Članek obravnava vlogo književnosti za privzgajanje etične drže, empatije in strpnosti v srednješolskem prostoru. Teoretski okvir črpa iz sodobne kritične pedagogike in fenomenologije, ki umetnosti pripisujeta poseben pomen kot prostoru za razvijanje refleksije, moralne občutljivosti in subjektifikacije. V ospredje je postavljeno vprašanje, kako lahko literarna izkušnja prispeva k osebnemu in družbenemu razvoju mladih ter k njihovemu moralnemu oblikovanju. Kvalitativna raziskava, v kateri je sodelovalo 15 dijakov intenzivnih bralcev, je pokazala, da dijaki književnost prepoznavajo kot pomembno orodje za spoznavanje sebe in samorazvoj. Dijaki poudarjajo, da stik z raznolikimi literarnimi svetovi in liki krepi njihovo strpnost in prosocialno vedenje v vsakdanjih odnosih. Prav tako ugotavljajo, da se ob branju književnosti moralno razvijajo z večjim upoštevanjem sočloveka, kar priča o tem, da se moralna drža ne razvija le v vakuumu abstraktnih zapovedi. Ugotavljamo tudi, da razpravljanje o prebranem lahko pripomore k oblikovanju trdnejše, bolj inkluzivne skupnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-XCVNJELI

COBISSID

264892931

DOI

10.63384/spB54z860s

Objavljeno

19.01.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Černoša, Amanda (2025). Etika, empatija in interpretacija. Sodobna pedagogika, letnik 76 = 142, številka 4, str. 46-64. URN:NBN:SI:doc-XCVNJELI from http://www.dlib.si

MLA:

Černoša, Amanda. "Etika, empatija in interpretacija." Sodobna pedagogika letnik 76 = 142. številka 4 (2025) str. 46-64.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XCVNJELI>

Sodobna pedagogika
1950-
(Zbirni zapis)