... bivajo.
L Učitelj pove, da Maja prihaja iz Ljubljane (po vzorcu: Maja je iz Ljubljane), in Ljubljano pokaže na zemljevidu.
$ Učitelj z učenci vpiše nekaj večjih krajev v Sloveniji, ki so z rdečimi pikami označeni na povečanem zemljevidu Slovenije (Maribor, Kranj, Novo mesto, Piran, Postojna, Murska Sobota).
Na tej strani je v celoti spregan glagol biti v ednini.
Učitelj tukaj slušno predstavi vprašalnico Od kod?.
Učencem pomaga, da svoj kraj/državo/celino zapišejo v rodilniku.
Stran 9
L Učitelj z učenci izdela priponke, s katerimi se nato predstavljajo in vadijo zapisani dialog. $ Učitelj opozori na opomnik, kije predstavljen v obliki odprte knjige. Tu so vedno besede oz. besedne zveze, stavčne strukture, ki naj bi si jih zapomnili.
Stran 10-11
$ Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Učitelj z učenci poskuša prebrati pozdrave in jih spodbuditi, da povedo, če poznajo pozdrave v še katerem drugem jeziku. Morda poznajo v drugih jezikih še pozdrav Nasvidenje ipd. L Učitelj spodbudi učence, da poskušajo povezati ustrezni pozdrav s sličico in zapisom jezika. L Učitelj z učenci utrjuje glagol govoriti v ednini (Govorim slovensko. / Ne govorim kitajsko.). Učence spodbuja z vprašanji: A govoriš angleško?, A Monika govori francosko?. Učitelj lahko z učenci zapiše imena držav, kijih ponujajo jeziki, in jih skupaj vpišejo na zemljevid na strani 6.
O Učenci utrjujejo pozdrave tako, da napišejo ustrezne izraze
(hkrati je to tudi vaja za pisanje), obkrožijo pravilno trditev in rešijo križanko.
Stran 14
0 Pesem Potujemo vRakitnico je lahko rajalna igra. Učitelj z učenci ob tej igri potuje po krajih, od koder prihajajo učenci. Kako se igra, ponazarja ilustracija.
Izrezovanke - v Prilogi na strani 1. Učenci jih razrežejo in ob njih ponovijo besedišče in jezikovne strukture 1. enote. Zanje je najbolje pripraviti prostor (npr. vsak učenec prinese v šolo manjšo škatlico, na katero zapiše svoje ime), kamor jih bodo učenci zlagali, saj bo iz teh kartic nastajal slovarček.
Stran 15
Vaja dela mojstra. S tem naslovom je vedno označeno utrjevanje v učbeniku. Nalepke so v Prilogi. Z navedenimi vprašanji učitelj poizveduje po osebnih podatkih in ti ostajajo na ravni slušnega in bralnega razumevanja. Učenci, ki že znajo nekaj slovensko ali so bolj vešči pisanja, lahko te podatke tudi zapišejo (svoje osebne ali pa intervjuvajo sošolce).
Stran 16
Ut Pokaži, kaj znaš - kratek test oz. preverjanje znanja. Na končuje vedno podan še
samoevalvacijski kotiček, ki ga izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
vljudnostni izrazi vzorci navodil abeceda igrače otroške igre različne dejavnosti
pizražanje prošnje izražanje zahvale opravičevanje
vikanje, tikanje
glagola razumeti, prositi - 1. oseba ednine
glagola ponoviti oprostiti-2. oseba množine
veieinik-2. osebo ednine
glagoli zidati, ziagati, zabijati, žagati, pleskati, zlesti - 1. oseba množine
Uvodna ilustracija
Učenci preberejo dialoge in spoznajo t. i. čarobne besede (vljudnostne izraze) prosim, hvala, oprostite. Spoznajo, kako se odzovejo v situaciji, ko ne razumejo. Učitelj na ustrezen način predstavi razliko med vikanjem in tikanjem. Pove, da njega učenci vikajo, učenci se med sabo tikajo. Z velikimi tiskanimi črkami je izpostavljeno ključno besedišče. Izpostaviti je treba:
• glagola razumeti, prositi v 1. osebi ednine (obliko A razumeš? ponavlja učitelj slušno), pri glagolu razumeti poda tudi obliko za zanikanje;
• glagola ponoviti, oprostiti v 2. osebi množine, saj bo tako ustrezno naslavljal učitelja.
Stran 18
S pomočjo stripa utrjujejo čudežne besede.
V opomniku učenci spoznajo in utrdijo nekaj ključnih navodil, ki se pojavljajo v učbeniku in v razredu. Obenem je tukaj podana velelniška oblika za 2. osebo ednine. Učenci jo spoznajo v slušni in pisni obliki, podrobneje pa je ne razlagamo.
Slušno učenci spoznavajo tudi velelniško obliko za 2. osebo množine ob priložnostih, ko učitelj nagovori razred v celoti.
Stran 19
Naloga na tej strani predstavi veselo abecedo, v kateri so skrite tudi igrače. Učenci pod sliko izpišejo neznane črke abecede, npr. c i ž,v,f,c ipd., odvisno od težav z glasovi in črkami, ki se pojavljajo pri učencih na različnih govornih področjih. Učitelj učence spodbudi, da poimenujejo še druge igrače, kijih imajo. Lahko celo naroči, da jih za to uro prinesejo v šolo. Učitelj predstavi razmerje črka : glas s primeri, če ugotovi, da bi to bilo smiselno za skupino, ki jo poučuje. Razmerja črka : glas ne razlaga podrobno.
Učenci izrežejo črke č, i ž, ki so v Prilogi na strani 3. Poslušajo posnetek in ob posnetku dvigujejo ustrezni kartonček s črko č, 5 ali ž, ki je v slišani besedi, in črko/besedo ponovijo. Vse besede, ki so na slušnem posnetku, so tudi narisane. Od motivacije in znanja učencev je odvisno, koliko od teh besed si bodo zapomnili. Pri ponovnem poslušanju lahko učenci glede na znanje slovenščine ob sličicah zapišejo le č, š, ž oz. celo besedo, če jo poznajo.
Stran 21
Učenci utrjujejo č, i ž, v in f. Veliko je poimenovanj za igrače.
Stran 22-23
Pri navedenih črkah fin v učenci po zgledu primerov zapišejo še ostale besede,
ki se pojavljajo v nalogi na strani 21 (naloga z besediščem vlak, fotoaparat ...),
ali zapišejo besede po spominu iz prejšnje naloge ali zapišejo še besede, ki jih sami poznajo,
pa sicer niso navedene.
Pesem Mi pa hiško zidamo. Učenci poslušajo pesem in ob njej kažejo dejavnost.
Ob tem se igrajo in usvajajo različne dejavnosti (na slušni in bralni ravni spoznajo glagole
za različne dejavnosti v 1. osebi množine). Pesem se naučijo.
Učenci razrežejo kartice iz Priloge (začnejo se na strani 3) in se igrajo igro spomin.
Te kartice so del slovarčka, ki nastaja ob učenju. Veliko je poimenovanj za igrače.
Učenci z učiteljevo pomočjo sestavijo pare sličic in poimenovanj.
Pri nalogi Igraj se so predstavljene otroške igre. Učenci spoznajo otroške igre v slovenščini. Navodila za igre:
Kdo se boji črnega moža
Gre za skupinsko igro na omejenem prostoru in za lovljenje v njem. Prostor določimo z mejama, črtama ... Razporedimo se po črtah. Potem se eden od učencev, črni mož, postavi na eno stran prostora, ostali na drugo. Črni mož zakliče: Ali se kdo boji črnega moža? Učenci: Neee! Črni mož: Kaj pa če pride? Učenci zakličejo: Pa zbežimo! in stečejo proti črnemu možu. Črni mož jih lovi, in kogar se dotakne, postane njegov pomočnik. Učenci lahko tečejo le naprej in ne tudi nazaj. Učenec, ki je ujet zadnji, postane v naslednji igri črni mož.
Pepček
Učenci so razporejeni v krog. Na sredi kroga stoji Pepček, ki skuša ujeti žogo, ki si jo podajajo učenci. Prepovedano je podajanje žoge med sosednjima učencema. Pepček lahko stoji samo na sredini kroga (ni dovoljen neposredni stik z metalcem žoge) in lovi žogo, ki si jo učenci podajajo. Učenec, čigar žogo Pepček ulovi, stopi na sredino kroga.
Ob tej igri je možno ponavljati besedišče po izboru učitelja. Pri vsakem metu mora metalec povedati tudi besedo. Na primer, ko želimo ponavljati izraze iz abecede, izraze za sadje, vsak učenec vrže žogo in pove eno besedo. Beseda se ne sme ponoviti toliko časa, dokler je v sredini kroga isti Pepček. Kdor se zmoti ali ne zna povedati besede, postane Pepček.
Slepe miši
Izštejemo učenca, ki bo slepa miš, in mu zavežemo oči. Ostali učenci se odmaknejo toliko, da jih slepa miš ne doseže. Slepa miška sprašuje: Miška, kje si? Učenci se oglašajo: Tukaj! in se razbežijo, pa spet približajo. Slepa miš mora čim pogosteje spraševati, da hitreje ulovi miško, ki postane v naslednji igri slepa miš.
Preskakovanje
Učenci stojijo v koloni z razmikom pol metra. Počepnejo na tla in se naslonijo na roke ter usločijo hrbet. Zadnji v koloni vstane in poskusi preskočiti vsakega učenca posebej. Z rokami se nasloni na učenčev hrbet in ga razkoračno preskoči. Ko pride na drugo stran, zakliče Kvak! in spet zadnji začne s preskakovanjem. Vsak preskakovalec pove eno besedo, ki jo pozna v slovenščini - npr. predmeti, ki jih pozna.
Stran 26
Pokaži, kaj znaš - kratek test oz. preverjanje znanja.
Učenci poslušajo posnetek in obkrožijo, kar slišijo. Pri naslednjih poslušanjih učenci pod sliko zapišejo besede, ki so jih slišali (če je to v skupini mogoče).
Na koncu tega dela enote je podan samoevalvacijski kotiček, ki ga izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
šolski predmeti poklici v šoli oblike barve
^ ^ poimenovanje
odločevalna vprašanja
^ ^ pridobivanje
informacij o državi
Kdo?, Kaj?-imenovalnik
m, ž, s spol samostalnika
ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku ednine, množine
oblike odločevalnih vprašanj
^ Kakšen?, Kakšna?, Kakšno?
Uvodna ilustracija
Učitelj spodbudi učence, da s pomočjo realnih predmetov naštejejo šolske predmete. Učitelj poudarja tipične končnice samostalnikov za moški (-0), ženski (-a), srednji (-0) spol. Opozori, da so poimenovanja za predmete zapisana v učbeniku, ločena so barvno, kjer vsaka barva predstavlja določen spol: oranžna moški spol, vijoličasta ženski spol, rdeča srednji spol. Učitelj poudari, da so tudi osebe zapisane v drugačnem odtenku barve, upoštevajoč njihov spol.
Učitelj spodbudi učence, da poimenujejo še druge poklice na šoli, kijih poznajo.
Stran 29
Učenci spoznajo vprašalnici Kdo?, Kaj? ter množinski samostalnik š/raf/e in
samostalnik barvice, ki se najpogosteje uporablja v množini.
Učenci povedo, kaj vidijo na slikah. Povedi lahko tudi zapišejo v zvezek.
Stran 30
Učenci spoznajo eno izmed oblik odločevalnih vprašanj A je to...? in odgovora Jo, je. / Ne, ni. Učitelj ponudi še ostale oblike odločevalnih vprašanj Ali je to...? / Je to...? in odgovora Ja. / Ne.
Učitelj poudari samostalnika barvice in škarje, saj se pri njima odločevalno vprašanje glasi A so to...? in odgovora Ja, so. / Ne, niso.
Stran 31
Učenci povežejo poimenovanje predmeta z ustrezno sliko. Učenci ustrezno zapišejo besede: kreda, škarje, knjiga, zvezek, goba.
Stran 32
Učenci poslušajo posnetek z desetimi besedami. V vsakem kvadratu obkrožijo slišano besedo. Učenci poimenujejo še ostale predmete na slikah. Lahko delajo v parih in si postavljajo odločevalna vprašanja: A je to ravnilo? Ja, je. / Ne, ni. Besede lahko tudi zapišejo v zvezek.
Učitelj in učenci preberejo slikopis. Učenci poimenujejo narisane osebe in predmete, učitelj prebere vezno besedilo.
Učenci, ki že znajo nekaj slovensko, slikopis preberejo sami, najprej po tihem, potem še na glas.
Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Učenci pridobivajo informacije o državi (pomembni datumi - začetek šole). Učenci povejo, kdaj se začne šola v njihovi državi, in z učiteljevo pomočjo vpišejo odgovor v oblaček.
Stran 34
Učenci poslušajo pesem in sejo poskušajo naučiti na pamet. Učitelj po potrebi razloži neznane besede. Zapojejo jo skupaj z učiteljem. Lahko uporabijo instrumente ali s pomočjo staršev oz. učitelja izdelajo svoje in jih uporabijo za spremljavo pri petju.
Stran 35
Učenci preberejo zapisane besede in spoznajo pridevnike. Učitelj govorno/slušno predstavi vprašalnice Kakšen?, Kakšna?, Kakšno?, a jih podrobneje ne razlaga. Učitelj opozori na ujemanje samostalnika in pridevnika v imenovalniku. Črka a označuje ženski spol, črka o srednji spol in črka X moški spol, v pomenu ničta končnica.
Stran 36
Učenci spoznajo poimenovanja za barve.
Učenci ustrezno pobarvajo predmete in glasno preberejo povedi.
Učenci povedo, kakšnih barv so njihovi šolski predmeti. Lahko si v parih postavljajo
odločevalna vprašanja: A je torba modra? Ja, je. / Ne, ni.
Stran 37
Učitelj s pomočjo slovničnega opomnika s primeri predstavi oblike pridevnikov v imenovalniku ednine.
Učitelj, upoštevajoč učeče se, spodbudi učence, da skupaj smiselno dopolnijo drugi del slovničnega opomnika s samostalniki.
Učenci spoznajo poimenovanja za oblike. Učitelj spodbudi učence, da v svojem jeziku povedo še kakšen predmet s temi oblikami. Učitelj poimenuje narisane predmete, učenci jih zapišejo.
Učenci povedo, kakšnih barv so predmeti. Glede na nivo znanja in razumevanja v skupini lahko predmete razvrstijo po spolu (skupaj z barvami).
Stran 40
Učenci utrjujejo oblike in ob tem sestavijo robota, ki ga poimenujejo. Nalepke so v Prilogi.
Izrezovanke - učenci iz Priloge na strani 21 izrežejo like in sestavijo poljuben lik.
Naloga je mišljena kot domača naloga za ponovitev likov, barv in poimenovanj za predmete.
Stran 41
Ta stran podaja elemente slovenske kulture ter kulture države, v kateri živijo oz. iz katere izhajajo učenci. Učenci pridobivajo informacije o državi. Učenci ponovijo barve tako, da ustrezno pobarvajo slovensko zastavo oz. zastavo svoje države. Izrezovanke - učenci izrežejo kartice iz Priloge na strani 13 in se z njimi igrajo črnega petra. Te kartice učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka.
Stran 42-43
Vaja dela mojstra - učenci smiselno povežejo pridevnike in samostalnike (poudarek je na ujemanju samostalnika in pridevnika). Možnih je več rešitev. Nato sledi naloga za pisanje, učenci pod sličice zapišejo besedne zveze, npr. kratek svinčnik.
Stran 44
Učenci v črke razvrstijo besedne zveze iz naloge na strani 43.
Stran 45
Učenci pod sliko napišejo ustrezni pridevnik in samostalnik. Učenci narišejo ustrezno sliko.
Q Učenci se s pomočjo Priloge na strani 27 igrajo človek, ne jezi se. Ko pridejo do navodil, izvedejo aktivnost. Zmaga tisti, ki prvi pride do cilja.
Stran 47
Učenci samostojno rešijo križanko in s tem preverijo, koliko so si zapomnili novo besedišče.
Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
4. enota
E
ona
9
pa
Ive
9
PO
9
številke ^^ ura
^^ dnevi v tednu ^^ telefoniranje
o ^
tev
? U
»o
to
^ jt poimenovanje
^^ uporaba številk, štetje, ura
^ telefoniranje
(navezovanje stika, sklepanje pogovora)
^^ sistem glavnih števnikov
vprašalnica Koliko?
^^ glagoli v sedanjiku ednine
besedni red
K/e?, Kom?
Uvodna ilustracija
L Učenci spoznajo sistem glavnih števnikov in se naučijo šteti. L Učitelj glede na nivo znanja učencev predstavi še ostale glavne števnike. $ Učitelj pri izštevanki Ena bela hišica, koliko oken pa ima? posebej ne razlaga delnega rodilnika. 0 Učitelj predstavi uporabo številke pri hišni številki.
Učitelj je pozoren na medpredmetno povezovanje - soda in liha števila, in glede na potrebe učencev tudi to izpostavi.
Stran 50
O Učitelj pri izštevanki Ena bela hišica, koliko oken pa ima? posebej ne razlaga delnega rodilnika. O Učenci prepoznajo pravljice in številke, ki se pojavljajo v teh, ter še drugo rabo številk.
Učenci zapišejo številke v krožce. Učitelj pri tej nalogi posebej ne poudarja naslovov pravljic.
Stran 51
$ Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Učitelj spodbudi učence, da podane pravljice poimenujejo v slovenskem in svojem jeziku ter zapišejo naslove. Učitelj je pozoren na glagol v 2. osebi ednine in učencem slušno/govorno izpostavi to obliko.
Stran 52
$ Učenci povejo, koliko so stari. Učitelj je pozoren na glagol v 2. osebi ednine in
učencem govorno/slušno izpostavi to obliko. L Telefonski pogovor: učenci spoznajo uporabo telefonske številke ter navezovanje in sklepanje pogovora pri telefoniranju.
Stran 53
$ Učenci v pesmi spoznajo poimenovanja za dneve v tednu. Nalepke so v Prilogi.
ft Učenci zapišejo telefonske številke gasilcev, nujne pomoči in policije v Sloveniji
in jih primerjajo s številkami v svoji državi. ft Učenci ponovijo usvojeno znanje in vnesejo zahtevane podatke na razglednico. Ustno poročajo o teh podatkih.
Stran 55
ft Učenci poimenujejo uro in jo izdelajo.
Izrezovanke - predloga za izdelavo ure je v Prilogi na strani 29.
Stran 56
ft Učenci povejo, koliko je ura (učitelj vpelje še druge oblike za uro), in povežejo zapis ure z besedo še s števko.
Stran 57
ft Učenci vadijo dialog Koliko je ura?. Uporabljajo kartonsko uro. ft Učenci poslušajo posnetek in narišejo, koliko je ura.
ft Pri obeh dialogih na tej strani učitelj poudari formalno in neformalno naslavljanje in pozdravljanje (otrok - starejša oseba; otrok - otrok).
Stran 58 -60
ft Učitelj predstavi glagolske oblike v 3. osebi ednine in opozori na besedni red. Izpostavi tudi
časovni prislov vsakdan. Učenci utrjujejo uro in glagolske oblike v 3. osebi ednine. ft Učitelj govorno/slušno predstavi oblike v šoli (Kje?) in v šolo, domov (Kam?), a jih podrobneje na razlaga.
Stran 61
ft Učenci zapišejo, kako poteka njihov dan. Ustno poročajo. Primerjajo svoj dan s sošolčevim. ft Učitelj s pomočjo slovničnega opomnika povzame spreganje glagola v ednini.
Učenci se igrajo rajalno igro Uro je eno, medved še spi in utrjujejo uro. Navodila za igro so predstavljena slikovno.
Izrezovanke - v Prilogi na strani 31. Te kartice učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka.
Stran 63-65
Ufc Vojo delo mojstro - učenci rešijo naloge in utrdijo svoje znanje.
Stran 66
Uk Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
®nota
©I Dima
UD SV'
et
^ družina ^^ rojstni dan
^^ poimenovanje ^^ opisovanje osebe ^^ voščilo, čestitanje ^ ^ povabilo
ujemanje pridevnika in samostalnika v tožilniku ednine
živo - neživo
(j^t preteklik
Uvodna ilustracija
Učitelj spodbudi učence, da z njegovo pomočjo poimenujejo Zaline (ožje) družinske člane (oče, mama, dedek, babica, brat, sestra) ter njene sorodnike (teta, stric, bratranec, sestrična). Nalepke so v Prilogi.
Stran 68
Učenci narišejo svojo družino (učitelj spodbudi učence, da prinesejo fotografijo svoje družine in ob njej poimenujejo družinske člane). V mreži učenci poiščejo izraze za sorodnike.
Stran 69
& Učenci poslušajo posnetek in v oblačke vpišejo Zaline sorodnike. Učenci napišejo odgovore na zastavljena vprašanja o Zalini družini.
Stran 70-71
Učenci si ogledajo ilustracijo in poimenujejo osebe na sliki. Učitelj zastavi vprašanje Koga ima Zala? in ustno poudarja končnice za tožilnik ednine - samostalnika in pridevnika. Učenci zapisujejo (na strani 71) ustrezne oblike samostalnikov v ustrezne črke.
Učitelj ustno poudarja posebnosti - izpad polglasnika pri nekaterih oblikah pridevnika za ženski spol in pri nekaterih pridevnikih za moški spol, podaljšavo osnove s -t- pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -e. Prav tako ustno poudarja končnico pridevnika in samostalnika moškega spola ednine, ki poimenuje živo. Učitelj poudari tudi izraz Rad/Rada imam mamo/očeta. Učenci povedo, koga imajo radi oni. Po potrebi učitelj razširi besedišče.
ft Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Učitelj spodbudi učence, da preberejo poved
Rad te imam. / Rada te imam. v različnih jezikih. ft Učenci povedo, koga imajo rade osebe na sliki.
ft Učenci na podlagi ilustracij prepoznajo, v kateri državi se uporablja ta poved. CSzeretlek. - madžarsko, Te čakam. - makedonsko, Ti voglio bene. - italijansko, Je t'aime. - francosko, I love you. - angleško, Te due. - albansko, Volim te. - hrvaško, srbsko, bosansko, Te quiero mucho. - špansko, Ich liebe dich. - nemško, zapis v cirilici (izgovor: Ja tebja ljublju.) - rusko. ft Izgovor besed si pripravi učitelj.
Stran 74
ft Učenci zapišejo, koga vidijo na sliki. Učitelj jih spodbudi, da uporabijo pridevnik in samostalnik.
ft Učenci preberejo zgodbo v obliki stripa. Učitelj je pozoren na ujemanje pridevnika in samostalnika vtožilniku ednine in množine - neživo. Oblik za množino posebej ne izpostavlja.
Stran 75
ft Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Učitelj pove, da so poštni nabiralniki v Sloveniji rumeni. Učenci na sliki v stripu poiščejo poštni nabiralnik in ga obkrožijo. Povedo, kakšne barve so poštni nabiralniki (je poštni nabiralnik) v njihovi državi.
Stran 76
ft Učenci spoznajo sporazumevalni vzorec za voščilo. Učitelj predstavi še čestitanje. ft Učenci pisno odgovorijo na vprašanja.
Stran 77
ft Učenci spoznajo sporazumevalni vzorec pisnega povabila. ft Učenci poslušajo pesem Vse najboljše za te. Naučijo sejo zapeti. Zapojejo jo tudi v svojem jeziku.
$ Učenci najprej sami poskušajo povezati glagol z ustrezno sličico. Besede, ki jih ne razumejo, pojasni učitelj. Učenci med seboj izvedejo anketo in poročajo o ugotovitvah. Učitelj lahko pripravi naslednjo tabelo:
JE POJE IGRA SE SPI PIJE PLEŠE
ZALA V V V — — V
PETER
MICHAEL
ANNA
& Izrezovanke - v Prilogi na strani 33. Te kartice učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka.
Stran 79
L Učenci najprej poimenujejo osebe na sliki, nato dodajo, glede na sliko, ustrezni pridevnik (antonimi).
Stran 80
O Učenci najprej poimenujejo osebe na sliki, nato zapišejo, koga vidijo na sliki.
O Učitelj spodbudi učence, da zapisujejo pridevnike in samostalnike. Pozorni so na ujemanje.
Stran 81
L Učenci preberejo pesem. V ogledala narišejo osebe iz pesmi, pod ogledala napišejo poimenovanja za osebe.
L Pesem je napisana v pretekliku. Učitelj govorno/slušno opozori na oblike v pretekliku, a jih podrobneje, upoštevajoč učeče se, ne razlaga.
O Izrezovanke - predloga za igro človek, ne jezi se je v Prilogi na strani 37.
Stran 82
0 Učenci dopolnijo Zalin rodovnik (družinsko drevo) in vpišejo poimenovanja ter narišejo sličice preostalih oseb po lastni presoji.
O Učitelj spodbudi učence, da narišejo svoje družinsko drevo.
Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
. enota
0 deli telesa
^^ poimenovanje
opisovanje osebe
^^ izražanje počutja, občutja in čustvenih stanj
ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku in tožilniku ednine, množine
Uvodna ilustracija
L Na uvodni ilustraciji so zapisana poimenovanja za dele telesa. Učitelj ustno (lahko tudi pisno) poudari, da za parne dele telesa običajno uporabljamo množinsko obliko (roka - roke, noga - noge, oko - oči, uho - ušesa).
Stran 84
L Učenci povežejo ustrezna poimenovanje s sličico.
O Učenci zapišejo ustrezna poimenovanja za dele telesa. Pozorni so na zapisa oči in ušesa.
Stran 85
$ Učenci poslušajo besedilo Rdeča kapica in med poslušanjem nalepijo nalepke. Nalepke so v Prilogi.
Učenci po poslušanju zapišejo povedi (vaja za pisanje). Pred to vajo lahko s pomočjo učitelja preberejo opomnik na strani 86 - učitelj je pozoren na ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku in tožilniku množine.
Stran 86
& Učenci s pomočjo učitelja preberejo opomnik - učitelj je pozoren na ujemanje pridevnika in
samostalnika v imenovalniku in tožilniku množine. O Učenci opišejo oba klovna - učitelj jih spodbudi, da uporabljajo samostalnike in pridevnike, ki jih že poznajo in ki so primerni za opisovanje delov telesa.
Stran 87
Učenci preberejo pesem in jo ilustrirajo. L Učenci narišejo sebe. Zapišejo opis. Ustno poročajo.
Stran 88
L Učenci izrazijo počutje, občutje in druga čustvena stanja - značajski opis osebe. Q Učitelj ustno poudari oblike pridevnika za ženski spol, pri katerih izpada neobstojni polglasnik.
Učenci s pomočjo učitelja spoznajo še nekaj dodatnih poimenovanj za dele telesa (grlo, zob, trebuh) in znajo izraziti, kaj jih boli. V tej nalogi se pojavi osebni zaimekjaz v naslonski obliki v tožilniku ednine. Glede na nivo skupine lahko učitelj uvede še obliki za 3. osebo ednine - Grlo GA boli. Grlo JO boli.
Izrezovanke - v Prilogi na strani 39. Te kartice učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka. S temi izrezovankami lahko učenci sami ali pa v dvojicah igrajo domino.
Stran 90-92
Učenci utrjujejo ujemanje pridevnika in samostalnika v tožilniku množine in ponovijo imena glavnih oseb v učbeniku. Učenci nalepijo ustrezne nalepke iz Priloge. Učenci ustrezno dopolnijo povedi. ^ Učenci zapišejo, kako se počutijo osebe na slikah.
Učenci poslušajo pesem Čelo> usta, noszavijem. S pomočjo učitelja spoznajo dodatna poimenovanja za dele obraza (čelo, lica, uhlji-ušesa, obrvi). Za dodatno nalogo lahko v zvezke narišejo svoj obraz in označijo dele obraza, katerih poimenovanja so spoznali v tej enoti.
Stran 93
Učitelj prebere in pokaže, kaj počne Rok. Nato lahko organizira delo v parih/skupini - en učenec bere, drugi kaže/kažejo. Lahko pripravi tudi igro z izločanjem - učitelj daje ukaze, učenci jih morajo, vsi naenkrat, izvršiti. Zmaga tisti učenec, ki najdlje pravilno izvaja učiteljeve ukaze.
Stran 94
Vaja bralnega razumevanja. Učenci preberejo opise medvedov in pod sličice zapišejo njihova imena.
Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
To enota
Mod
na
posta
oblačila obutev ^ letni
časi
^^ poimenovanje
^^ opisovanje osebe, predmeta
ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku in tožilniku ednine, množine
glagoli v 3. osebi množine
^ prihodnjik
Uvodna ilustracija
ft Učenci s pomočjo učitelja poimenujejo oblačila, obutev in letne čase. Povejo, kaj imajo na
sebi danes - kažejo na svoja oblačila in govorijo po vzorcu: To je jopica, to je bluza... ft Na uvodni ilustraciji je kar nekaj samostalnikov, kijih po navadi uporabljamo v množini. Učitelj
ustno poudarja množinsko obliko: To so superge, to so hlače, to so sandali ipd. ft Učenci po vzorcu povejo, kaj radi nosijo, kaj radi obujejo. Učitelj je pozoren na rabo tožilnika ob Rad/Rada.
Stran 96-97
ft Učenci s pomočjo učitelja rešijo nalogo na strani 96 - razvrstijo samostalnike z uvodne
ilustracije po spolu; učitelj poudarja oblike za ženski in moški spol množine, ne obravnava jih še sistematično (množina je obravnavana v 8. enoti). ft Opomnik na strani 97 spomni učence na ujemanje samostalnika in pridevnika v tožilniku
ednine, uvaja tudi ujemanje v tožilniku množine za ženski in moški spol. ft Učenci preberejo besedilo pod sličicami. Učitelj lahko nalogo razširi tako, da sprašuje učence, kakšne barve so oblačila. Učenci vsak zase ali za sošolce povejo, kaj imajo na sebi. Učitelj je pozoren na rabo tožilnika.
Stran 98
ft Učenci poslušajo opis klovna in ga med poslušanjem pobarvajo.
ft Učenci še enkrat poslušajo opis klovna in nalepijo nalepke na predlogo iz Priloge na strani 41. ft Učenci primerjajo pobarvanega in nalepljenega klovna. Klovna opišejo. ft Učitelj lahko spodbudi učence, da povedo svoje mnenje, kakšen je klovn po značaju oz. kako je razpoložen.
Stran 99
ft Učenci pri nalogi Napiši ponovijo in utrdijo besedišče za poimenovanje oblačil.
ft Učitelj, če ima možnost, v razred prinese slikanice s pravljicami (v različnih jezikih, kjer je to mogoče), omenjenimi pri nalogi Poznaš pravljice?. Spodbudi učence, da povejo oz. povežejo in napišejo besede tako, da dobijo ustrezne naslove pravljic, ki jih nato povežejo še z ilustracijami. Učenci tako pridobivajo podatke o slovenskem kulturnem prostoru (slovenske pravljice).
ft Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo vsebine teh pravljic - v svojem maternem
jeziku ali v slovenščini. V heterogenih skupinah, kakršne so ponavadi pri dopolnilnem pouku slovenščine v tujini, lahko tako nastane zelo zanimiva in pestra dejavnost. Učenci lahko izdelajo tudi preproste lutke in pravljice uprizorijo.
O Učitelj prebere pesem in spodbudi učence, da jo tudi sami preberejo, najprej potiho, potem na glas. Učenci odgovorijo na vprašanja. Učitelj govorno/slušno poudari obliki za preteklik in prihodnjik, a ju posebej ne izpostavlja. Učenci pisno odgovorijo na vprašanja pod ilustracijo.
Stran 101
Q Učenci poslušajo in zapojejo pesem Pustna. Učenci spoznajo slovensko pustno masko -kurenta (učitelj lahko podrobneje pripravi opis kurenta in opis običaja) ter poimenujejo še ostale šeme. Učitelj izpostavi oblike glagolov v 3. osebi množine.
& Izrezovanke - v Prilogi na strani 43. Najprej vsak učenec sam na zadnjo stran kartice zapiše poimenovanja za oblačila na sliki. Nato se lahko v paru, po navodilih v učbeniku, igra s sošolcem. Te kartice učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka.
Stran 102
O Učenci nalepijo nalepke v Petrovo in Zalino izložbo. Nalepke so v Prilogi. Učenci ponovijo poimenovanja za oblačila in obutev.
Stran 103
O Učenci v kovčka vpisujejo, kaj bosta na počitnice s seboj vzela Peter in Zala. Namenoma je izpostavljena vezava glagola s tožilnikom, brez členka naj.
Stran 104
O Vaja za pisanje utrjuje rabo tožilnika, poudarekje na ujemanju pridevnika in samostalnika.
Stran 105
$ Učenci zapišejo besede: krilo, nogavice, klobuček, škornji, pižama, hlače. Poimenovanja lahko povežejo z ilustracijami.
Q Učenci razvrstijo in zapišejo predmete, ki sodijo v omaro, na mizo, v zaboj z igračami.
Stran 107
O Učenci zapišejo in narišejo, kaj nosijo danes v šoli, kaj nosijo sošolci.
& Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
. enota
^DSOOTTDCD
?vau
o
domače živali živalski vrt
poimenovanje ^^ opisovanje živali
^ ^ pomanjševalnice
imenovalnik ednine, množine (posebnosti)
Kje? + mestnik
stopnjevanje pridevnika
preteklik
^ Kom? + tožilnik
Rad/Rodo + tožilnik
Uvodna ilustracija
ft Učenci s pomočjo učitelja poimenujejo domače živali, stavbe in prostore ob hiši ter osebe na
kmetiji. Učitelj po potrebi doda še druga poimenovanja, povezana z bivanjem na kmetiji. ft Učenci spoznajo elemente slovenske kulture (čebelnjak s panjskimi končnicami, tipična gorenjska hiša).
Stran 110-111
ft S pomočjo slovničnega opomnika učenci spoznajo nekatere pogosto rabljene pomanjševalnice.
ft Učenci utrjujejo poimenovanja za živali in jih zapišejo. Na desni strani so kot nova informacija dodane množinske oblike. Učenci spoznajo posebnost izpada polglasnika na primerih pes in osel. Učitelj opozori na ta dva primera, vendar pravila podrobneje ne razlaga.
ft Učenci poslušajo opis psa in ustreznega obkrožijo. Opišejo še ostala dva, opisa lahko tudi zapišejo. Pri tej nalogi lahko učitelj izvede tudi narek - besedilo je zapisano v učbeniku na strani 174.
Stran 112-113
ft Učenci s pomočjo učitelja spoznajo poimenovanja za živali v živalskem vrtu v ednini in množini. Učitelj poudari oblike za besede pajki, bobri, tigri - izpad polglasnika. Ponujeni sta še dve posebnosti, tjulenj in volk. O širitvi slovničnega vedenja presodi učitelj. ft Učenci z naslovom spoznajo še eno rabo tožilnika, in sicer Kam? + tožilnik, a je učitelj posebej ne razlaga, izpostavlja.
Stran 114
ft Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Kako se oglaša pes v različnih jezikih? Učitelj spodbudi učence, da razmislijo, če poznajo še kakšno žival, ki se v različnih jezikih oglaša drugače, npr. petelin.
ft Učenci izdelajo priponko s svojo najljubšo živaljo. Predloga je v Prilogi na strani 47.
Stran 115
ft Učitelj predstavi rabo mestnika ob vprašalnici Kje?. Poudari razliko med predlogoma i/in na.
Po potrebi poda še druge primere. ft Učenci najprej (za utrjevanje) zapišejo poimenovanja za živali na slikah. Nato (lahko s pomočjo učitelja) povejo in zapišejo, kje živi ta žival (v vodi, v zraku ali na kopnem) in kako se giblje (plava, leti, hodi).
Naloga uvaja stopnjevanje pridevnika. Učitelj najprej s pomočjo ilustracij razloži morebitne neznane besede (debel, lep, počasen). Učenci na glas preberejo povedi. Učitelj jih opozarja na razlike.
$ Učenci povedo, če se strinjajo z navedenimi značilnostmi za posamezne živali. Učitelj jih spodbudi z vprašanji kot: Kdo je hitrejši, volk ali lisica?.
Stran 119
$ Slovnični opomnik poda nekaj najpogosteje rabljenih stopnjevanih pridevnikov za moški in ženski spol.
& Učenci povedo, katero žival imajo najrajši (učitelj naredi navezavo na 7. enoto, kjer so spoznali obliko Rad/Rada nosim majico ...). Učitelj lahko dopolni vajo z vprašanjem Zakaj imaš najrajši leva? in spodbudi učence, da pri argumentiranju uporabljajo že znano besedišče (Ker je lep. Ker je hitrejši kot tiger.).
O Učitelj lahko stopnjevanje dopolni s primerjalnim veznikom kot: Lev je lepši kot tiger.
Stran 120
L Vaja za pisanje. Učenci najprej pod ali ob slike zapišejo ali pa samo povejo poimenovanja za živali, nato pa ustrezno povežejo žival z občutjem. Občutja so razvidna z ilustracij. V pomoč so barvno zapisani pridevniki, ki so ločeni po spolu.
Stran 121
O Učenci izdelajo lutke in s pomočjo učitelja ter sošolcev pripravijo lutkovno predstavo. Predloge živali so narisane v Prilogi na straneh 47-51. Iz teh predlog se izdela preproste ploske lutke - za držalo se lahko uporabijo slamice. Učenci jih ustrezno, po želji, pobarvajo.
Stran 122
$ Učenci spoznajo elemente slovenske kulture. V poimenovanjih slovenskih krajev
prepoznajo poimenovanja za živali (v pomoč so mu v vodnem tisku podana poimenovanja). Kraje ustrezno umestijo na zemljevid Slovenije. Učitelj spodbudi učence, naj povedo, če poznajo imena krajev z živalmi še v svojem jeziku oz. če poznajo še kakšno takšno ime v Sloveniji.
& Izrezovanke - v Prilogi na strani 51. Učenci jih ustrezno sestavijo in ponovijo stopnjevanje pridevnika. Te izrezovanke učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka.
Na zvočnem posnetku so zvoki različnih živali. Učenci lahko to nalogo rešujejo individualno, zapisujejo, katera žival se oglaša. Lahko pa učitelj organizira »tekmovanje« med dvema ali več skupinami - katera bo pravilno ugotovila več živali in tudi pravilno zapisala poimenovanja zanje.
O Ringa, ringa raja je stara slovenska rajalna igra. Učenci se lahko igrajo z različnimi izbranimi živalmi sami (živali so v Prilogi na strani 57) - ponavljajo pesem tako, da vanjo vstavljajo različna poimenovanja za živali. Lahko pa se rajalno igro igrajo v skupini - vsak učenec si izbere, katera žival bo. Učitelj menjava poimenovanja za živali (npr. Ringa, ringa raja, mačka pa nagaja, lisica pa priteče in vse na tla pomeče). Ko učenec sliši svojo žival, malce ponagaja ali pa »pomeče« na tla svoje sošolce.
Stran 124-125
& Prva naloga je pantomima. Učitelj na lističe zapiše vsa znana poimenovanja za živali.
Vsak učenec izžreba enega (ali več) lističev in s pantomimo pokaže, katero žival predstavlja. Pomembno je, da pri tej dejavnosti ni dovoljeno uporabljati zvokov živali. Učitelj lahko spet organizira »tekmovanje« med dvema ali več skupinami. $ Učitelj spodbudi učence, da poskušajo živali, ki so v nalepkah, razvrstiti po spolu - ustrezno
nalepijo nalepke. Učenci nato ponovijo še množinske oblike in jih zapišejo. O Učenci ponovijo stopnjevanje pridevnika.
Stran 126
L Učenci po abecedi nalepijo in zapišejo poimenovanja za živali. Učitelj poudari elemente slovenske kulture - štorkljo, čebelo. Nalepke so v Prilogi.
Stran 127
$ Učenci poslušajo pesem in ob poslušanju nalepijo ustrezno število račk. Učenci se pesem naučijo zapeti. Nalepke so v Prilogi.
Stran 128
$ Učenci z učiteljevo pomočjo zapišejo in razvrstijo živali po spolu. Dve živali sta podani s pomanjševalnicama.
Učenci ustrezno dopolnijo besedilo z manjkajočimi besedami, ki so podane ob ilustraciji mačke. Učenci lahko po vzorcu za opis psa (naloga za slušno razumevanje na strani 111) in mačke opišejo svojo domačo žival, ki jo imajo ali bi jo radi imeli, ter opis ustrezno ilustrirajo ali prilepijo fotografijo/sliko živali. & Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
o
(BDDOM
hrana
sadje
zelenjava
pijača
okusi
^ jt poimenovanje ^ izražanje želje
Rad/Rada + glagol
Rad/Rada bi + tožilnik
jf vprašalnica /Cc/o/'?
glagoli v sedanjiku ednine
ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku in tožilniku ednine, množine
^ preteklik
Uvodna ilustracija
Učenci s pomočjo učitelja in uvodne ilustracije spoznajo poimenovanja za različno hrano, sadje, zelenjavo in pijače.
Stran 132-133
To je vaja za utrjevanje besedišča - učenci ustrezno nalepijo nalepke. V zvezdico nalepijo tisto, česar ne morejo uvrstiti pod nobeno nadpomenko.
Stran 134
Učenci z učiteljevo pomočjo razvrstijo in zapišejo poimenovanja po spolu.
Stran 135
Učenci preberejo in spoznajo strukturo Rad/Rada + glagol v osebni obliki + tožilnik. Učenci dopolnijo slovnični opomnik.
Stran 136
Učenci narišejo in napišejo odgovore na vprašanja. Učitelj lahko to nalogo spet popestri z izvedbo preproste ankete - v vlogi anketarjev so učenci. Učitelj učence ustno spodbuja k pravilni rabi zveze Rad/Rada + glagol v osebni obliki + tožilnik.
RAD/RADAJE RAD / RADA PIJE
ZALA kruh, sladkor sok, vodo
PETER
MICHAEL
ANNA
Stran 137
Učitelj opozori na zvezo ZA + tožilnik:ZA zajtrk, ZA kosilo, ZA večerjo.
Učitelj je pozoren na oblike glagola v sedanjiku ednine (jaz, ti, Zala, Peter).
Stran 139
Učitelj na glas prebere besedilo v oblačkih, nato besedilo na glas po vlogah preberejo še učenci. Učitelj poudarja izraze: dober tek, na zdravje; lačen sem, žejen sem; zajtrkujem, večerjam.
Stran 140
Učenci poslušajo pesem in sejo naučijo. Učitelj ob tej pesmi lahko pripravi besedilo z manjkajočimi besedami.
Zmeša moko,
_, sol in kvas,
urno speče
_za nas,
lačnim vošči
v beli_
mojster pek.
Globus ponazarja simbol medkulturnosti. Učitelj vpraša učence, kdaj oni pečejo piškote, in se naveže na slovenske praznike.
Stran 141
Učenci spoznajo pridevnike za poimenovanje okusa. Učitelj lahko, če ima možnost, v razred prinese hrano različnih okusov. Učenci jo poskušajo in uporabljajo izraze za opis okusa. Rešijo tudi nalogo v učbeniku - nalepke so v Prilogi. Učitelj je pozoren na ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku ednine. Učenci s pomočjo stripa spoznajo izraze: vroč, topel, mrzel.
Stran 142
Učenci zapišejo in povejo, kaj je vroče, toplo, mrzlo.
Učenci poslušajo besedilo in dopolnijo dialog. Učitelj lahko nalogo nadgradi in učence povpraša po cenah - uvede vprašanja po vzorcu: Koliko stanejo banane? (glagol v 3. osebi množine). Učenci odigrajo dialog na tržnici. Učitelj spodbudi učence, da sami pripravijo tržnico in v šolo prinesejo sadje in zelenjavo, ki ju imajo radi. Učitelj predstavi strukturo za izražanje želje Rad/Rada bi + tožilnik, kije v slovničnem opomniku. Učitelj je pozoren na ujemanje pridevnika in samostalnika v imenovalniku in tožilniku ednine ter množine.
Stran 144
Učenci zapišejo poimenovanja za hrano - zadnja črka poimenovanja je hkrati začetna črka naslednjega: banana, ananas, sir, rogljiček, kruh, hruška. V pomoč so sličice.
Stran 145
Učenci poslušajo pesem in ob njej kažejo, kaj se v njej dogaja. H kazanju jih spodbudi učitelj, ki sproti kaže: s prsti gre navzgor (gosenica je lezla počasi na drevo), odroči roke in pomiga s prsti (pomigala na dolgo), roke postavi pred trup in pomiga s prsti (pomigala kratko), s prsti primiga proti obrazu (primigala je k meni), z dlanjo ene roke nakaže, da jo je dal notri (v lonček sem jo dal), z drugo roko zažuga (nikar mi ne pobegni), razpre dlan, pogleda vanjo in se začudi, da je ni (ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo), s prsti pred sabo nariše okno, nato z rokami nakaže letenje metuljčka (pred oknom pa je letal metuljček prelepo). V pesmi se pojavlja preteklik. Učitelj nanj opozori govorno/slušno, a ga posebej ne obravnava.
Stran 146
Učenci samostojno rešijo križanko in tako utrdijo/si zapomnijo ključne besede iz pesmi Gosenica je lezla.
Izrezovanke -v Prilogi na strani 59. Učenci preberejo zloge in na hrbtno stran zapišejo ustrezno besedo. Te kartice učenci vlagajo v škatlico in tako postanejo del slovarčka.
Stran 147
Učenci napišejo, kaj je za malico med tednom, ko so v šoli. Učitelj poudari zvezo v ponedeljek, nato pa predstavi vprašalnico Kdaj? z vprašanji Kdaj ješ...?. Učitelj lahko organizira tudi delo v parih, da se učenci med sabo sprašujejo (Kaj je v ponedeljek?, Kdaj ješ...?, Kdaj piješ...?). Učenci v mreži poiščejo poimenovanja za hrano. V pomoč so ilustracije ob strani.
Junaki učbenika učence nagovarjajo, da glede na okus ustrezno nalepijo nalepke.
Stran 149
© Pri prvi nalogi učenci izločijo sliko, ki ne spada v skupino sadja, zelenjave, pijače. Učitelj pri vaji za pisanje spodbudi učence, da sliko opišejo s čim več pridevniki, npr.: Rad/Rada jem sladke pomaranče. Pomaranče so sladke, oranžne in okrogle.
Stran 150
Učenci rešijo kratek preizkus znanja. Najprej dopolnijo razpredelnico s samostalniki zase, nato napišejo povedi (raba tožilnika). 0 Samoevalvacijski kotiček izpolnijo UČENCI. Učitelj učence spodbudi, da razmislijo, kako dobro so usvojili prvine te enote. Vsak učenec označi kvadratek, ki ustreza njegovi samooceni.
0. enota
naa9 pmaa