Prvi polčasje mimo...
S temi bcscdaati m krajani sami ocenili sitiucijo, ki je nastala lamko jnen, prre obrise razpleU pa dobi-v» m4«J. Zm bo^e razanKvutje naj na kralko pov-mmtmo bfatvcM dogoA*: Gfede na veljavni zazi-daU mtirt je blo 15. fcbruaria 1984 izdano lokacij-sko dov<Hj«nje in 8. aprtla 1987 gndbeno dovoljenje ter narca 1987 tndi dopohdku lokacijska dokumen-tadja za I. fazo izgndnje skhdBča kemičnih snovi v soseski VP 1/2 (prej RP 2). Prijava začetka del datira z 10. septetnbra 1987. Lokacijsko in gradbeno doroljenje je izdal obiinski upravni organ - Komile za urejanje proston in vantvo okolja. Ob opravljeni reviziji zakonitosti del v jaouarju leto^njega leta so pristojne inipekdjske službe mesta Ljubljane zapiaa-I« v svoje poročilo (objavili smi ga tudi v št. 1. Naše komune z dne 26. januarja 1988) sledeče: Iašpekdj-ske službe so mnenja, da je investitor upošteval vse varnostne ukrepe tiko pri samo izgradnji kot v pro-jektivni dokumentariji.
Krajani KS Rudnik in Peruzzi pa so ob razpravi o odloku o izgradnji galvan in obrtne cone v podalj-šku cone VP 1/2 izpostavili tudi upravičenost gradnje tega Polikemovega skladišča predvsem in izključno z vidika nevarnosti ekološke nesreče, ki bi se v že sedaj precej naseljenem območju, kasneje pa'z iz-gradnjo 15.000 stanovanj v soseski Ilovica (razmero-ma blizu) lahko sprevrgla v pravo ckološko katastro fo. Ob tem so izpostavili ludi neprimernost iovrstne gradnje na ubiutljivih m nezanesljivih barjanskih u.h. ZaiUcve po prtAimcvi del in umika te mvesticije iz omenjene cone šo izrazili tudi z odstopom vodstev samoupravnih organov in dmžbenopolitičnih organi-zacij v KS Peruzzi in KS Rudnik (ob koncu lanskega odnosno začetku lega ieta). Razprava v delegatski skupSčini obfine je oblikovala več sklepov in sicer, da priporoLa Polikemu naj začasno preneha z grad-benimi deli, z delom jc pričela skupšiinska komisija za družbcni nadzor, pri mestnem izvršnem svetu pa je bila ustanovljena strokovna komisija z namenom, ki naj do potankosti prcveri in prouči možne nevar-nosti Polikemove inveslicijc in galvan. Skupičitia je tudi sprejela sklep o odlogu izvajanja odloka o grad-nji galvan.
Skupščinska komisija za družbeni nadzor je skoraj v celoti zakljiičila z delom koncem aprila, strokovna komisija pa je za popolnejše sklcpno poročilo naroOi-la izdelavo dodatne raziskave odnosno študije ogro-ženosti v primeru večje katastrofalne nesreče, ki pa naj bi bila narejena predvidoma sredi meseca junija O tem in o vsebini odločbe, ki jo je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal 17. maja letos je tekla bescda na razširjeni seji predstavnikov bivših organov in organiazcij v KS Rudnik 23. maja.
A najprej o vsebini odločbe. V njej piše, da so lokacijska dovoljenja. ki jih je izdal občinski upravni organ nezakonita. Po preglcdu predložcnih spisnih podalkov republiški upravni organ ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za gradnjo objektov v kom-pleksu industrijske cone (predstavljajo celoto in jih kot posamezne ne gre obravnavati) in je glede na predvidene količine snovi za izdajo lokacijskega do-voljenja pristojen RepubliSki komite za varstvo oko-lja in urejanje prostora in ne občinski upravni organ. Iz lokacijske dokumentacije je razvidno, da so pred-videni objekti za skladiščenje nevnetljivih, vnetljivih, lahko vnetljivih in eksplozivnih materialov ter stru-penih snovi. V skladišču A je predvidena shramba S.000 ton, v skladi&u B do 560 ton in v skladiiču
C 340 ton teh snovi. Po zakonu pa je za skladišča vnetljivih tekoiin z zmogljivostjo nad 100 kubičnih metrov ter rezervoarje gorljivih, strupenih in zdravju škodljivih snovi nad 30 kubičnimi meln, pristojen republiški upravni organ.
Takšno oceno glede na postopek je dela tudi že skupSčinska komisija za dmžbeni nadzor, pri tem pa je biio slilati tudi to, da je v postopku občinski upravni organ prosil za mnenje republiškega, a je dobil odgovor, da naj s poslopkom nadaljuje. Pri tem veija podčrtati tudi to, da je v postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja sodelovaala skupina SEPO iz InStituta Jožef Stefan in bistvenih pripomb na ogroženost investicije ni imela. Na omenjenem se-stanku je bilo s strani krajanov precej kritik. saj je očitno. da SEPO ni storil tisto kar bi moral (izjemne količine nevarnih snovi!). Ob tem zapišimo pred-vsem to, da je investitor v različnih fazah operiral z razbinimi količinami, kar je sedaj dokonfno potrje-no. Spomnimo naj tudi na zapis v našem glasilu (št. 1 - 26. januarja 1988), ko smo objavili Polikemovo informacijo o kolifinah, ki naj bi jih skladiSčili v I. fazi kompleksa. Ponovno smo jih sešteli - šlo naj bi nalanko za 1.308 ton!
Predhodno mnenje strokovne komisije (podano je bilo v ustni obliki na tem sestanku) se glasi, da na podlagi dosedanjih ocen - la investicija ne more funkcionirati na kar opozarjajo predvsem: neugodna barjanska tJa. hidroloSko pioblematiina tta. ogrorn-na kohčina medseboj reagentnih količin, ki bi se v plinastem stanju lahko razSinla na SirSe območ-je... Skratka, z že omenjenimi dodatnimi študijami bo moi dokonino opredeliti kaj se lahko skladiSči in pod kakšnimi pogoji.
V sami razpravi pa tudi sicer je bilo slišati precej razburjenja, iei, da Polikeffl gradi naprej. Pojasnje-no je bilo, da ne gradi objektov, v gradnji so le komunalne naprave za celoten kompleks industrijske cone. Seveda pa ima republiška inlpekcija po izdaji te odlofbe vso moi in pooblastila, da v primeru nadaljnje gradnje investicije, to takoj zaustavi.
Kaj sedaj? Polikemova investicija je postala prav-zaprav črna odnosr.o siva gradnja. Investitor mora ponovno sprožiti postopek za pridobitev ustreznih dovoljenj. »Ali bomo krajani (KS ni upoStevana v postopku) z opozorili in zahtevami tudi v prihodnje osamljeni? Ne, takSno je bilo zagotovilo občinskih mož, ki so javno in z vso odgovornostjo povedali, da bodo delovali skupno s krajani, vei pozornosti in »budnosti« pa morajo v prihodnjc namenjati tudi drugim investicijam. Povsem jasno je, da so pri vsem tem materialne posledice precejšnje, investitor bo bržkone moral spremeniti namembnost investicije. skupšiinska komisija za družbeni nadzor pa bo spro-žila pobudo, da viški izvršni svet pnčne s postopkom za ugotavljanje odgovornosti.
In kaj bodo storili krajani -Rudnika in Peruzzija, ki svojih samoupravnih pravic z odslopom vodstev KS nimajo že polovico leta? »Ni več trenutek, da smo razpu&eni. Samo organizirani lahko storimo korak dlje. Življenje teLe dalje. mi pa zaostajamo, svoje intercse lahko zastopamo in uveljavljamo le sami,» je bilo slišati v razpravi. To pa pomeni, tako so tudi sklenili. da vse sile in voljo namenijo ponovni vzpo-stavitvi krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij v obeh KS.
Prvi polčas ie mimo, bo drugi uspeSnejši?
JANJA DOMITROVIČ