Staranje prebivalstva v Sloveniji : demografske spremembe in nekaj posledic za zdravstveno varstvo
Ageing of a population in Slovenia : demographic changes and some health care consequences

slovenski

2004

letnik 73, številka 6

Aged   Ambulantna oskrba   Ambulatory Care   Demografija   demografske spremembe   Demography   Europe   Evropa   Health Services   Health Surveys   Hospitalizacija   Hospitalization   Mortality   Organization And Administration   Osnovno, zdravstveno varstvo   prebivalstvo   Primary Health Care   Slovenija   staranje   Starostniki   Statistics And Numerical Data   Umrljivost   Zdravstvene službe   Zdravstveni pregledi   zdravstveno varstvo

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Znižanje umrljivosti, daljšanje življenjske dobe in padanje rodnosti so pojavi, ki so v dvajsetem. stoletju v izrazitejši obliki pripeljali do staranja prebivalstva. Posledice večanja števila starih ljudi sopovečane zahteve po sredstvih za zdravstveno in socialno varstvo ter spremembe v političnih in gospodarskih usmeritvah družbe. Prispevek prikazuje značilnosti demografskega prehoda v Sloveniji, napovedi staranja prebivalcev in posledic za zdravstveno dejavnost kot tudi najpogostejše vzroke smrti, katerih stopnje so pri nas višje, kot je povprečje razvitih in nam podobnih držav. Metode. Za analizo smo uporabili podatke iz zbirk podatkov Inštituta zavarovanje zdravja RS, tako podatke o osnovni in specialistični zdravstveni dejavnosti ter hospitalizacijah, poleg zbirke podatkov Health For All (baze HFA) Svetovne zdravstvene organizacije o umrlih v izbranih skupinah evropskih držav. Ker smo hoteli oceniti obseg dela, smo upoštevali prve in ponovne preglede in vse hospitalizacije državljanov Slovenije, starejših od 64 let. Rezultati. V zadnjih štiridesetih letih je delež starih prebivalcev v Sloveniji narasel z 9% na 14,6% v letu 2002. Pričakuje se, da se bo do leta 2020 povišal na 19%. Do leta 2020 bo najvišja relativna rast v regijah Kranj in Ravne na Koroškem, najmanjša v Murski Soboti. Okoli 30-odstotni delež zdravstvene dejavnosti je pripadal starim ljudem. Stopnje umrljivosti v regijah so bile obratno sorazmerne s številom obiskov v splošni oz. specialistični dejavnosti in sorazmerne s stopnjami bolnišničnih obravnav. Stopnje umrljivosti starejših prebivalcev zaradi nekaterih bolezni in vzrokov smrti so pri nas še vedno višje kot v razvitih evropskih državah. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

15.05.2023