217 KB0 KB200520252025Černoša, Amandaštevilka:4letnik:76 = 142str. 46-64ISSN:0038-0474DOI:10.63384/spB54z860sCOBISSID_HOST:264892931URN:URN:NBN:SI:doc-XCVNJELIslZveza društev pedagoških delavcev SlovenijeSodobna pedagogikabook clubsbralni krožkidijakiemancipacijaemancipationethical educationetična vzgojaheavy readershigh school studentsintenzivni bralcisubjectificationsubjektifikacijaEtika, empatija in interpretacija| vzgojni potencial književnosti v bralnih krožkih|The article explores the role of literature in fostering ethical attitudes, empathy, and tolerance in the secondary school context. The theoretical framework draws on contemporary critical pedagogy and feminology, which attribute a special significance to the arts as a space for developing reflection, moral sensitivity, and subjectification. The study focuses on how literary experiences can contribute to the personal and social development of young people and to their moral formation. A qualitative study involving fifteen adolescent heavy readers showed that students perceive literature as an important tool for self-understanding and personal growth. Participants emphasized that engagement with diverse literary worlds and characters strengthens their tolerance and prosocial behaviour in everyday interactions. They also reported that reading literature promotes moral development through greater consideration for others, demonstrating that ethical attitudes are not formed solely within a vacuum of abstract rules. The findings further suggest that discussing literary texts can contribute to building a stronger, more inclusive communityČlanek obravnava vlogo književnosti za privzgajanje etične drže, empatije in strpnosti v srednješolskem prostoru. Teoretski okvir črpa iz sodobne kritične pedagogike in fenomenologije, ki umetnosti pripisujeta poseben pomen kot prostoru za razvijanje refleksije, moralne občutljivosti in subjektifikacije. V ospredje je postavljeno vprašanje, kako lahko literarna izkušnja prispeva k osebnemu in družbenemu razvoju mladih ter k njihovemu moralnemu oblikovanju. Kvalitativna raziskava, v kateri je sodelovalo 15 dijakov intenzivnih bralcev, je pokazala, da dijaki književnost prepoznavajo kot pomembno orodje za spoznavanje sebe in samorazvoj. Dijaki poudarjajo, da stik z raznolikimi literarnimi svetovi in liki krepi njihovo strpnost in prosocialno vedenje v vsakdanjih odnosih. Prav tako ugotavljajo, da se ob branju književnosti moralno razvijajo z večjim upoštevanjem sočloveka, kar priča o tem, da se moralna drža ne razvija le v vakuumu abstraktnih zapovedi. Ugotavljamo tudi, da razpravljanje o prebranem lahko pripomore k oblikovanju trdnejše, bolj inkluzivne skupnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev pedagoških delavcev Slovenije