 
telesom, vadbo in dobrim 
počutjem. 
Učenec lahko vrednoti 
medsebojni vpliv telesa, 
vadbe in dobrega počutja 
na svojo sedanjost in 
prihodnost.

242
Preglednica 3
Splošni cilji v danskem učnem načrtu telesne vzgoje po 2. razredu 
Področje 
pristojnosti
Cilji pristoj-
nosti
Obdobje Cilji, spretnosti in znanja področja
Raznovrstnost 
telesne vzgoje
Učenec je 
dejaven pri 
preprostih 
raznolikih 
gibanjih in 
igrah.
Igra z orodji Osnove 
žoganja in igre 
z žogo
Ples in izra-
znost
Razvoj telesa Teki, skoki, 
meti
1 Učenec lahko 
izvaja prepro-
ste telovadne 
prvine.
Učenec ima 
znanje o 
temeljnih gi-
banjih na tleh 
in na orodju.
Učenec lahko 
ujame in vrže 
različne žoge.
Učenec ima 
znanje temelj-
nih tehnik me-
tov, prijemov 
in brc. 
Učenec se 
lahko giblje 
ritmično na 
različno 
glasbo.
Učenec ima 
znanje temelj-
nih možnih 
gibanj.
Učenec lahko 
napne in spro-
sti posamezen 
del telesa.
Učenec ima 
znanje o 
vzburjanju 
in sprostitvi 
mišic.
Učenec lahko 
teče, skače in 
meče.
Učenec 
ima znanje 
o različnih 
tekih, skokih in 
metih.
2 Učenec upora-
blja telovadno 
orodje. 
Učenec ima 
znanje izrazja 
in uporabe 
telovadnega 
orodja.
Učenec lahko 
igra igre z 
žogo z nekaj 
pravili.
Učenec zna 
preprosta 
pravila za igre 
z žogo.
Učenec lahko 
ustvari pre-
prosta izrazna 
gibanja.
Učenec ima 
znanje o 
uporabi časa 
in energije 
pri izraznem 
gibanju.
Učenec 
lahko ohranja 
ravnotežje 
pri preprostih 
nalogah.
Učenec ima 
znanje o 
ohranjanju 
ravnotežja.
Učenec lahko 
izvaja prepro-
ste teke, skoke 
in mete.
Učenec ima 
znanje prepro-
stih principov 
teka, skokov in 
metov.
Odnos do tele-
sne kulture
Učenci sode-
lujejo pri igrah 
in športnih 
dejavnostih.
Sodelovanje in 
odgovornost
Norme in 
vrednote
Izrazoslovje
1 Učenec sode-
luje v paru ali 
manjši skupini 
pri športnih 
igrah.
Učenec ima 
znanje sodelo-
vanja.
Učenec spo-
štuje pravila 
in dogovore 
pri telesni 
dejavnosti.
Učenec pozna 
pravila in 
dogovore pri 
telesni dejav-
nosti.
Učenec upora-
blja preproste 
izraze in 
zasnove.
Učenec pozna 
preproste teh-
nične izraze in 
zasnove.
2
Telo, vadba, 
dobro počutje
Učenec lahko 
opiše, kako 
vadba vpliva 
nanj.
Telo in dobro 
počutje
Telesna dejav-
nost
1 Učenec se 
pogovarja o 
čustvih pri iz-
vajanju telesne 
dejavnosti.
Učenec pozna 
vpliv telesne 
dejavnosti na 
čustva.
Učenec se 
pogovarja o 
vplivu telesne 
dejavnosti na 
njegovo telo.
Učenec pozna 
bitje svojega 
srca pri 
dejavnosti in 
počitku.
2 Učenec se 
pogovarja o 
različnih tele-
snih zahtevah 
za telesno 
dejavnost.
Učenec pozna 
telesne razlike 
in predpogoje 
za telesno 
dejavnost.
Učenec lahko 
sodeluje pri 
ogrevanju.
Učenec pozna 
gibanja, ki 
ogrejejo telo.

gibanju prilagojena šola
243
Preglednica 5
Splošni cilji v danskem učnem načrtu telesne vzgoje po 7 . razredu 
Področje 
pristojnosti
Cilji pristo-
jnosti
Obdobje Cilji, spretnosti in znanja področja 
Raznovrstnost 
telesne vzgoje
Učenec upora-
blja sestavljena 
gibanja pri prido-
bivanju športnih 
znanj.
Igra z orodji Osnove žoganja 
in igre z žogo
Ples in izraznost Razvoj telesa Teki, skoki, meti Dejavnosti v 
naravi
6 Učenec obvladuje 
vaje in skoke s 
prevladujočo in 
neprevladujočo 
stranjo. 
Učenec ima 
znanje o prema-
govanju orodij in 
različnih oblikah 
skokov.
Učenec obv-
laduje temeljne 
tehnike iger z 
žogo.
Učenec pozna 
temeljne tehnike 
iger z žogo. 
Učenec lahko 
izvaja sestav-
ljena gibanja 
pri družabnih 
plesih.
Učenec 
pozna značilnosti 
družabnih plesov
Učenec lahko up-
orablja zavestno 
zaznavanje telesa 
pri gibih.
Učenec pozna 
telesno napetost, 
ravnotežje, 
položaj in držo 
telesa.
Učenec lahko 
razčleni gibalne 
strukture pri 
tekih, skokih in 
metih.
Učenec pozna 
zakonitosti teka, 
skokov in metov.
Učenec 
lahko dokonča 
orientacijski tek z 
uporabo zemljevi-
da, kompasa in 
digitalnih naprav.
Učenec pozna 
uporabo zemljev-
ida, kompasa in 
digitalnih naprav.
7 Učenec lahko 
varno izvaja ses-
tave.
Učenec zna 
varno izvajati 
sestave.
Učenec lahko 
uporablja pravila 
in taktiko pri 
razvoju iger z 
žogo.
Učenec 
pozna pravila 
in taktične 
možnosti pri 
igrah z žogo.
Učenec lahko 
ustvari preprost 
izrazni ples.
Učenec pozna 
temeljne načine 
koreografije.
Učenec obv-
laduje tehniko 
tekov, skokov in 
metov.
Učenec pozna 
tehniko tekov, 
skokov in metov.
Učenec lahko 
načrtuje prepro-
ste dejavnosti v 
naravi.
Učenec pozna 
pravila in tehnike 
dejavnosti v 
naravi.
Odnos do telesne 
kulture
Učenci lahko 
razčlenijo tele-
snokulturne 
norme in njihove 
odnose.
Sodelovanje in 
odgovornost
Norme in 
vrednote
Telesna vzgoja in 
družba
Izrazoslovje
6 Učenec 
lahko sodeluje 
pri športnih deja-
vnostih.
Učenec pozna 
načine sode-
lovanja.
Učenec lahko 
razčleni norme in 
vrednote telesne 
kulture.
Učenec pozna 
norme in vred-
note telesne 
kulture.
Učenec lahko 
priredi vadbo
zase.
Učenec pozna 
načrtovanje 
lastne vadbe.
Učenec 
lahko ustno in 
pisno uporablja 
temeljne izraze 
in pomene.
Učenec pozna 
temeljne izraze 
in pomene.
7 Učenec lahko kon-
struktivno sodeluje 
in izvaja športne 
naloge z drugimi. 
Učenec pozna 
način delovanja 
skupine.
Učenec lahko 
razčleni trenutne 
značilnosti 
telesne vzgoje.
Učenec 
pozna trenutne 
značilnosti 
telesne vzgoje.
Telo, vadba, dobro 
počutje
Učenec lahko 
razčleni med-
sebojni vpliv 
med telesom, 
vadbo in dobrim 
počutjem.
Zdravje in dobro 
počutje
Telesna deja-
vnost
Telo in samo-
podoba
6 Učenec 
lahko predstavi 
prednosti in sla-
bosti posameznih 
športnih navad.
Učenec pozna 
akademska 
priporočila za 
športne navade.
Učenec lahko 
organizira ogre-
vanje.
Učenec pozna 
zakonitosti ogre-
vanja.
Učenec lahko 
govori o telesnih 
in osebnostnih 
spremembah v 
puberteti.
Učenec 
pozna telesne 
in osebnostne 
spremembe v 
puberteti.
7 Učenec lahko 
preprečuje športne 
poškodbe.
Učenec 
pozna načine 
preprečevanja 
športnih 
poškodb.
Učenec lahko 
izvaja vaje na os-
novi zakonitosti 
vadbe.
Učenec 
pozna zakonitosti 
vadbe.
Učenec lahko 
govori o pomenu 
telesne samo-
podobe za razvoj 
osebnosti. 
Učenec pozna 
telesne zgradbe.

244
Preglednica 6
Splošni cilji v danskem učnem načrtu telesne vzgoje po 9. razredu 
Področje 
pristojnosti
Cilji pristojnosti Obdobje Cilji, spretnosti in znanja področja
Raznovrstnost 
telesne vzgoje
Učenec uporablja 
raznovrstna sestavljena 
gibanja pri pridobivanju 
raznolikih športnih znanj.
Igra z orodji Osnove žoganja in 
igre z žogo
Ples in izraznost Razvoj telesa Teki, skoki, meti Dejavnosti v 
naravi
8 Učenec lahko razčleni 
lastno gibanje ali od dru-
gih pri orodni telovadbi.
Učenec pozna razčlenitev 
gibanja pri orodni 
telovadbi.
Učenec obvladuje 
tehnične in taktične 
prvine iger z žogo.
Učenec pozna 
medsebojno vlogo 
tehnike in taktike pri 
igrah z žogo.
Učenec lahko izvaja 
zahtevna gibanja pri 
koreografiji.
Učenec pozna medsebojno 
delovanje med gibanjem, 
tempom, držo in značajem 
ter razčlenitvijo gibanja 
pri plesu.
Učenec lahko 
vzdržuje pozornost 
in usmerjenost v 
telesno dejavnost.
Učenec pozna 
pomen pozornosti za 
vzdrževanje nadzora 
telesa.
Učenec obv-
laduje atletske 
discipline.
Učenec pozna 
vaje in razvoj at-
letskih disciplin.
Učenec lahko 
ocenjuje kakovost 
dejavnosti v naravi 
na kopnem in 
v vodi.
Učenec 
pozna kakovostne 
značilnosti 
dejavnosti v naravi 
na kopnem in 
v vodi.
9 Učenec obvlada zahtevna 
gibanja brez glasbe 
in z njo. 
Učenec pozna tehnike 
gibanja, ki jih lahko up-
orabi pri orodni telovadbi 
ali premagovanju ovir.
Učenec lahko razvija 
igre z žogo.
Učenec pozna način 
sestavljanja iger.
Učenec 
lahko ocenjuje 
gibanja znotraj 
atletskih 
disciplin.
Učenec pozna 
razčlenitev 
gibanja, tudi 
z digitalnimi 
orodji.
Učenec lahko raz-
vije dejavnosti v 
naravi na kopnem 
in v vodi.
Učenec pozna 
načrtovanje deja-
vnosti v naravi.
Odnos do tele-
sne kulture
Učenec lahko vrednoti 
telesnokulturne norme, 
vrednote in odnose z 
vidika družbe.
Sodelovanje in od-
govornost
Norme in vrednote Telesna vzgoja in 
družba
Izrazoslovje
8 Učenec lahko ocenjuje 
povezanost med posa-
meznikom in družbo.
Učenec pozna priložnosti 
in obveznosti v športnem 
okolju.
Učenec lahko ocen-
juje razvoj norm, 
vrednot in etičnosti v 
telesni kulturi.
Učenec pozna razvoj 
norm, vrednot in 
etike v telesni 
kulturi.
Učenec lahko sodeluje 
pri razvijanju telesnih 
dejavnosti.
Učenec pozna organizirane 
priložnosti za telesno 
dejavnost.
Učenec se lahko 
izraža s poudarjenim 
poznavanjem 
strokovnega izrazja in 
lahko bere strokovna 
besedila. 
Učenec pozna 
zahtevno strokovno 
izrazje in pojme, 
pa tudi namen in 
strukturo strokovnih 
besedil.
9 Učenec lahko razvije kon-
struktivno sodelovanje 
pri telesnih dejavnostih.
Učenec pozna poti do 
sodelovanja pri različnih 
telesnih dejavnostih.
Učenec se lahko pogo-
varja o medsebojnem 
delovanju družbe in 
telesne kulture.
Učenec pozna pove-
zanost med družbenimi 
spremembami in telesno 
kulturo.
Telo, vadba, 
dobro počutje
Učenec lahko vrednoti 
medsebojni vpliv telesa, 
vadbe in dobrega počutja 
na svojo sedanjost in 
prihodnost.
Zdravje in dobro počutje Telesna dejavnost Telo in samopodoba
8 Učenec lahko ocenjuje 
pomen telesnovzgojnih 
navad za zdravje in dobro 
počutje.
Učenec pozna pomen 
telesnovzgojnih navad za 
zdravje in dobro počutje.
Učenec lahko 
organizira ogrevanje 
v sodelovanju z 
drugimi. 
Učenec pozna 
namen in možnosti 
različnih ogrevanj.
Učenec lahko razčleni 
telesne in osebnostne 
spremembe glede na 
telesni razvoj.
Učenec pozna pomen 
telesa za osebnostne last-
nosti in samopodobo.
9 Učenec lahko razčleni 
pomembnost 
življenjskih okoliščin za 
telesno dejavnost. 
Učenec pozna razlike v 
življenjskih okoliščinah 
in njihov pomen za 
telesno dejavnost.
Učenec lahko izvaja 
lasten program ali 
program vadbe 
drugih.
Učenec pozna 
anatomijo telesa in 
fiziologije z vidika 
vadbe.
Učenec lahko 
oceni vpliv telesne 
dejavnosti na telo in 
samopodobo.
Učenec pozna pomen 
telesne vadbe za telo in 
samopodobo.

gibanju prilagojena šola
245
šnjo pogojev za zdravje in telo. Pri telesni vzgoji morajo učenci 
razviti pogoje za prevzemanje odgovornosti zase in hkrati 
biti odgovorni člani skupnosti.
Ob primerjavi slovenskega učnega načrta telesne vzgoje z dan-
skim je najprej razvidna podobna strukturiranost glede na staro-
stna obdobja učencev. Če primerjamo, kako se vključujejo in razvi-
jajo telesnovzgojne vsebine, lahko ugotovimo, da gre za podoben 
način, od lažjega k težjemu, od preprostega k sestavljenemu, pri 
čemer se ob koncu šolanja izvaja tudi tekmovalna dejavnost z 
uporabo veljavnih pravil posameznih športov. Pri odnosu do te-
lesne kulture je slovenski učni načrt nekoliko manj obsežen, saj ne 
posega v pomen telesne kulture v družbi, narodu; kjer bi s pogo-
vori učenci razumeli odnose znotraj telesne kulture in v odnosu 
telesne kulture do širše družbe. Na področju telesa, vadbe in do-
brega počutja so cilji zelo podobni. V celoti sta oba načrta po ciljih 
in vsebinah podobna tudi v posameznih starostnih obdobjih. Pri 
danskem učnem načrtu je precej večji poudarek na razumskem 
delovanju in tudi utrjevanju znanja s področja telesne kulture. Po-
seben pomen ima pri tem izrazoslovje kot del širše kulture. Čeprav 
je del izrazoslovja tudi v slovenskih učnih načrtih, pa je iz avtorjevih 
izkušenj razvidno, da ni dovolj uresničen.
Tudi bavarski učni načrt telesne vzgoje ima na vseh treh osnov-
nih področjih podobne rešitve kot danski. Struktura po starostnih 
obdobjih in vsebinah je zelo podobna. Tudi v bavarskem učnem 
načrtu sta poudarjena odgovornost učenca in razumevanje po-
mena telesne kulture v družbe. Avstrijski učni načrt je poudarjeno 
usmerjen v gibalni razvoj in športna znanja, seveda tudi ob vzpo-
stavljanju mehanizmov odgovornega ravnanja učencev, pomanj-
kljivost pa je del pomena telesne kulture v družbi, saj je med cilji 
le del, da telesna vzgoja vzpostavlja kulturo znotraj razreda in šole.  
Pri telesnovzgojnih vsebinah ni veliko razlik med učnimi načrti, saj 
imajo vsi dejavnosti v šoli ter tudi v naravi. Povsod najdemo mo-
štvene igre in temeljne športne panoge, kot so atletika, plavanje 
in orodna telovadba, na voljo pa so tudi vsebine telesnokulturnih 
dejavnosti, kot so plesi ali pohodništvo. 
Seveda so učni načrti le del telesne vzgoje, ki usmerjajo delo uči-
teljev. Za uspešno delo so potrebni tudi primerni pogoji dela, tako 
v prostorih šole kot v naravi. Tu pa se države in posamezna okolja 
močno razlikujejo. Obravnavani učni načrti so usmerjeni k celovite-
mu usmerjanju in spodbujanju arhitektov k oblikovanju posebnih 
prostorov, namenjenih telesni vzgoji, kar je nekako v nasprotju s 
filozofijo celostnega obravnavanja, vzgajanja in izobraževanja v 
okviru šolskega prostora. 
 „ Literatura
1. Športna vzgoja – učni načrt (201 1). Marjeta Kovač s sodelavci. Ljubljana: 
Ministrstvo za šolstvo in šport RS
2. Lehrplan Der Volksschule, BGBl. Nr. 134/1963 in der Fassung BGBl. II Nr. 
303/2012 vom 13. September 2012 
3. Idræt Fælles Mål, 2019, Børne-og Undervisningsministeriet
4. Lehrplan für die bayerische Grundschule, 2014, Bayerisches Staatsmini-
sterium für Bildung und Kultus, Wissenschaft und Kunst
prof. dr. Ivan Čuk
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani
ivan.cuk@fsp.uni-lj.si