... je o kranjski „slcgi", kar je bilo pametno, dasi re*ščeč gospodom, ki so pričakovali, da se na shodn naša narodna stranka razkosa in vniči. Do tacega meFarenja ni prišlo, niti na shodn, niti na poznejših seBtankib. In to je značilno, ker ravno dokazuje, da tisto vtdno kričanje po elrgi na Kranjskem ni drnzega nit', kakor gola reklama, kojo ei napravljajo nekateri politični praz-noglavci, ki bi e to reklamo radi višje splezali ob drogn 8voj(ga blagostanja. Ti »politiki" kriče vedno po slogi, pri tem pa ni m niti ne razlože, kako si picdor*ujsiyu pristavljajo, da so take vesti prav značilne za nekatere Člene mmlkt>katoliške sfranke. Zallioger je raiizprerneilji/ejči človek, in Li-nbacher je imel prav, ko ga je imenoval goloba, sedečega vsaki hip na drag: strehi. Taki pojavi pa vzbujajo mej Slovani sum, da niti vsi nemško katol ški poslanci ne poznajo pravice napram slovanskim rodovom. Gotovo pojmirao težko stal s'e nemško katoliške stranke v večini, a sedanja doba zahteva samostojnosti in tdloćnosti, katerih posledica bo, da iaide stranka ia kriz tolikanj močnejša in lepša. V večini mera vladati absolutna sloga, da se izjalovijo vse spekuti cije obstrukcijonistov, ki delajo z vsemi sredstvi na razkol v taboru pravice.
Dunajsko učitelj stvo Centralno društvo dunajskega učiteljstva e povodom odpusta petorice učiteljev izdnlo na c t l n t vo poziv, naj bi podpiralo mi ferijalno odpuščene cčtelje. Poziv pravi: „F5.31 proti svobodni šoli postaja v AvBtriji vedno Ijutejši: predloga Verganija je sledil predlog Ebsn-hocba. Tttko&ui obsojanja vrednemu po ju se vstavljajo vs:, ki Ijabi^o šolo in omiko, zlasti pa učitelji. Toda učite'jstvo je odvisuo, in to mora sedij o blatiti. P. t uč.lelje/ je b.lo nenadoma odpuščenih, da .si bi bil moral dunajski okrajni Šolski svet odrediti po zakonu čele disciplinarno preiskavo. Ta Čin je udarec za rso učitelj stvo. Centralno društvo predlaga torej, n: j se ustanovi fend za kazno-vence. Kdor se bori za omiko in presveto, ne more iu ne sme poginiti! — Ta „poziv" je značilen za spdanjo dobo, pa osobito ša za dunajske antisemite !
vsako žensko, a je pri tem vsčji prijatelj polne kupice ?»"
»Le norčuj se, jaz pa ostanem vendar le zvesta svojim nazorom. — Sicer Bi pa prav ti najbolj izbirljiva ... Lep naj bo, pameten in pa in-teresanten."
, „t se o! Li meuiš, da si b:m izbrala za moža onega stankavrg-, duševuo omejenega Hrastarja, zato ker ja slučajno bogat ? . . . Ne, ne, nikdar ' Vsakdanji, nevedni l;udjs mi strašno presedajo. — H.-*, ha ! Ne smem se spomniti, kako zaljubljeno me je pcgledaval tam iz svoje prodajalnice ta nori starec. — In kako ma je rotil, naj postanem njegova; kaj mi je vse obljubljal, — v pismu seveda, sam ee mi ni upal a tako prošnjo pred oči! — Ha, jaz žena prozajičnega trgovca, kfttrri se je ža preživel v vsem menda, ua straci katerega bi sa smrtno dolgočasila . . . N \ ne, pomlad in — zim.*, to se ne strinjal — Moj ljubi mora biti vzoren mož: mlad po teh su in dir. u, žarke krvi iu nenavadnih m< ški h čednostij. Razlikovati se mora cd tukajšnjih okornih in preprostih gospodo*. — Kak BKarnl M >or" ali „Rinaldini" bi me pa nunda prav lehko očaral.' *
»Oj, ti romantična g>ava ! Kdo ti more ustreči, ko si tako izbirljivr ? — N1, morda bo nevi in • ž, i . tikc u.i n. n n- onili gospici Ani.
Mirovna pogodba rrej Tarfiijo ia Grčijo le j« v soboto podpisala, ker je Turčija, po izjavi franccskega ministra Haootaox», sprejela tedaj tudi drugo in šesto tcčko pogodbe. Grčija plača okoli 50 milijonov frankov. V ta namen se ustanovi ii zastopnikov vseh velevlastij obstoječa mejnarodna komisija, ki bo v zvezi z atenskim parlamentom določila način in vire plačevanja. Turske čete zapuste črei mesec dnij Tesalijo, kjer ee jim itak jako slabo godi. Večji del dežele je popolnoma opustošen in brez živine. Grki bo večinoma zapustili Tesalijo ter se le počasi vračajo. Vsled tega trpe turške čete pomanjkanje vsega. — Na Kreti so vpeljali admirali, ki so prevzeli vso odgovornost za red, vojaško sodno komisijo. Guverner pa je na ukaz pcrte protestiral, čeS, da je taka komisija v nasprotju z zakoni tarške države in z narodnim pravom Ur da žali suzereniteto sultanovo.
V španskem kabinetu Azourraga k i po eluje komaj par tednov, se že izvrši izpremamba. Finančnega ministra Navarra Reverterja je škof na Majorki izobčil iz katoliške cerkve, ker je ukazal minister nekatera prostrana posestva du bovnštva na M jorki liskusu ua korist kotliscirati. Micieterstvo je ho! slo izpočetka ugovarjati, a duhovnic.o ima v Španiji pravel ko moč, zato je moral min odatop ti. i l • v*-11. r vodi le še provizorično finančna dela, ker se ni vrnila še reg^ntinja v Madrid, ki končno odloči.
Angleži nm>j? j o u b 19 sreče v svojih bojih z ustaškicui l:i ii V četitt-k so zgrabili Mjhmandi četo generala Jiffceva " jo zipcdili v beg. AogleŽi 80 izgubili pri t mu 129 mt ž in 9 častnikov. Tudi general je bil lahko ranjen. Sploh je angleška vojska slabo pleikrbljana s poročevalci in transportnimi oddelki Voditelji 0*0b vajo če6to slaba ali cj!o na pa' n i poročita, vsled česar te rgodi mnogo taktičnih napak. Na angleških želi z licah pa vlad* radi ve« like mncž ne vlakov nered. Nedcstaja lokomotiv, radi česar ostajajo vozovi več daij nepremaknjeci, in živina poginja v nj h od lakote.
Vseslovenski shod.
Brzojavke.
(Konec.)
S t. II j: Slovenski pozdrav zbranim bratom Slcvacom cd nemške meje. 01 Vašega shoda si obetamo ni-jlepšib nsp»hov za Jjabo nam slovensko stvar. Slava f Živeli! V imenu šent Ijskih Slovencev
— M. Keleuvna, R J:nežč. Fran F-ucher.
S:oky, Češko: Z »radi neodh žl,ivih oprav kov ne morem priti k sbodu. /> iia najbolji uspeh ! Dr, Brzcrad, drža »ni poslat ec.
Tolmin: Razderite danes tudi meje. katere 8x0 si don hdob sami grad li ob Savi, ob Ljubelju in na Kra u! Tako bodi vses'ovenuki abed, temelj v*eelcveo«ki domovin1. To d d Bogi P<-x vobiscum.
— D:. Trillet.
Trst: Možje! Z zlatom iu biseri zapišite da BZfnji dan v tgoiovini našega naroda! — Fajd ga, Ptič
Trst: Z upanjem j. Udarno v Ljub'jano ter žel mo obilnog 1 sadu. — G spodareko društvo.
Trst: Iz srca želim najbolj) uspehe današnjemu vc lepomenljivemu dnevu, ki naj je začetek nove srečnejše dobe. V to pa zahtevajmo jedcako-
pravnost, gojimo slogo in bratoljubjt. Ni zdar ! —
Dr. Truden.
Tre t: Prepotrebnemu shoda kliče: Le na* prej! — Konsumno društvo.
Trst: Vzbujeno, narodno žeaatvo kliče iz daa duše svoje: Bog živi vaal — Narodno žen stvo.
Vipava: Srčno pozdravljeni zaatopiki slovenskega naroda pri reenem delu za boljšo bodočnost našo. Ž t vala sloga I Vipavska čitalnica.
Vodice: Pozdrav bratom na sestanka! V okviru hrvatskega državnega prava je naša rešitev. Nemci, Madjari in Italijani so e pomočjo domačih renegatov neprijatelji našega blagostanja, zjedinjenia in samostalnosti. Vmbus anitis v borbi za naša grava! — Ivo Mirko d, Pavao Raca, I'o Bsresin.
Vrbenik: Bjg blagoslovi delo za vero in domovinol — Dominič, žapnik.
Zader: Prisoetvujem dahom. Živeli vodje bratskoga naroda. — Korlajt, narodni zastopnik.
Zader: Pozdravljava zbrane brate ter želiva najboljši uspeh. — Peric, Biankini, narodna zastopnika.
Zader: Vsled podov zadržsn obžalujem, da se ne morem udeležiti sestanka, ki naj bi bil na korist bratskemu naroda. — Vrankovio.
Zader: Današnjemu ssstanka želim najlepši ospeh za dobrobit hrvatsko slovanskega niroda. — Dr. K'a c, naredni zastopnik.
Zader: Osrednji odbor narodno hrvatske stranke pozdravlja skupščino, želeč, da imajo sklepi najboljše vspehe. — Prodsednik Vranković
Žalec: Današnji sklep najodličoejših sinov domovine, s kojim se strinjamo iz srca tudi mi, naj nam bodi bodoči načrt v dosego blagostanja in svobode slovenskega naroda. Živela sloga ia vzajemnost! Živeli Slovenci, Hrvati in dragi Slovani!
— 1 »an Ž rca.
Železna Kaplja: Odličnim zastopnikom slovenske?* naroda kličejo podpisani gromoviti: Na zdar! — s r'c> I]. Lvcc, žuoaik, Traua župnik, S nger kaplan, Mabi župan, Hiler občinski sve tovalec.
Žminj: Združenim bratom kličemo: Slava I
— F.lip ć.
Ž m v duhu z vasi in kličem: Bog blagoslovi vaše delo!
— Klinar.
* *
Dalja so p'smeno pozdravili shod, želeč mu najboljših uspehov, gg. : Državni poslanec in dvorni svvtnik Fr. Šoklje, drž. poslanec Rasin Mandy-czevv ki, V. Orland ni, St. Kramar iz Rtkotcla v Isti i, J. Ladavac iz Kirkavci, J, Gojtau iz Ks 1 čerge, J. Periačič iz S ;če ia drugi.
Dnevne \osti.
V Ljubljani, 20. septembra.
— (Po vseslovenskem shodu) O.neniti moramo sobotne not'cs aS!o?eačavea o vsasloren-skem shoda, ker je podrla j •¦[•:>> naših nadej, ki j;h je rodil ta shod. Shod ja soglasno in ob navdušenem pritrjevanji vseh navzečaikov, p -.svetnega in dohovskega stanu, vzprajel resolucijo 8 katero sa zahteva : „Da 8« pod uplivom organov c. kr. vlade in tudi z novci brva'sk h vernikov ne odgajajo dahovniki, skoro izk'ja^eno sinovi i tal jaa-skih roditeljev, v italijanskem jeziku in duha ter se nastavljajo mej hrvatske vernike duhovniki ita-liianske narodnosti in čustva, nevešči hrvatskemu jezika — kakor se to dogaja posebno v jedni die cezi — ampak da se za hrvatske vernike vzgajajo duhovniki, vešči hrvatskemu jf-ziku in zavzeti za
„„Mcgcče! — Če le ni tako vaakdanji člotek, kakoršni so v 8 i naši gospodki . . . Prav radi bi ga vidtla in izpoznala. — J j-li narodnjak ?"a
.Papa mi je pravil, da j^ Italijan, vročekrven Italijan ; a govori btje (udi procij pravilno slo vausk'."
„„R-js, res? — Škoda, da ga še ns poznam." -„Vcš kaj, pojdiva ca k'aiec vijolic brat; potem pa kreneva na spodnjo stran, kjer je gotovo inže: 6t pri delu."
i.Stj je rea! Kar pojdiva!BB * *
Ana Klančič, uči eljica na dekliški šoli v G, je bila v istini romantičua glavica, kakor jo je imenovala prijateljica Ena.
O eta in mater je izgub U še v prav zgodni mladotti. Odjgo;o mladegA d«klt>ta je prevzel jedini bližnji sorodnik, njen ded, posestnik -v Mariboru. Ti je Ijtb.i svojo aiukinjo nad vse: čr.ssr je le poželelo nje src, vse jej je izpoln.l. — Ni te torrj čud ti, da je postala kmtv'u mala Ksantipa, kateri 80 je moralo vse pokoriti. Zi domača dila ni imela posebjpga vea*l,a; tem raj pa ji tičala v knjigah; kalenh j.i b.'o v dedovi ki-jižn ci precej veliko. —
K,r jej ni nihče zbiral berila trr je čitala vse vprtr, \stvurjal* je njira itak fcujna domišljija o
življenji, o ljudeh čudna nazore. Često je sanjala cele romane, katerih junakinja je bila sevć —ona. — Jednakorcerno življenje v deđovi hiši jo je strašno dolgočasilo. Hotela je mej svet; postiti samo • stojna, neodvisna, samasvoja, je bila nje srčna želja. Sklenila je, da postane učiteljica. — Ko je dedu povedala svoje misli, se je ti pač nekoliko proti vil, češ: kako bo živel, brez svoje miljenke! A končno se je ndal, zlasti ker je vedel, da njegovo premoženje ni vehko.
Ana je bila zelo nadtrjena. Vrlo dobro je vepe-vala na ljubljanskem učiteljišču, ne da bi jo to Btalo dokaj truda. Koncem tretjega letnika pa jej je obolel ded in km- la tadi umrl. Njegova vnukinja je ostala čisto sama na svetu. Studirala ja dalje; jedao leto za tem je izvršila zreloetai izpit. — Stari oču jej je zapustil 4000 gld. K t ta glavnica ni zadoščala njenim potrebam, ia Bi je itak želela iti mej evet, prosila je za fl.;>!> j na dokl;ški šoli v G., kjer je sedaj drugo leto nastavljena. —
V G se je Živahna, ia cdočna Ana prav kmalu vsem omilila; zlasti v zadetka so jo vsi kar občudovali. D la je pa tudi hredno lope rasti in krasnega ciroza ; najlepša na njej so bila ognjeno črne velike oči z dolgimi, resastimi ttepi Incumi. iDalje pri h.}
blaginjo hrvatskega Ijndetva." V utemeljevanje ta resolucije je posl. Spinčič pojasnjeval deti ine razmere in grajal ter obsojal postopanje cerkvenih dostojanstvenikov v Istri. Ugovarjal mu ni nihče, vsi udeleiniki so mu pritrjevali. „Vater • lan d" je Spinčiča grajal, da je govoril tudi o cerkvenih rečeh in .Slovenec" ma pritrja, pišoč, da ,v tem ima ,VaterIandu popolnoma prav, kajti »vsak katoličan zlasti pa se duhoven, mora vedno strogo varovati cerkveno pravno stališče in po tem stališ 'u spadajo take stvari jedino pred kompetentno cerkveno oblast, nikdar pa ne pred političen shod". Ta izjava nas je presenet la, saj se ž njo obsojajo vsi slovenski državni pcs'anci. Kar je Spinčič rekel, je govoril samo v utemeljevanje nasvetovane resolucije, katero so pripravili državni poslanci in za katero so vsi skupno in solidarno odgovorni; obsodba .Vaterlandova* in „Sloveačeva" torej ne zadene sano Spin&čs, ampak se tudi in še v prvi vrsti nanaša na resolucijo, saj se ne graja samo ostrost Spinč:čevega govora, ampak graja se, da je splch govoril o cerkvenih zadevah, kar pa je z ozirom na predlagano resolueijo moral storiti. .Slovenec" se je s svojo izjavo postavil v nasprotje z vsemi sloveaskimi drž. poslanci in izpodbil jedno zahtevo vseslovenskega shoda, in sicer jedno, katera je za istrske Hrvata aajvitalnejšega pomena. Tega ni obžalovati samo iz narodnih ozirov, ampak tudi zategadelj, ker je prav ta resolucija obujala v nas upanje, da so klerikalci vsaj nekoliko odnehali od svojih, na katoliškem shodu fjrmalovanih anačel". Naavzltc tej izjavi upamo danes še vedno, da ostanejo vsi slovenski poslanci zvesti vsem na ehodu vzprejetim resolucijam in da porabijo ves upliv, da pribora istrskim Hrvatom ravnopravnost tudi v cerkvi.
— (Občinski svet) imel bo jutri, v torek, dne 21. septembra cb petih zvečer v telovadnici I. mestna deške petrazrednice v Koroćaskega ulicah iz:kI 10 sejo. Dnevni red: I. Pradsedstvena naznanila. II. Čitanje ia odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev odseka trojice za posvetovanje o ustanovitvi mestue godbe. IV. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o izjavi pravnega konzulenta mestne občine ljubljanske o zadevi vknjižene servi-tute pri posestvu kneza Karoli Autrsperga; 2. o razpisu c. kr. deželne vlade o zadevi prošnje stavbnika Viljema Tre.ta za stavbno dovolilo. V. Finančnega odseka poročili: 1 o nakupu nekaterih, za napravo KuhcoTe ceste potrebnih parcel; 2. o dopisu mestne hranilnice Ijub'janake za odobritev obrestne mere 4'30°/o glede poaojila, katero se je s sklepom upravnega odbora z dne 31. avgusta letos dovolilo društvu , Narodui dom" v L,abljani. VI. S:avbnega od seka poročila: 1. o dodatnem odobrenji nekaterih Zkradi nujnosti po meatnem magistratu oddanih stavbnih del; 2. o od ibritvi reguUčnega načrta in o dotičnem razpisu c. kr. deželne vlade; 3. o re-karzu I/. Kneza proti magistr. odloku št. 39.758/1896; 4. o ugovoru Alojaija Pauschina proti magistr. odloku št. 10.656/1897; 5. o prošnji Marije Potočnikove za spremembo regulačne Črte pri njenih hišah št. 5 in 7 ob Sentpeterski cesti; 6. o nasvetih en-knte, sklicane zaradi rešitve kolodvorskega vprašanja; 7. o dopisu županovem glsde rešitve Ivan Mo-horčevega rekurza z seji obč. sveta dne 7. sept. t. I.; 8. o oddaji del za napravo Kuhaove ceste; 9. o regulačnem načrtu za Vodmat in za oni dal mesta, ki leži za južnim kolodvorom ob obeh straneh I)u-najske ceste. Vil. Odseka za uboge poročila: 1. o Bttmostalnim predlogu obč. svetnika Ivana Subica g'ede ustanovitve grelnice; 2 o določitvi, kako ja postopati pri izdajanji spričeval v dosego pravica revnih v srnitilu naredbe ministorstev za pravosodje, notranja in finance z dne 23. maja 1897, drž. zak. štev. 13; 3. prodlogu obč. svet. dr. V. Gregoriča, kako bi bilo premeniti oskrbovanj s ubogih glede na novi domovinski zakon; 4. o sprejetji ubožne usta* nove Lize Karlichove v smislu deželnega predsedstva razpisa št. 12.G38 z dne 25. avgusta 1897. 1. VIII. Policijskega odseka poročila: 1. o ustanovitvi mestne posredovalnice za posla in delavce; 2 o prizivu štirih prodajalk na Pogačarjevem trgu proti magstratovem ukazu, da morajo dne 1. novembra 1897 zapustiti in pGtem podreti barake; 3. o prošnji zadruge prevoznikov, da bi se opustilo stojišče na Resljevi cesti; 4. o predloga županovem, da bi se u peljal drug način odvažanja in nabiranja smeti; 5. o predloga magistratovem, da bi se za portale in naogledae predalnike, ki segajo Čas s tavbinsko črto na javni svat, pobirala posabna priznatalaa
„ajemščina. IX. Finančnega odseka porodili: 1. o prošnji goape Albtrtine Hengtbalerjeve, bivšega mest-afga blagajnika vdov/s, za nadalnje izplačevanje miloščine njeni hčeri, 2. o prošnjah maatnih uslul-bencev ia podpore in nagrada. X. Direktorija mest-nfg« užitninskega zaknpa poročilo o uspehih užit-nunskega lakupa v letošnjem prvsm polnletji. XI. Mastnega magistrata poročilo o sprejemih v ob-čnsko zvezo. _
— (Imenovanje.) Gospod Mihael Novak, c. kr. okrajni sodnik v Senožečah, je imenovan de* 2elncs:dnim svetnikom in okrajnosodnim pradstoj* nikom.
— (Slavnostna otvoritev gimnazijskega poslopja v Kranju ) Novo gimnazijsko poslopje v Kranja, ta spomenik požrtvovalnosti kranjskega prebivalstva, je bilo v soboto jako slovesno blago slo vi jer o in izročeno svojeotu namena. Meščanstvo kraojsko, spoznavajoč veliki pomen t*ga dne za prihodnost, ved 10 narodne gorenjske metropole, je pod vodstvom čislanega župana g. Štvnika storilo vse, da dostojno praznuje otvoritev nove gimnazije. Slavnosti so se razen vseh kranjskih javnih funkcionarjev udeležili tudi dež. predsednik baron Hein, dež. glavar Detela, dež. odbornika Mur nik in dr. Schaffer, ljubljanski župan Hribar, državna poslanca dr. Ferjančič in Kašar, de želnoviadni svetnik Mer k, dež. šolski nadzornik Šuman, podpredsednik trg. zbornice Klein in več drugih. Izvršila sa je slavnost jako slovesno. Obširneje poročilo naca je obljubljamo.
— (Ponesrečil) j« 14 t. m. v Majdičevem nilinu v Krntiji 2Getni Fran Krizer. H (»I je pre skočiti transmisijske vrv, a izpodrsnilo se mu je in padel je tako nesrečno, da ga je stroj zmečkal.
— (Iz Radovljice) se nam piše: Na naši postaji se že dlje čara ne dobivajo potrebne vorov nice za prs'aje neej Rudovljico in Ljubljano. Dobivajo se ^a/itsto njih navadni listki, z napisom „Reisegefii k Nr. 21, 23" itd, kateri se prilepijo na kovčku ali zaboj?, potem pa s* je mej vožnjo prepirati a kooduKt^rji z* pra.'e. Zaleti js, da bi železniško vodstvo našo postajo, na kateri je vedno največji promet, preskrbovalo redno z vozovnicami in z vsem. kar je treba.
— (Poročil) ee je danes zintraj v Kostanjevici vrli rodoljub gosp. Valentin Ursič, trgovec z gcspdčno Gerti Pire. Čestitamo!
— (Vseslovenski shod) je razburil tudi koroške Nemce, in renegat Dobernik psuje v svojem revnem lističu slovenski narod sploh, zlasti pa drž. poslanca Einspielerja in dež poslanca Grafenanerja, da se kar kadi. T> psovanje in zas ramo van je priča najbolje, kako v živo ie vseslovenski abod zadel narodne sovražnike. Odgovarjati na te izbruhe nemških in tudi laških listov ni treba, ker ae nobeden teb listov ni upai v stvarnem oziru zavračati slovenskih zahtev, ker nobeden teh listov niti ne poskuša ovreči opravičenosti in utemeljenosti v resoluciji f rmulovanib tirjatav.
— (Slovenski odvetnik v Celovcu) Stolno meato Koroške, Celovec, debi v kratkem, in sicer m 1. oktobiom slovenskega odvetnika. Kakor se nam piše iz Golovca, naseli se tam gosp. dr A iv • j Kraut, sin slovenskega Korotana. Koroški Slo venci potrebujejo narodnega odvetnika kakor riba vode. Z gosp. drom. Krautom dobe moža, kateri jim utegne mnogo koristiti, saj je dr. Kraut znan kot odločen narodnjak, izvrsten pravnik in konci-lijanten značaj
— (Slovenko šolstvo v Gorici ) Poročali smo že, da v mestno slovensko šolo v Gorici letos ni bil vpisan ne jeden slovenski otrok, dočim se je, k&kor čujemo, za vzprejem v „Sloginoa slovensko ljudBko šolo oglasilo izredno mnogo otrok. Po Go rici se govori, da je mestna občina v zadevi slovenske ljudske šole dobila te dni od zgoraj migljaj 3 polenom, a doslej se še nič ne vidi, da bi se kaj zmenila za ta m'gljaj.
— (Dopolnilna volitev v tržaški občinski Bvet) Za občinski svet tržaški sta razpisani dve dopolnilni volitvi. Prva, za 111. volilni razred, se bo vršita dne 6. oktobra, druga, za I. volilni razred, pa dne 8. oktobra. Slovenci se volitev najbrž ns udt-Sežt' vsled česar je progresovcem zmaga zagotovljena, kar gotovo zelo veseli gospode v rumeni hiši.
— (Senzacijonalna vest) Tržaški židovski »Piccolo*, kateri je vedno natančno informovan o namerah poreškega škofa Fiappa, poroča, da je mej Fiappom in tržaškim škofom Šterkom nastal konflikt, ker je šktf Šterk v svoji dijecezi nastavil kaplana Vrbko, katerega je bil škcf Flapp po krivici suspendiral. „Piccolo" pravi tudi, da razsodi v tem konfliktu kongregacija škcfjv. Koliko je na
tem poročila 1 <.škega lista resnice, nam ni zuano, vemo pa, da si je škof Šterk pridobil pri vseh nepristranskih ljudeh novih simpatij, ker se je možato zavzel za preganjanega kaplana Vrbko in vemo tudi, da bi mero laj ai možje v katoliški cerkvi obsodili vso politiko škcf« Fiappa, ako bi hoteli biti pravični in ako bi Flappovo delovanje tako poinali, kakor slovenski duhovniki v Istri.
* (V Sarajevu) poHvetili so škofom Slovenca dr. Antona J e g I 1 C a. Imenoval ga je papež pomožnim škofom za Bosao. Imenovani dostojanstva nik bil je dlje časa profesor in podvoija semenišča v Ljubljani. Zjdnji čas bil je gsneralni vikar v Sarajevu.
* (Petdesetletnico službovanja) praznujejo danes ad.niral avstrijske m omarice Makso baron Sterneck, podvi je imela ljubimca, čigar lahko m;selno8t 1 \ je da'a opetovano pcvod ljubosumnosti. T« dni Bta sa natakarica ia njen ljubimac sprla na cesti. Dekle je v jezi vcelo iz svojega klobuka dolgo iglo in jo nezvestemu ljub men zab >dle v srce. Fant je takoj umrl, morilka pa je zbežda v neko hišo in iz 5 nadstropja skočila na dvorišče, kjer je obležala mrtva.
Književnost.
— „Vienao" br. 39 od 18. septembra: Na ruševinama. (Rma terzina.) Spjevao Mihovil Nikolic.
— Ljubav. Nrtpis^o I/anov. — Pobjeda Julij« An drejevno. Ruski nap sala M. V Krestovska. Preveo N. Šcmocja. — Snpnrnioi. Češki napisala G briela Preissvs. Pr-veo B lnhcf. — W<.gnerovo g'umište u Bavre-utbu Ii pikama dra. Stjanana pl. Milet 6\,
— Ktz -.i- m gNsnik. Napisao B. Iahcf — Lstak : K slci. Književnost Umjetnost. — S'ike: Narodno .Krio" ca d>.n sv Stj-i>» ia, kralja, u Brodu na Sivi. Po fotografiji H H-cbta.
Brzojavke.
Dunaj 20. septembra. Cesar je admiralu Sternecku podelil veliki križec Štefanovega reda in mu to sporočil z jako laska vim lastnoročnim pismom; admiralu Eberanu je podelil red železne krone prve vrste.
Krakov 20. septembra. Fesnik Kornelij M j e j s k i je umrl.
Reka 20. septembra. Na železniški progi Karlovce Reka se je zgodila velika nesreča. Brzovlak je zadel ob vojaški vlak s tako silo, da je bilo mnogo vagonov razbitih. Trije za v orni carji, jeden sprevodnik in šest vojakov je bilo ubitih, nad trideset vojakov pa je nevarno ranjenih. Doslej se še ne ve, kaj je krivo te nesreče.
Budimpešta 20. septembra. Cesar Viljem je dospel sem in bil slavnostno vzprejet.
Budimpešta 20. septembra. Včerajš njega meetinga socijalnih demokratov se je udeležilo 30 000 oseb. Shod je vzprejel resolucijo, s katero zahteva splošno volilno pra vico. Na shod sta nameravala priti tudi dr. Adler in Pernerstorfer, a policija ju je na postaji pred Budimpešto prijela in ju eskortirala Čez avstrijsko mejo.
Carigrad 20. septembra. Policija je koniiskovala vse tukajšnje turške liste, ker so
izražali nezadovoljnost, da je bil v soboto podpisan grško-turški mir. Tudi turško prebivalstvo je jako nezadovoljno.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Dalje ) V decembra 1888 se je otvorila o. kr. strokovna šola ia lesno obrt, za umetno vezenje in čipkaratvo M sitna občina je preskrbela šolske prostore, čiščenje, razsvetljavo in kur,avo, kar je želelo vis. c. kr. naučno ministerstvo; dežsla, trgovska in obrtna zbornica in kranjska hranilnica pa so dovolile primarne doneske za *zdrž ivanjc. Poleg tega so ista ustanovila tudi več ustanov. V peticiji povdarja mastna oblina, da js bilo prvotna le 14 prostorov potreba sedaj pa raimere zahtevajo 34 p ostorov. V seja dne 23 aprila 1895. osrednje koms je v zadevah obrtnega pouka je poročal go* sprd m n sterijalni svetnik dr. v f. z H • n Tin, da se je obrnil že I. 1892. deželni odbor kranjski do naučne uprave s prošnjo, da naj se ust »novo primerne strokovne šole za pospeševanje kovinska industrije Dsželni predsednik je predlagal, naj razmere preišče zmežea strokovnjak in na podlagi teh preiskav naj se potrebao ukrene. Ker se iz ugodnih vspehov in skušenj na strokovni šoli za lesno obrt lahko oprav čeno sklepa da hi d daktičuo pospeševanje drngib industrij na Kranjskem isto tako ob* rodilo dober sad, naročila je učna uprava k kor /e omenjeno, d*ornema svetnika vitezu Haiil'ju, da prouči zadtvne razmere na Kranjskem. Imenovani nadzoraik js skupno s članom osr djje komisije, ces. svetnikom 1 Muraikom, ovršil to nalogo in ja
0 svojih op. izba h cadrobno poročal. Iz tega poročila se razvidi, da je na Kranjskem razven maogo-brojuih obitov drugih smerij do 982 obrtov m ha nično tehnična smeri, kateri so dokaj jednakomerno raeširjeni po vs j d-'želi. V razpravi najvažnejih zavod iv, ki so zaznameaovani v statistični tabeli, dokazuje dvorni svetnik vitez Hniti, da je vršba s parnimi kotli mnogo obnežnajšs, nego si je mislil, kajti v 78 različnih zavodih je 140 ko lov? v porabi. Poročeralec osredaje komisija sklepa iz vseh dat, da v indnstriialnem razvoji kronuv ne Kranjske tiči neprecenljiva potreba po izobrazbi. Uitanov.tve manišh specijalnih šol v posameznih okraj h pa ni priporočati po prepričanji imenovanega nadzornika, kat-ro Bi je pridobil na podlagi izvedeaib preiska-»Hiij. glede na blug njo v tehničnem smislu, kakor tudi z ozirom na dokaj jednakomerno razdelitev posanmnin obrtov po vsej deželi Njegovo mnenja je Dač, da potrebam kranjske dežele najprimernejše pomere z UBtanovitvijn vih ega obrtnega uči-lišča in sicer šole za mojstie z mehaničnotehnično smerjo; ta naj se napravi, kar je ob aebi umevno, v stolnem mestu L ubijani, in katera naj ima jed -nako organizacijo kakor mehanično tehnična šola za mtjstre v X dunajskem ekr ji. Gospod i čelni predsednik Bd je izrekel za izvajanja trga poročila in se strinja, kar se ttče petrebnih naradb, popolnoma z nazori dvornega svetnika viteza Hauff ja, in najt;p!eje priporoča ustanovitev tacega zavoda v stolnem m sta. Poročevalec v osrednji komisiji, gospod min'8terijalni svetnik dr. vitez H y mer le ja predlagal: „Osrednja komisija priporoča naDravo šole za mejetre z mehanično tehnično smerjo v Ljubljani in žali, da prične učna uprava zadevna obravnavanja". — Ta predlog je osrednja komisija spre« jela, ko je Š3 poprej ministerijalni svetnik dr. vitez H a y m e r 1 e izjavil, da učna uprava pač več ne more dvomiti o potrebnosti nasvetovane naredbe z ozirom na izvršena preiskavanja in soglasna poro* čila nadzornika viteza Ilauffeja, ces. svetnika
1 M urnika in deželnega predsednika, in ko je še po tepl.un priporočilu tega predlog) zastopnik trgovinskega m uisterstva, miaisterijalni svetnik dr. vitez T h a a, izjavil, da je dotične akta natančno pregltdal in se popolnoma prepričalo po-trebnesti kranjske dežele ghde primerne obrtniške naobraabe. Mestni zis^op ljubljanski je soglasno sklenil v seji dne 20 f h uv.-nja 1896 I, di da sezidati stavbo za obrtno šolo, da je zadevne obravnave takoj pričeti, ia da prevzame običajne do* neske za poučevanje. Po mnenji mestne občine bi se uetanontev nove drživne obrtne šole najlažje izvela iz obeh sedaj obstoječih strokovnih šol, kateri naj bi bili pri i-t -\ le kot umetno-obrtna oddelka, nekako tako, kakor se je zgodilo pri državni obrtni šoli v Lvovu, katera je nastala iz preoanove prej obstoječe tamošnje umetno obrtne strokovne Šole. Istej naj bi se priklopila tudi obrtne nadaljevalna šole. Zbog preo8nove obeh strokovnh šol v državno obrtno šolo bi se po mnenji mestnega zastopstva neznatno pomnožilo število sedanjih prostorov, ker so v tem oziru že itak prosteri za zbirke, za uči a, za nčiteljstvo, za teoretične stroke in za risanje, le za delavnice bi se morati na novo preskrbeti. S tem bi se zmanjšali izdatki za prootora, njih raz*
Osvetljavo, čiščenje in oskrbovanje, kakor tudi plača učiteljev in drogi tekoči stroški. Visoki dež. zbor se je v saji dne G. marca 1897. o tem posvetoval in sledeče sklenit: »Doželni zbor pozdravlja kar nujtopleje namero vis. c. kr. ministeretva za uk in bogočastje, ustanoviti v stoLiem mostu Ljubljani šolo za mojstre z mehanično tehnično smer|o in se obveže, da hoče pospeševati napravo in vzdrževanja iste z vsemi sredstvi tudi matorij^luo." (Dalje pran,)
Nečiste primesi, katere pridevajo Santa! ni esenci, «JUi >»i jo r»z pečat/ali ceneje«, povzročajo bolezni na ledicah. Ime Ml d j- garantuje z.i vsako Škatlico, da je pristna. To zdTavilo osvobodi vsakogar ˇ 48 nrah popolnoma izvestnih infekcij. _VI. (243-2)
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
September! Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ˇ C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 nrab
18. 19. a 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 732-5 73 1 1 788*7 12» 12 1 19 2 al. jvzh. al. svzh. p. m. jng skoro jas. oblačno oblačno 146
¦ 20. ji 9. zvečer 7. zjntraj 2, popol. 785-7 726 1 7278 ' 137 13 8 17 7 Sl. k.'.lil si. jvzh. Br. jzah. dež del. jasno pol obl. 22-3
Srednja temperatura sobote in nedelja 14 1° in 150°, sa 0'4° pod in 0*7" nad normalom.
ID-cL-najsls-a, Toorza
dne 20. septembra 1897.
fFkapni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru .... avstrijska elata renta .......
avstrijska kronska reiita 4°/......
Ogerska zlata renta 4°/„.......
Dgnraka kronska renta 4"/0.....
%vstro-ogerske banone delmoe , , ,
Kreditne delnice.........
London vista..........,
fgcmiki dri. bankovci sa 100 mark . ,
10 mark............
10 frankov...........
Italijanski bankovci......, .
CL kr, cekini . .
Dne" 18. septembra 18S ¦•/„ državne srećke iz 1. 1HM po ano gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Donava rog. arečke 5°/, po 10O gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' (° , zlati sast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske arečke.........
Bndolfove srečke po 10 gld......
akcije anglo-avatr. banke pu 200 gld. , . Tramwav-drnit. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rnheli......
Prodajalnica
v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom že nad 30 let, s
5 r • B6
159 gld. _ kr.
189 s 50 ¦
1!*9 1 — ¦
«8 ¦ 70 •
198 > — ¦
22 S so
26 s 50 i
164 0 — •
433 • — ¦
278/4
Vsem sobratom, prijateljem in znancem, od katerih mi ni bilo mogoče povodom svojega odhoda osebno se posloviti, kličem:
(1427)
prisrčni „Na zdar!"
Val. Uršič.
g: Stavišče
(stavbeni prostor)
eventualno kakšna mitu Uisit, z vrtom se želi kupiti. Pismene ponudbe z natančno ceno sprejema pod naslovom .Stavlšće 1O0O4' upravnistvu tega lista. (1426—21
gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6
priporoča
kranjske klobase
lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pešti proti povzetju. (1408—4) Vsak torek in petek večer dobo se nveže L I o 1» ti «««¦ au *,»<¦«•«• uj«*, jm vino.
Ces. kr. avstrijske državne železnice
Izvod iz voznega reda
-v*»ljsfvxiefr'* odi 3.. J-d.rs.13ai. 1897, Odhod la 1.1«iM (lili. kol.).
Proga ćo-z Trbti. (962-214;
Ob It. ari 6 min, po noul oiobnl Tlak v Trhli, Unijah, ObIotoc
rransflnsfnite, 1.1-i'¦tih, Relsthal v V'¦..... i >.M. firmi n len, Šolnoprad
Len t i i'iHt.'in, Zeli oh jeseru, Inomost, Krojeno, Curili, Gonavo, Pariš. 6os Klein-Reifllnf> t Stojrr, l.inc, na Dunaj tU A.initettjn. — Ob 7. ari b min. sjutraj osobni Tisk ˇ Trbls, Pontfibnl, FloIJak, Uolovoo, Krurimu. foste, Ljubno, Dunaj; čes Solsthal t HolniiRrad, čas Kloln-Rollliim i Bt< •• • *. lilno, RudejoTice, Plsonl, Marijine vari, Tleh, Krnncove Tari, Karlova ».m, Prago, Llpako. — Ob 11. url AO min. dopolnilne osolml Tlak t Trbia, Pontahel, Beljak, CeloTeo, Ljubno, Helsthal, Omiaj. — Ob «. nrt 3 min. popolntlu« osobni Tlak t Trli/., 't. l|ak, OoIotoo, Kransensfoita Ljubno oes Selsthal r Solnoirracl, Loml-Oaitoin, Zel) oh lesom, Inomost Hregeno, Ourlh, OensTo, Pariš; čoa Klein-ReiHini* v H*eyr, Mno, Rudaj«-Tioe, Pisanj, Marijine vare, Hob, Kranoove vare, Karlove Tare, Pratro, Liipeko, PnnaJ ˇ!» Am* to 11 on.— Ob • uri 39 min. popoldne oaobni Tlak t Loace-Rlori, (1« ob nedeljah in praznikih.)— Ol> 7. uri 40 min. STočai otobni Tlak t Lesce-HIoil.
Proga v Novo meato ln v KoSevJe.
Ob 0. ari 15 min. ajutraj metani Tlak. — Oh ta. uri 66 min. po polude* mešani Tlak. — Ob 8. uri 80 miti. arooer moiani Tlak.
Prihod v l,|i-i.:j>» ¦•> (jut. k.d.). Profra lz Trbiža.
Ob 6. tiri r>3 min. sjutrnj oiobul Tlak s Dunaja tIs Amitotten Rolnotirada, I.lnoa, 8teyra, Omundona, Iichla, Aunnnoa, Puri**, (lonore
Cttriha , llro«erica, lu........t.i , Ziilla ob ......-i , t-lnbna, OoloTaa
Holjaka, Frauzousfoate. — Ob 7. uri &F> min. »jut ni j osohnt vlak is Leaeo, Bleda. — Ob 11. uri -JU min. dopoludie oaubni vlak s Dunaja via A.matotten, KarloTil v.ir v, H.«'.a. Marijinih t.v v, BuiIojctIo, Solnoirrada,
I.inoa, Steyra, Pariaa, OenoTe, Ouriha, H - ¦• •>>:•„ Inomosta, / • !;.i ob foaora Liend-dasteiua, Lfjubna, OeloTca, l.i- <-n, POUtavbla — Ob 4. ari .7 min populudne osobni Tlak s Dunaja, Ljnb; a, 3clz'.!iula, Boljaka, (lolOTca, Fransensfeita, Pontabla. — Ob a. uri 8 mil . lrec-u osobni vlak ¦ Dunaja Tla Amatetten in Ijjuhno, is LJpakoga, Pra^«, Kmnciivih raroT Karlovih t«roT, Hoba, Marijinih Taror, Plinja, iindii)nvio, Lluca, Steyra, Solnogruda, Beljaka. OeloTca, PontaMa.—Ob 10. uri 25 minut zvouor oaobni vlak ii iieaco-llleda (lo ob nedeljah ln praznikih)
Proga la Novega mesta ln is Kooevja.
Ob 8. ari 10 min. sjutraj moianl Tink. — Ob 3. ari 33 mla. po poludue maAani vlak. — Ob S. url ah .-..in. av>» -of runtanl Tlak.
>«SIi4>il Ib L.|obljnut; (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. u. 1 as min, sjutraj, ob 3. uri 6 min. popoludue, ob S ur 80 min. svecor, ob 10. url SC min. sveoer. (Votlodnjl Tlak te od nedel'.ah 'n prsaniklh.)
Prihod v Ej|tBblJnno (drž. kol.) ta Ktainullca.
Ob 8. url 66 min. sjutraj, ob 11. uri . min. dupoludne, oh 6. url 10 m't. STeoer, ob ». url 66 min. avacor. (Pocio.tuji Tlak lejb nedsljat In prssnikih.)
Izjava,*)
Pred nekaj dnevi je bil radi raznih tatvin aretovan trgovski pomočnik pri g Skabrnetu, J. Žitnik.
Kakor Lnjem, govori se ponekod, da aem ta areto. vani trgovski pomoćnik jaz
Z ozirom na te razne govorice izjavljam, da z areto~ vanrem nlaem niti Identičen, niti »ploh v kakem, aorodatvu.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1897.
Jo«. >•*«•¦. i I u i I*
trgovec.
(1431)
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno la toliko, kolikor doloAa zakon.
Velika množina frišnih in izvrstnih
se dobi na prodaj po nizki oeni pri g.
0". 22Zorexa.-ia. (1395-3) v Ljubljani, na Sv. Petra nasipu štev 37.
Proda se ali da v najem na tri leta
po najnižji ceni (1417—2)
prodajalnica
z jedno aobo, kuhinjo in dvema kletima na prav lepem prostoru pri farni cerkvi zraven Sole. — Več pote lastnik ini. Iloni^smanu v
ZE3. n..
Šolskim vodstvom in gg. trgovcem na Gorenjskem
ntiznanjam uljudno, da ima gospod
Kari Florian, knjigotržec v Kranju
glavno zalogo mojih ioleklb. zvezkov v prid „Oci-teljskernu konvikta", katere prodaja po moji originalni ceni.
Z odliCnim spoštovanjem
(H18-21 Jo«. f»eti-i<3
trgovina h papirjem v Ljubljani.
Prevzame se v najem
gostilnm
najraje v Ljubljani, eventuvalno tudi drugod. — Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „Prevzetjd gostilne" na upravni^tvo „Slov. Naroda". (1411—3)
Trgovska-obrtna zadruga v Gorici
r:i/|»isu j«> uieMto (1420—2)
knjigovodje.
Prošnje s spričevali vložiti je «lo 1, oktobra 1 Hfl7 na vodstvo zadruge. Plača po pogodbi.
Valentin Uršič Jen ca Ifršič
rojena Pire
(1429)
Jfostanjcvica, dne 20. septembra 1897. Mi-.stn rMri'i/,t (h-iizit/tt tuumatttia.
Št. 598.
M. S. sv.
Razpis službe.
Na rceatni nemški dekliški iJeatrazrednici je stalno popolniti
V., eventuvalno VI. učno mesto
s prejemki četrte plačilne vrste in z običajnimi pripadninami in z dostav-kom, da bo imenovana učiteljica v službovanje prideljena mestni dekliški oeemranrednioi.
Pronilke za razpisani mesti imajo pravilno opremljene prošnje predpisanim potom pri podpisanem šolskem oblastvu vložiti najpozneje
do li">. olitol>i*ai. t. 1.
Na prošnje, ki se vložu po omenjenem roku, se ne bode oziralo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
(1429-1) dne IG. septembra 185)7.
Narodna Tiskarna.
rx jj i «i" r *
KLEINMAYR & BAMBERG
v Ljubljani
ICox3.grre©iil trg* št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseli v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših, izdaj ah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (1891—6)
-¦»•>©«&»»-
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe* se zastonj.
isa.-ssM—,«»ia 1nl|Tf -i^i-niifiTiram
Tschinkel-nov kavni zdrob
je najboljši, najkrepkejši in zato tudi najcenejši dodatek k bobovi kavi.
3Z>o"bi se vsaki špecerijski trgovini.
(1371—8)
sna
Izdajatelj in odgovorni orednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. ...