526 ZDRAV VESTN 2004; 73
ne pretehtala številne dokaze, preigrala scenarij obrambe in
napada, in kako vesela sva se po uspešno opravljenih pogaja-
njih vračala v njegovo, mojo, našo Topolšico.
Z bolniki je vedno vzpostavil mnogim zdravnikom nedoseg-
ljivo raven zaupanja in odprtosti. Pa kako tudi ne, saj je med
vizitami, poleg časa za stroko, vedno našel tudi čas za bolni-
ka. Za njegove osebne težave, za težave njegovih svojcev. Ko-
likokrat me je presenetil, ko je ob razgovoru z bolniki poznal
vse člane njihove družine, vasi in hiše, kjer žive. Kot da je bil
že pri vsakem od njih doma. Kot da pozna vse njihove gozdo-
ve in senožeti, ve, kdaj bo potrebno prekriti streho in kdaj
bodo vsi privezi v hlevu polni. Ob njem so bili bolniki vedno
ljudje in ne le objekti zdravljenja.
Za svoje neumorno in bogato delo je leta 1965 prejel Red za-
slug za narod s srebrnim vencem, leta 1965 pa zlato plaketo
Zdravstvenega centra Velenje. Istega leta je prejel tudi visoko
državno odlikovanje – Red dela z zlatim vencem.
Letos bi doktor Rogel in bolnišnica, kateri je poklonil vse svo-
je bogato in ustvarjalno delovno obdobje, skupaj praznovala
85 let. Žal bomo morali praznovati sami. Vendar bo doktor
Rogel z nami, saj se je s svojim delom neizbrisno zarisal v po-
dobo ustanove. Brez njega bi bolnišnica, tam v osemdesetih,
prav gotovo klonila in nikoli ne bi štela današnjih let.
Hvala, doktor Rogel! Za vse sledi, ki ostajajo v Topolšici, stro-
kovne dosežke, ponosno držo, za trde bitke in vsa zmago-
slavja ob dobljenih zmagah. Hvala za neskončno število mi-
nut, ur, dni in noči, poklonjenih bolnikom in bolnišnici. Hva-
la za človeške, odkrite odnose, za vedno pravo mero strpno-
sti in neskončno vztrajnost. Hvala, da smo lahko del življenja
potovali in ustvarjali skupaj.
Delo SZD
POSVET SLOVENSKEGA
ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
O PROBLEMATIKI STAROSTNIKOV
IN STARANJA
30. 3. 2004
Posvet je potekal v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 24, udeleži-
lo se ga je okrog 50 obiskovalcev, tako članov SZD pa tudi
vabljeni gostje in za problematiko posebej zainteresirani.
Posvet sta vodila P. Poredoš in J. Drinovec, slednji je pripravil
tudi gradivo za objavo.
Tematike starostnikov in staranja smo se v SZD lotili zaradi
zanemarjanja teh vprašanj tako v širši družbi kot v zdravstvu.
Šele ekscesi in njihova medijska odmevnost praviloma vzbu-
de več zanimanja za ta vprašanja. K posvetu smo pritegnili
strokovnjake s področja epidemiologije, sociologije, ekono-
mije, klinične medicine in tudi tiste, ki se ukvarjajo predvsem
s temi vprašanji.
Vabljeni predavatelji uvodničarji
STARANJE PREBIVALSTVA V SLOVENIJI:
DEMOGRAFSKE SPREMEMBE IN NEKAJ
POSLEDIC ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
AGEING OF A POPULATION IN SLOVENIA:
DEMOGRAPHIC CHANGES AND SOME HEALTH
CARE CONSEQUENCES
Jožica Šelb-Šemerl, Mateja Rok-Simon,
Nevenka Kelšin, Nada Ivas
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva
cesta 2, 1000 Ljubljana
Ključne besede: staranje prebivalstva; demografske deter-
minante; splošna medicina; bolnišnične obravnave; ambu-
lantno specialistična dejavnost; umrljivost
Izvleček – Izhodišča. Znižanje umrljivosti, daljšanje živ-
ljenjske dobe in padanje rodnosti so pojavi, ki so v dvajsetem
stoletju v izrazitejši obliki pripeljali do staranja prebivalstva.
Posledice večanja števila starih ljudi so povečane zahteve po
sredstvih za zdravstveno in socialno varstvo ter spremembe
v političnih in gospodarskih usmeritvah družbe. Prispevek
prikazuje značilnosti demografskega prehoda v Sloveniji, na-
povedi staranja prebivalcev in posledic za zdravstveno de-
javnost kot tudi najpogostejše vzroke smrti, katerih stopnje
so pri nas višje, kot je povprečje razvitih in nam podobnih
držav.
Metode. Za analizo smo uporabili podatke iz zbirk podatkov
Inštituta za varovanje zdravja RS; tako podatke o osnovni in
specialistični zdravstveni dejavnosti ter hospitalizacijah, po-
leg zbirke podatkov Health For All (baze HFA) Svetovne zdrav-
stvene organizacije o umrlih v izbranih skupinah evropskih
držav. Ker smo hoteli oceniti obseg dela, smo upoštevali prve
in ponovne preglede in vse hospitalizacije državljanov Slove-
nije, starejših od 64 let.
Rezultati. V zadnjih štiridesetih letih je delež starih prebival-
cev v Sloveniji narasel z 9% na 14,6% v letu 2002. Pričakuje
se, da se bo do leta 2020 povišal na 19%. Do leta 2010 bo
najvišja relativna rast v regijah Kranj in Ravne na Koroškem,
najmanjša v Murski Soboti. Okoli 30-odstotni delež zdravstve-
ne dejavnosti je pripadal starim ljudem. Stopnje umrljivosti v
regijah so bile obratno sorazmerne s številom obiskov v splo-
šni oz. specialistični dejavnosti in sorazmerne s stopnjami bol-
nišničnih obravnav. Stopnje umrljivosti starejših prebivalcev
zaradi nekaterih bolezni in vzrokov smrti so pri nas še vedno
višje kot v razvitih evropskih državah.
Zaključki. Na podlagi trenda zadnjih petnajstih let pričakuje-
mo, da bo število starih prebivalcev v Sloveniji naraščalo. Za-
radi povečanega števila starih prebivalcev se bo povečalo ta-
ko število bolnišničnih obravnav ter obravnav v splošni in
ambulantni specialistični dejavnosti. Če bomo hoteli podatke
zdravstvene statistike uporabljati za načrtovanje zdravstve-
nega varstva, bo potrebno povečati kakovost podatkov na po-
ročevalski ravni. Podatki primerjav umrljivosti s povprečjem
skandinavskih oziroma petnajstih držav članic EU kažejo, da
so potrebni poleg virov za povečanje zdravstvene dejavnosti
zaradi staranja prebivalstva tudi dodatni viri za izboljšanje
zdravstvenega stanja starih prebivalcev.
razgledi.p65 19.6.2004, 5:25526
527
Key words: ageing of a population; demographic determi-
nants; general practice; hospital care; out of hospital speci-
alist attendance’s; mortality
Abstract – Background. Decreasing mortality rates, prolon-
gation of life span and decreasing of fertility are demogra-
phic events which ended with ageing populations in develo-
ped countries in the 20th century. As a consequence of a popu-
lation growing older the enlarged demands on health, social,
political and economy demands emerge. The article deals with
the characteristics of demographic transition in Slovenia, the
assessment of ageing population by the year 2010 and 2020
and some consequences on health care as well as the most
frequent causes of death which rates are higher in Slovenia
than the average ones are in developed and Central and East
European countries.
Methods. Data from data basis located on the Institute of Pu-
blic Health of the Republic Slovenia were used. Data on Gene-
ral practice, out of hospital specialists services and hospital
discharge data were used besides Health For All data base of
WHO. Not only the first attendance were counted in out of
hospital health care but also further attendance’s for the same
diagnose. We also used hospital discharge data and mortality
data of Slovene citizens older than 64 years.
Results. In the last forty years the percentage part of older
people in a Slovenian population was growing from 9% to
14,6% in the year. It is expected to grow on 19% by the year
2020. Concerning the health regions the highest enlarging of
an old population by 2010 is anticipated in region Kranj and
Ravne na Koroškem, the lowest in Murska Sobota. About 30%
of health care was delivered to the elderly. Mortality rates in
regions were negatively related to the number of attendance’s
in general practice or out of hospital specialist care and
positively correlated with hospital discharge rates. Mortality
rates due to specific diseases and causes of death are still
higher in Slovenia than in developed European countries.
Conclusions. On the base of an increasing number of older
persons in the last 15 years the further increasing of elderly
population is expected in Slovenia. The increasing number of
ageing persons will rise the number of attendance’s in gene-
ral practice and also on out of hospital specialists health care
in future. To use the health statistics data in planning health
care resources it is necessary to make health statistics data of
better quality on the beginning of the data gathering. The com-
parison of standardised mortality rates in Slovenia with the
same in Scandinavian countries and countries of 15 mem-
bers of EU shows, that besides resources for enlarging health
care due to growing elderly population also new resources
are needed in order to fill in the gap between mortality in
Slovenia and developed countries.
Uvod
Znižanje umrljivosti in s tem daljšanje življenjske dobe je naj-
bolj značilen demografski pojav sodobne družbe, ki skupaj z
znižanjem rodnosti vodi v staranje prebivalstva. Za staranje
prebivalstva je značilno povečevanje deleža prebivalcev, sta-
rejših od 64 let, ko ta delež preseže 7%, se prebivalstvo uvršča
med staro. Staranje prebivalstva je novejši demografski po-
jav, saj se je povečanje deleža starih ljudi med vsemi prebival-
ci v izrazitejši obliki pojavilo šele v dvajsetem stoletju (1).
Struktura populacije, ki jo opazujemo danes, je posledica pre-
teklih in sedanjih trendov rodnosti, umrljivosti in migracij. Hi-
ter razvoj tehnologije, ki je bil posledica industrijske revoluci-
je v drugi polovici 18. stoletja, je od posameznika zahteval raz-
lične spretnosti in znanja ter prilagajanje vedno novim tehno-
loškim dosežkom. Z rastjo proizvodnje so se izboljševali po-
goji za življenje in delo, ki so skupaj s splošnim napredkom
vključevali tudi boljše higienske pogoje. Vse to je v razvitih
evropskih državah v prvi polovici 20. stoletja povzročilo zna-
ten padec umrljivosti med mladimi, kar je pripeljalo do pove-
čanja reproduktivno sposobnih generacij ter posledično po-
večanja rodnosti in pomlajevanja populacije (1). Vendar sta
prevladujoči trend zmanjševanja rodnosti (odgovorno star-
ševstvo) ter še nadaljnje nižanje umrljivosti (napredek medi-
cinske znanosti) in s tem daljšanje življenjske dobe privedla
do porasta absolutnega števila in deleža prebivalcev, starej-
ših od 64 let znotraj posamezne populacije (2). V razvitih dr-
žavah je sedaj padanje umrljivosti najpomembnejši demograf-
ski pojav, ki vodi k staranju prebivalstva. Prebivalstvo Slove-
nije sodi že nekaj desetletij med stare populacije. Ob nadalj-
nji nizki rodnosti, ki zadnja leta ne zadošča več za enostavno
obnavljanje generacij, in ob zniževanju umrljivosti, ki se je
sredi prejšnjega stoletja ustalila pri malo nad 9 umrlih na 1000
prebivalcev (3), se bo slovenska populacija vse bolj približe-
vala fazi pretiranega staranja z 20- ali več odstotnim deležem
starih (1).
Na sedanje število in delež starih prebivalcev pri nas je moč-
no vplivala znižana rodnost v času prve svetovne vojne in po-
sledično manjša številčnost generacij, ki bi prav v letih druge
svetovne vojne rojevale otroke. Med temi generacijami je bi-
lo tudi največ žrtev druge svetovne vojne in povojnega odse-
ljevanja. Zaradi tega sta se delež in absolutno število starejših
ob popisih v letih 1981 in 1991, ko je ta generacija postala
stara, v Sloveniji celo znižala (4). Močno priseljevanje v letih
1960–1980, predvsem iz južnih republik tedanje Jugoslavije,
je tako nastalo generacijsko vrzel zmanjšalo, zato se tudi v
Sloveniji delež prebivalcev, starejših od 65 let, zadnja leta vzpe-
nja (4).
Skupina starih prebivalcev ni enoten pojem. Znotraj nje so
razlike v starosti, po spolu, strukturi družine in zaposlenosti
(5, 6), zdravstvenem ter socialnoekonomskem stanju. Stara-
nje prebivalstva ima vrsto posledic – od povečanih zahtev po
sredstvih za zdravstveno in socialno varstvo do sprememb v
političnih in gospodarskih usmeritvah družbe (7).
Povečanje števila starejših prebivalcev v populaciji zahteva na
vseh ravneh zdravstvene dejavnosti stalno in ustrezno prilaga-
janje organizacije zdravstvenega varstva (8). V prispevku bo-
mo poleg trenda gibanja starega prebivalstva v Sloveniji in po-
ložaja Slovenije v okviru evropskih držav ocenili tudi gibanje
potreb po zdravstvenem varstvu starejših ljudi v naslednjih de-
setih letih. Prikazali bomo analizo gibanja obiskov ljudi, starih
65 in več let, v osnovni in specialistični ter bolnišnični zdrav-
stveni dejavnosti. Poleg tega bomo prikazali tudi razlike v umr-
ljivosti med povprečji zahodno- in vzhodnoevropskih držav
ter Slovenijo za tiste vzroke smrti, kjer so te razlike največje.
Metode dela
Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) zbiramo in analizira-
mo podatke zdravstvene statistike za dejavnost splošne me-
dicine, ambulantno specialistične in bolnišnične dejavnosti,
umrljivost in podatke, potrebne za organizacijo zdravstvene-
ga varstva. Podatki teh zbirk so vsako leto objavljeni v Zdrav-
stvenostatističnem letopisu Republike Slovenije in tako na vo-
ljo za različne analize.
Za del prispevka, ki ga objavljamo, smo uporabili tudi podat-
ke iz zbirk podatkov Inštituta, zlasti podatke o osnovni in spe-
cialistični zdravstveni dejavnosti ter hospitalizacijah, pa tudi
zbirke podatkov Zdravje za vse (Health For All, baza HFA)
Svetovne zdravstvene organizacije o umrlih v izbranih skupi-
nah držav.
Podatke osnovne zdravstvene dejavnosti o kadrih in urah, obi-
skih in napotitvah ter boleznih in stanjih beležijo v zdravstve-
nih domovih oziroma zasebni zdravniki v programu ZUBSTAT
DELO SZD
razgledi.p65 19.6.2004, 5:25527
528 ZDRAV VESTN 2004; 73
in jih pošiljajo na območne Zavode za zdravstveno varstvo.
Tu podatke pregledajo in uredijo ter jih nato pošljejo na IVZ
v analizo. V programu ZUBSTAT se beležijo tudi podatki am-
bulantne specialistične dejavnosti, ki se po enakem postop-
ku pošiljajo in obdelujejo.
Podatke o bolnišničnih obravnavah zbirajo slovenske bolni-
šnice in jih posredujejo Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki
jih spremlja v obliki podatkovnih zbirk v okviru Zdravstvene-
ga informacijskega sistema bolnišničnih obravnav.
Za analizo dejavnosti splošne medicine in bolnišnične dejav-
nosti smo uporabili podatke od leta 1998 do 2002, za analizo
ambulantne specialistične dejavnosti samo podatke iz leta
2002.
V analizi so uporabljeni podatki o prvih in ponovnih obrav-
navah v dejavnosti splošne medicine in ambulantne speciali-
stične dejavnosti ter podatki o bolnišničnih obravnavah zara-
di bolezni ter poškodb in zastrupitev.
Projekcije prebivalcev smo računali s pomočjo linearnega
trenda rasti števila prebivalcev v letih 1998 do 2002. Poveza-
ve odvisne spremenljivke umrljivost z neodvisnimi spremen-
ljivkami številom obiskov v posameznih dejavnostih smo iska-
li z linearno regresijo v programu SPSS 10 v okolju Okna.
Podatki o umrlih predstavljajo umrle državljane RS s prebiva-
liščem v RS, stalnim ali začasnim, podatke o prebivalcih, prav
tako državljanih RS s prebivališčem v Sloveniji. Regije oz. ob-
močja predstavlja devet zdravstvenih regij. Skupine držav, s
katerimi smo primerjali starostno standardizirane stopnje umr-
ljivosti prebivalcev, starejših od 64 let v Sloveniji, so bile na-
slednje: povprečje držav, vključenih v EU do 1. maja 2004, po-
vprečje skandinavskih držav in povprečje držav Srednje in
Vzhodne Evrope.
Enostavni izračuni so bili narejeni na osebnem računalniku v
programu Microsoft Excell 97.
Rezultati
Slovenija je sodila v letu 1999 po deležu starih prebivalcev zno-
traj celotne populacije v spodnjo tretjino evropskih populacij,
med katerimi sta imeli najnižji delež starega prebivalstva Slo-
vaška in Irska, a najvišje Italija, Grčija in Švedska (Sl. 1).
V zadnjih štiridesetih letih je delež starih prebivalcev v Slove-
niji narasel z 9% leta 1969 na 14,6% v letu 2002 (9). Po letu
2005 pričakujemo, da se bo začelo absolutno število in s tem
delež prebivalcev, starejših od 64 let, silovito povečevati tudi
zato, ker se bodo postarale številčno močne generacije, roje-
ne po drugi svetovni vojni (10) (Sl. 2). Do leta 2020 naj bi, po
srednji varianti projekcije, ki upošteva podatke za obdobje
1970–1990, delež ljudi, starejših od 64 let, narasel že na 19%
oziroma na 380.000 prebivalcev (11). 292.034 prebivalcev, sta-
rejših od 64 let, je v letu 2002 predstavljalo 18,7 odstotka sta-
rih med odraslimi prebivalci.
Sl. 1. Delež prebivalcev, starejših od 64 let, v evropskih dr-
žavah, 1999. (Vir: WHO/Europe, Health for All Database,
January 2003).
Figure 1. Percentage part of a population older than 64 in
European countries 1999 (Source: WHO/Europe, Health for
All Database, January 2003).
Sl. 2: Projekcija deleža prebivalcev, starejših od 64 let, do leta
2020 v Sloveniji. (Vir: Statistični urad R Slovenije: Projekcije
prebivalstva R Slovenije 1995–2020).
Figure 2. The percentage part of people 65 years old or more
in Slovenia in a period 1990 till 2020. (Source: Statistical
office of R Slovenia. Projection of an older population 1995–
2020).
V Sloveniji se bo od leta 2002 do 2010 število prebivalcev,
starejših od 64 let, izračunano na podlagi rasti v obdobju 1997
do 2002, povečalo za 17,6%. Najvišja relativna rast bo v regi-
jah Kranj in Ravne na Koroškem, daleč najmanjša v regiji Mur-
ska Sobota (Razpr. 1).
Razpr. 1. Število prebivalcev, starejših od 64 let, v letu 2002 in
2010 ter stopnja rasti na leto, po regijah v Sloveniji.
Table 1. The number of persons older than 64 years with the
increasing degree between the years 2002 and 2010.
Koledarsko leto / Year Stopnja rasti % povečanja
2002 2010
prebivalcev/leto prebivalcev
Regije
Degree of % of
Regions population population
increase/year increasing
Celje 41.826 48.273 814 15,4
Nova Gorica 17.056 19.133 265 12,2
Koper 21.948 26.013 504 18,5
Kranj 28.192 34.503 793 22,4
Ljubljana 88.105 105.766 2220 20,0
Maribor 47.494 55.719 1035 17,3
Murska Sobota 18.750 19.437 86 3,7
Novo mesto 18.952 22.706 472 19,8
Ravne 9.711 11.776 257 21,3
Slovenija 292.034 343.305 6446 17,6
Vzporedno z rastjo starih prebivalcev rastejo tudi obremenit-
ve zdravstvene dejavnosti.
V zadnjih treh letih je zraslo število obiskov starih prebival-
cev na zdravnika v splošni dejavnost, za ambulantno speciali-
stično dejavnost ni podatkov, medtem ko se število bolnišnič-
razgledi.p65 19.6.2004, 5:25528
529
nih obravnav v zadnjih letih ne povečuje. Deleži obiskov sta-
rih ljudi v različnih zdravstvenih dejavnostih so bili v letu 2002
okoli 30 odstotkov, najvišji v bolnišnični dejavnosti in najnižji
v ambulantni specialistični (Razpr. 2). Razlike v številu obi-
skov na prebivalca tako v splošni, specialistični in bolnišnični
dejavnosti so bile v posameznih regijah različne. Prebivalci,
starejši od 64 let, so v splošni dejavnosti obiskali v povprečju
zdravnika najmanjkrat na leto v regiji Celje, a največkrat v re-
giji Ravne na Koroškem. V specialistični dejavnosti je bilo naj-
manj obiskov na prebivalca v regiji Kranj in največ v regiji
Ljubljana. Na 10.000 prebivalcev je bilo v regiji Ljubljana obrav-
navanih v bolnišnicah najmanj prebivalcev in v regiji Ravne
na Koroškem največ. Stopnje umrljivosti po regijah, ki so tudi
končno merilo učinkovitosti zdravstvenega varstva, so bile
obratnosorazmerne s številom obiskov v splošni oz. speciali-
stični dejavnosti in sorazmerne s stopnjami hospitalizacij.
Razpr. 2. Število vseh obiskov in delež obiskov prebivalcev, sta-
rejših od 64 let, v dejavnosti splošne medicine, ambulantni
specialistični in obravnav v bolnišnični dejavnosti v Sloveniji
v letu 2002.
Table 2. Number of attendancies and percentage part of at-
tendances in general practice, out of hospital specialist care
and hospital discharge rate in persons older than 64 years, in
Slovenia, in 2002.
Število obiskov
Število Število obiskov Število obiskov
in deleži dejavnosti
vseh starejših od starejših od 64 let
obiskov 64 let med vsemi obiski
Number of
Share of
Number of Number
attendance’s
 attendancies
attendance’s of all
of persons older
of 64 and older
shares activity attendance’s
than 64
among all
attendancies
Splošna medicina
General Practice
6.135.740 1.849.910 30,1
Ambulantna
specialistična dejavnost
Out of hospital
3.356.853 897.095 26,7
Specialist care
Bolnišnična dejavnost
Hospital discharge
299.866 94.084 31,4
Po zelo grobih ocenah bi v dejavnosti splošne medicine v re-
gijah Kranj, Murska Sobota, Novo mesto in Ravne (za ostale
regije ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko računali line-
arni trend) do leta 2010 potrebovali, zaradi naraščanja starih
prebivalcev, okoli 30 zdravnikov za enako stopnjo zdravstve-
nega varstva starih prebivalcev, kot smo jo imeli v letu 2002 in
v slovenskih bolnišnicah od 85 (izračunano iz trenda obiskov)
do 130 (izračunano iz trenda rasti zdravnikov) novih zdravni-
kov.
Primerjava umrljivosti starejših prebivalcev Slovenije s po-
vprečji umrljivosti v nekaterih izbranih skupinah evropskih
držav je pokazala, da so stopnje umrljivosti starejših prebival-
cev zaradi nekaterih bolezni in vzrokov smrti še vedno višje
kot v tistih razvitih evropskih državah, katerih zdravstvene-
mu standardu bi se radi približali. Starostno standardizirane
stopnje umrljivosti zaradi bolezni možganskih žil, malignih
neoplazem v celoti in še posebej raka pljuč pri moških in raka
dojke pri ženskah ter zaradi bolezni dihal, prebavil in nasil-
nih smrti med starimi prebivalci so v Sloveniji višje, kot je po-
vprečje držav evropske petnajsterice ali skandinavskih držav.
Posebej so opazne visoke stopnje samomorilnosti starih mo-
ških in smrti celotne populacije, povezane z uporabo alkoho-
la.
Stopnje samomorilnosti moških, starih 65 let in več, so v Slo-
veniji visoko nad povprečjem držav Evropske unije in skan-
dinavskih držav. Umrljivost je tudi enkrat višja, kot je povprečje
držav Centralne in Vzhodne Evrope (Sl. 3).
Razpr. 3. Število obiskov na 1000 prebivalcev, starih 65 in več
let, v dejavnosti splošne medicine, ambulantni specialistični
in bolnišnični dejavnosti, delež obravnav v specialistični in
bolnišnični dejavnosti med obravnavami v splošni medicini
ter stopnje umrljivosti na 1000 prebivalcev v letu 2002 v Slo-
veniji.
Table 3. Attendance rate of persons older than 65 in general
practice, out of hospital specialist care and hospital discharge
rate, share of proceedings in out of hospital specialist care and
hospital care, and mortality rate per 1000 inhabitants, in 2002
in Slovenia.
Delež Delež Stopnje
Dejavnost / Regije Splošna
Specia- Bolniš- obravnav obravnav umrlji-
listična nična v specialist. v bolnišn. vosti
Activity / Regions dejavnosti dejavnosti
Celje 5710 2675 342 46,8 6,0 53,2
Nova Gorica 5820 2649 374 45,5 6,4 48,1
Koper 6199 3120 346 50,3 5,6 48,4
Kranj 7972 2273 329 28,5 4,1 43,4
Ljubljana 6223 4116 268 66,1 4,3 43,0
Maribor 5507 2534 329 46,0 6,0 47,7
Murska Sobota 6426 2633 346 41,0 5,4 56,4
Novo mesto 7270 2506 356 34,5 4,9 49,3
Ravne 8537 2847 383 33,3 4,5 48,3
Sl. 3. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti zaradi
samomora moških, starih 65 let in več, na 100.000 starih
moških, Slovenija v primerjavi z izbranimi skupinami evrop-
skih držav.
Picture 3. Age standardised death rate due to suicide in men
older than 64 years per 100 000 males population, Slovenia
in comparison with some groups of European countries.
Razpravljanje
Na prelomu prejšnjega stoletja je bilo v sedanjih državah
Evropske unije starejše prebivalstvo maloštevilno. Ljudi, sta-
rejših od 64 let, je bilo samo 4–6 odstotkov celotnega prebi-
valstva, razen Švedske in Francije, kjer je bilo starih prebival-
cev 8%, ker se je staranje prebivalstva začelo že prej (11). Od
šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje je najbolj padala umr-
ljivost po 60. letu starosti, kar je obrnilo na glavo vzorec umr-
ljivosti, ki je veljal zadnji dve stoletji. To je povzročilo dramati-
čen porast deleža prebivalcev, starejših od 75 let.
Podobne demografske spremembe kot v razvitih državah so
se z zakasnitvijo in nekaj specifičnostmi dogajale tudi na ozem-
lju Slovenije. V prispevku smo na podlagi podatkov Statistič-
nega urada Republike Slovenije in podatkovne baze HFA, ter
podatkov zdravstvene statistike Inštituta za varovanje zdravja
prikazali delež starih prebivalcev v Sloveniji v primerjavi z raz-
vitimi državami Evrope, trend gibanja deleža prebivalcev, sta-
rih nad 64 let, do leta 2020 v Sloveniji ter prikazali nekatere
kazalce zdravstvenega varstva starih prebivalcev v letu 2002 v
Sloveniji.
DELO SZD
razgledi.p65 19.6.2004, 5:25529
530 ZDRAV VESTN 2004; 73
Lahko smo samo grobo ocenili stopnje rasti starih prebival-
cev na posameznih območjih v Sloveniji in prihodnje potre-
be po zdravnikih v dejavnosti splošne medicine in bolnišnič-
ni dejavnosti.
Natančnejše ocene niso bile mogoče, ker se je metodologija
zbiranja podatkov v dejavnosti splošne medicine in ambu-
lantni specialistični dejavnosti v zadnjih letih spreminjala in
dopolnjevala, zato nismo mogli na vseh področjih zagotoviti
dovolj dolgih časovnih vrst za oceno trendov. V vseh poroče-
valskih enotah niso uspešno sledili metodološkim spremem-
bam, zato se je število nekaterih sporočenih podatkov iz leta
v leto zelo spreminjalo. Skokovite spremembe podatkov na
letni ravni najbrž niso odraz dejanskih sprememb v zdravstve-
nem varstvu populacije ali v organizaciji zdravstvene dejav-
nosti. Zato nizov podatkov z velikimi letnimi skoki nismo mo-
gli uporabiti za napovedovanje prihodnjih potekov bolezni
ali potreb po razširitvi dejavnosti zdravstvenega varstva.
Projekcije prebivalstva razvitega dela sveta kažejo, da bo pri-
šlo že čez nekaj desetletij do pretiranega staranja prebivalstva
(1). V državah Evropske unije se bo do leta 2010 delež ljudi,
starejših od 65 let, zvišal na 17%, med njimi bo kar 22–30%
starejših od 80 let (12).
V Sloveniji se bo do leta 2010 sedanje število prebivalcev, sta-
rejših od 64 let, povišalo za 17,6 odstotka v različnih regijah
različno. Delež starih prebivalcev bo sledil napovedim, če ne
bodo v tem času močno padle ali porasle umrljivost, rodnost
ali migracije.
Vzporedno s povečanjem deleža starih prebivalcev v popula-
ciji se spreminjajo tudi zahteve po organizaciji zdravstvenega
varstva. Pri nas v zadnjih letih raste število obiskov starih pre-
bivalcev na zdravnika v dejavnosti splošne medicine, za am-
bulantno specialistično dejavnost nimamo dovolj podatkov,
medtem ko se v bolnišnični dejavnosti število bolnišničnih
obravnav starih bolnikov na zdravnika ne povečuje. Stopnje
umrljivosti, kot je mera uspešnosti zdravstvenega varstva, iz-
računane za posamezne regije, so obratno sorazmerne s šte-
vilom obiskov v dejavnosti splošne medicine ali ambulantne
specialistične dejavnosti in premosorazmerne s številom obi-
skov v bolnišnicah, vendar so te povezave šibke. Premosora-
zmerje med stopnjami umrljivosti in stopnjami bolnišničnih
obravnav bi bilo dobro podrobneje analizirati, da bi videli,
koliko stari ljudje umirajo v bolnišnicah in zaradi katerih bo-
lezni.
Smrti, ki bi jih z izboljšanjem zdravstvenega varstva lahko
zmanjšali in s tem stopnje umrljivosti približali umrljivosti v
razvitih državah, h katerim težimo, smo obravnavali v drugem
delu prispevka. Vsaka med boleznimi, za katere smo ugotovi-
li, da ima pri nas preveliko umrljivost, je do določene meje
preprečljiva. Bodisi z aktivnim delovanjem za zmanjšanje de-
javnikov tveganja v populaciji, iskanjem primerov v začetni
stopnji bolezni, zdravljenjem bolezni ali zmanjševanjem po-
sledic bolezni oziroma zdravljenja (13).
V zadnjih desetletjih se v razvitih državah že srečujejo z nega-
tivnimi posledicami staranja prebivalstva (14). Demografske
spremembe postajajo pomemben dejavnik pri načrtovanju
zdravstvene službe (15). V mnogih državah se naraščanju šte-
vila starih prebivalcev pridružuje nadaljnje padanje rodnosti,
kar bo povzročilo padanje števila ekonomsko aktivnih prebi-
valcev in težavnejše zagotavljanje sredstev za naraščajoče po-
trebe starih ljudi po zdravstvenem in socialnem varstvu (16).
V Sloveniji je v zadnjih 25 letih delovno sposobno prebival-
stvo (20–59 let) linearno naraščalo, vendar se bo ta trend go-
tovo končal že v bližnji prihodnosti. Med letoma 2005 in 2010
se bo precejšen del številčno močne generacije, rojene po
drugi svetovni vojni, upokojil, zato bomo priča upadu števila
potencialne delovne sile. Leta 2020 bo po predvidevanjih nji-
hovo število doseglo podobne vrednosti, kot so bile značilne
za sedemdeseta leta. Napovedovanje dejanskega števila je naj-
bolj odvisno od meddržavnih selitev v teh letih (11).
Med starimi ljudmi, posebej med zelo starimi, je velik delež
žensk, kar je posledica vojn v dvajsetem stoletju, emigracij
moških v zgodnjih desetletjih prejšnjega stoletja in predvsem
zmanjševanja umrljivosti žensk v zvezi s porodom in mate-
rinstvom, boleznimi rodil ter boleznimi, povezanimi z nači-
nom življenja, ki pripomore k zdravju. Posledica tega, da mo-
ški umirajo mlajši, ter običaja, da se ženske poroče s starejši-
mi moškimi, je tudi velik delež vdov med starimi ženskami, ki
se z višanjem starosti samo povečuje. Vendar se bo razlika
med številom starih žensk in moških v prihodnosti zmanjše-
vala, ker bodo generacije, katerih moški so umirali v vojnah
in se odseljevali, zamenjale mlajše generacije (17).
Zaključki
Na podlagi trenda zadnjih petnajstih let pričakujemo, da bo
število starih prebivalcev v Sloveniji naraščalo s stopnjo rasti
okoli 6000 prebivalcev na leto in doseglo do leta 2010 število
340.000 oseb. Zaradi povečanega števila starih prebivalcev in
znotraj le-teh povečanja skupine zelo starih se bo povečalo
tako število bolnišničnih obravnav ter obravnav v splošni in
ambulantni specialistični dejavnosti.
Če bomo hoteli podatke zdravstvene statistike uporabljati za
zanesljivo napovedovanje trendov tako kazalcev zdravstve-
ne organizacije kot zdravstvenega stanja prebivalcev, bo po-
trebno povečati kakovost podatkov na poročevalski ravni.
Po grobih ocenah bi zaradi staranja populacije v slovenskih
bolnišnicah za enako stopnjo zdravstvenega varstva, kot ga
imamo sedaj, potrebovali od 85 do 130 novih zdravnikov.
Podatki primerjav umrljivosti s povprečjem skandinavskih ozi-
roma petnajstih držav članic EU do 1. maja 2004 kažejo, da so
potrebni poleg virov za povečanje zdravstvene dejavnosti za-
radi staranja prebivalstva tudi dodatni viri za izboljšanje zdrav-
stvenega stanja starih prebivalcev.
Zahvala
Avtorice se zahvaljujemo g. Ani Zgaga in g. Renati Razboršek, obe višji
medicinski sestri na Inštitutu za varovanje zdravja, za obdelave po-
datkov z njunih strokovnih področij.
Literatura
1. Malačič J. Demografija. Teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Eko-
nomska fakulteta v Ljubljeni, Komisija za založništvo, 1997: 23–4.
2. Demographic statistics. Luxembourg: Eurostat, 1997.
3. Šelb J. Umrljivost v Sloveniji v letu 1995. Zdrav Vestn 1997; 66: 293–7.
4. Jakoš A. Staranje prebivalstva v Sloveniji. In: Zdravo staranje. 1. nacionalna
konferenca o promociji zdravja v Sloveniji. Ljubljana: Gerontološko društ-
vo Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja RS, 1995.
5. Knauth B. Older people in the European community – Population and em-
ployment. In: Rapid reports. Population and social conditions. Luxembourg:
Eurostat, 1993:1–12.
6. Garicano L. Older people in the European community – Living conditions.
In: Rapid reports. Population and social conditions. Luxembourg: Eurostat,
1993: 1–6.
7. Kožuh-Novak M, Šelb J, Belec M. Analiza desetletnega gibanja bolnišnične-
ga zdravljenja prebivalcev starejših od 59 let v Sloveniji. Zdrav Var 1989; 28:
297–301.
8. Vuletić S, Kern J, Ivanković D, Kujunđić M, Šošić Z. Ageing without impair-
ment and disease – Cohort study: I. Baseline cohort characteristics. Coll
Antropol 1991; 2: 197–212.
9. Accetto B. Bolezni v starosti: analiza bolnikov, starih 60 in več let, ki so se
zdravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v letu 1982. Med Razgl
1985; 24: 357–64.
10. Cvahte S, Kastelic I, Neubauer R, Odar Z. Gibanje prebivalstva. In: Cvahte S,
Kastelic I, Neubauer R, Odar Z. Zdravstveno stanje prebivalstva SR Sloveni-
je. Ljubljana: Zavod SRS za zdravstveno varstvo, 1972: 5–28.
11. Šircelj M, Vertot N, Cruijsen H, Exterkate M. Projekcije prebivalstva Republi-
ke Slovenije 1995–2020. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 1996:
26–7.
12. Weil O, McKee M, Brodin M, Oberle D. Priorities for public health action in
the European Union. Luxembourg: European Commission, 1999.
13. Anon. Health 21. The health for all policy framework for the WHO Europe-
an Region. Copenhagen: World Health Organisation, 1999.
14. EC Working Group on Health Services and Avoidable Deaths. European
Community atlas of avoidable death. Appendix A Selection of Diseases.
Oxford, New York, Tokyo: Oxford University Press, 1991.
razgledi.p65 19.6.2004, 5:25530
531
15. Lindgren L et al. Declaration of intent BJD. Acta Orthop Scand 1998; Suppl
218: 81–1.
16. Saltman RB, Figueras J. European health care reform. Analysis of current
strategies. Copenhagen: World Health Organisation, 1997.
17. Grundy E. Women and ageing: demographic aspects. In: George J, Ebrahim
S. Health care of older women. Oxford, New York, Tokio: Oxford Univer-
sity Press, 1992: 2–16.
BO SKRB ZA STAROST ŽENSKEGA SPOLA?
WILL ELDER CARE BE FEMALE?
Srečo Dragoš
Fakulteta za socialno delo UL, Topniška 31, Ljubljana
Ključne besede: staranje; socialna politika; feminizem; so-
cialne mreže; socialni kapital
Izvleček – Izhodišča. Starost vpliva na socialne mreže, pre-
malo pa se zavedamo, da tudi socialne mreže vplivajo na sta-
rost. Ker starostnice in starostniki razpolagajo z različnimi
socialnimi omrežji, so tudi učinki socialnih vezi na njihovo
zdravje različni.
Rezultati. Raziskave kažejo, da na potek staranja vpliva že
zgolj število socialnih vezi, s katerimi so starostniki opremlje-
ni, kar velja tako za ženske kot za moške, čeprav v različni
meri; podobno velja tudi v zvezi z ravnijo osnovne fizične
kondicije, v zvezi s korelacijo med ovdovelostjo in srčno-žilno
smrtnostjo, za vpliv materialnega stanja na izkoristek mrež-
nih potencialov, za učinek vrste virov socialnih interakcij na
psihično počutje, ugotavljajo pa se še druge povezave. Primer,
kako zlahka lahko aktiviramo povsem nove, pomembne, a ne-
izkoriščene vire socialnih stikov, je npr. vključevanje psov v
institucionalno oskrbo starejših bolnikov. Ta inovacija nas
opozarja na pomembnost razlikovanja med izvajanjem po-
moči in aktiviranjem njenih virov v socialnih omrežjih, kjer
lahko z različnimi kombinacijami dosegamo različne učin-
ke. Ob koncu prispevek opozarja tudi na pomen mrežnih ana-
liz za socialno politiko, zlasti na področju oskrbe starejše po-
pulacije, kjer lahko država s svojim odnosom do neformalnih
socialnih mrež usmerja sistem skrbi za stare v povsem različ-
ne modele.
Zaključki. Skrb za starejšo kategorijo prebivalstva je v večji
meri odvisna od socialnega kot pa od ekonomskega kapitala,
s kakršnim družba razpolaga. Ker je socialni kapital produkt
socialnih omrežij, je odločilnega pomena, s kakšnimi mreža-
mi so opremljene različne kategorije starih. Socialna in (z njo)
starostna politika države ter lokalnih oblasti lahko uravnava
socialne mreže in socialni kapital v različne smeri.
Key words: aging; social policy; feminism; social networks;
social capital
Abstract – Background. While we know that old age influen-
ces social networks, we are not fully aware of the fact that it is
also influenced by them. Different social networks which the
elderly use produce different social ties having different ef-
fects on the health of the elderly.
Results. Research shows that the number of social ties avail-
able to the elderly influences their aging and levels of basic
physical fitness, both of women and men although in diffe-
rent degrees; it shows correlation between the cardiovascular
mortality of the elderly and their loss of their partners; it shows
that their material conditions influence the degree of their use
of network potentials; it shows that different kinds of resour-
ces of social interactions have different effects on mental
health of the elderly; and other correlations. The inclusion of
dogs into institutional care for elderly patients is an example
of how completely new, important but as yet unexploited re-
sources of social contacts can easily be activated. This innova-
tion calls attention to the importance of the distinction
between caregiving and the activation of care resources in
social networks, where different combinations can bring
about different effects. Finally, the text brings into focus the
importance of network analysis for social policy, especially in
the field of elder care, where the state and its relation to infor-
mal social networks can direct elder care system towards com-
pletely different models.
Conclusions. Care for population category of elderly depends
more on social than on economic capital available in society.
Social capital is a product of social networks, so it is of key
importance what kinds of networks function in different ca-
tegories of the elderly. Social (together with aging) policy of
the state and local authorities can regulate social networks
and social capital in different directions.
Socialna omrežja, v katerih smo udeleženi, so odločilnega po-
mena za kakovost našega življenja. Določajo nas s številom in
močjo socialnih vezi, ki jih spletamo z drugimi okrog nas. Ja-
kost omrežij je odvisna od kombinacije med količino časa,
emocionalno intenzivnostjo, intimnostjo (vzajemnim zaupa-
njem) in recipročnostjo storitev, ki so značilne za določeno
omrežje (1). Zaradi verjetnosti, da razlike med spoloma učin-
kujejo preko socialnih mrež na zdravje in ker ni jasno, na kak-
šen način se to dogaja, so se v ZDA lotili raziskave o socialnih
mrežah starostnikov. Primerjali so karakteristike 4030 respon-
dentov, starih med 70 in 79 leti, in prišli do naslednjih ugoto-
vitev (2):
– da imajo socialne vezi močnejše učinke na moške, in še zla-
sti na tiste moške anketirance, za katere je značilna nižja
raven osnovne telesne kondicije;
– da so učinki vdovstva na srčno-žilno smrtnost močnejši pri
vdovcih kot pri vdovah;
– kljub logični predpostavki, da materialno stanje (višina do-
hodkov) pomembno vpliva na izkoristek socialnih mrež in
na zdravje, takšnega vpliva s to raziskavo niso mogli zanes-
ljivo potrditi; zato gredo razmišljanja v drugo smer, namreč,
da je vpliv socialnih mrež na podporo, ki so je starejše ose-
be deležne v svojih omrežjih, bolj mediatorska kot pa mo-
deratorska (na primer: oseba z višjimi dohodki lahko po-
sredno več dobi oz. »potegne« iz mreže, s kakršno sicer raz-
polagajo tudi revnejši, – zato, ker si lažje privošči prevozne
stroške, skupinske izlete in podobne dejavnost, s katerimi
se vzdržuje prisotnost v mrežah);
– nadalje se je pokazalo, da ni pomembno samo vprašanje,
kateri dejavniki v socialnih mrežah zvišujejo oz. znižujejo
podporne učinke na mrežne akterje, ampak gre tudi za pro-
blem, da mreže različno učinkujejo na posameznike glede
na njihovo obstoječo individualno telesno kondicijo (in ne
le glede na spol); rezultati kažejo, da socialne mreže deluje-
jo bolj zaščitno na tiste, ki imajo nižjo raven telesne kondi-
cije, čeprav koristijo tudi onim z višjo kondicijo, a v manjši
meri.
V najnovejši in največji raziskavi švedskih starostnikov pa so
se ob količini neposrednih stikov osredotočili tudi na njihov
izvor (3). Gre za vprašanje, kaj konkretno pomeni trditev, da
mreže vplivajo na bolezensko oz. zdravstveno stanje ljudi. Po-
kazalo se je, da je treba to trditev razumeti takole: pomembni
so predvsem viri pomoči, ki (aktivirani skozi mreže) določajo
učinke mrežnih vplivov. V raziskavo je bil zajet vzorec 537
DELO SZD
razgledi.p65 19.6.2004, 5:25531