Heterotopije digitalne transformacije : prostorska analiza The dying swans project v pandemijskem in postpandemijskem kontekstu

slovenski

2026

letnik 14, številka 1

intermedijska umetniška praksa   postpandemijski ples   sodobni balet

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Umetniški vodja Gauthier Dance Company iz Stuttgarta, Eric Gauthier, po obsežni odpovedi mednarodnih gostovanj leta 2021 svoje plesalce poimenuje Dying Swans. Družbeni in zdravstveni izzivi, ki so vplivali na umetnost v obdobju pandemijskih omejitev (2020–2022), so omogočali realizacijo projektov le v virtualnem prostoru, ki je postal edina možnost za umetniško ustvarjanje in ohranjanje stika z občinstvom. Virtualna premiera The Dying Swans Project, ki vsebuje šestnajst avtorskih baletnih koreografij, je bila 16. aprila 2021. Članek raziskuje pristope k prostoru, ki so jih uporabili koreografi, ter načine umetniškega izražanja skozi digitalni medij, ki po Gauthierju ostaja le alternativa tradicionalni odrski izkušnji. Nagovarjanje občinstva prek kamere zahteva drugačne uprizoritvene elemente, kjer oder nadomestijo urbano okolje, studio ali narava, kar vzpostavlja nove fenomenološke, konceptualne in teoretske temelje za transformacijo plesnega gledališča. Teoretske razlage, podkrepljene z analizo uprizoritvene prakse, kažejo na prisilno sprejemanje virtualnega gledališča kot začasne rešitve, hkrati pa virtualnost predstavlja izziv sodobnosti. Z uporabo Pavisove metode analize članek preučuje prostorsko estetiko Dying Swans Project v okviru hibridnih form, ki presegajo tradicionalni odrski prostor in v postpandemijskem obdobju vstopajo v novo družbeno paradigmo. Pavisova metoda je dopolnjena s Foucaultevim razumevanjem heterotopije kot drugega prostora, v katerem se sopostavljajo različni, zgodovinsko, medijsko in zaznavno neenotni prostorski redi.

31.08.2026