s, VL- 'V fen 4. številka. nedeljo lO. januvarija 1897. (v Trsta, t Mbit« zvačar da o 0. jaauvarija 1897.) Tečaj XXII. »■DIlVOtT11 tekaj« po trikrat aa Mu ▼ iestlh is. iaajik *t. tovklk, ««*r«klk la •Obotah. Zjatraaje iidanje i«. baja oh «. ori zjntraj, niera« pa ob 7. ari reetr. - Okajna isdaaje ataae: (a J«fu«M«> . t. i.— A vatri)« f. 1.6» u trt ■me . , . _ 4 i« u »»i i«. .::«:-: ; ; v_ « lato . ..13.- , , - Nartiilaa j« pliimtl iiprtj u itrtili nr« priUztM narečni«« n sprava m Mira, Posa»iiae itorilke te dobivajo ▼ prt-dajnfnieah tabaka v Iritn po M uri, iim Trata p« « ari. EDINOST I Oglasi aa rađane p« tarifa t n aaalara i debelimi Arkaoii st> nKfaje preater, kallkar obitofK navadam rratie. Poalaaa. osvrtme« ir jt»vn«» cnhralc, do* mnii oglasi itd. t« r»Ann*io pn pogodbi Tai dopiai naj to p.>iiljaj Mp-t-« roki»«a •ijo ao pruat« po^tninu. ,t J« Javni shod Hllt. društva .Edinost* dne I. jinuvarja 1897. v Rojanu. (Zrrietek.) D r R y b a f je nadaljeval: 0 socijalnem vprašanja se razpravlja že danes živahno in to vprašanje bode najbrže glavno ▼prašauje v prihodnjem stoletju. — O vseh teh vprašanjih različnih dob so bila tudi menenja različna. Dokler človeštvo ni bilo tako izobraženo, kakor je dandanes, reievala so se nastala vprašanja na kr it način, z nečem v roki; dandanes ae bijejo taki boji na duševnem polju, to je na polju naroduih zastopov, v parlamentih. Izobraženemu človeku velja načelo, da se taka vprašanja morajo razpravljati stvarno, brez strasti in z — argumenti. Ako mi je tudi kdo politiški nasprotnik, smatrati ga moram vendar sočlovekom, tovarišem. To načelo velja povsodi v oni kanem svetu. Le pri nas v Trstu jo drugače: le naši „prijatelji" v mestnem zboru tržaškem imajo menda drugačne pojme o občevanju v parlamentarnom življenju. Oni ne pobijajo svojih poiitiških in narodnih nasprotnikov z argumenti, ampak z nasiljem in osebnim sovražtvom. In vendar: dasi jim nedostaje najpri-mttivnejffi prijraov o 'doiziu, hljtacfaofti m boa.r-nosti do ljudij, ki so drugačnega mišljenja, dasi se svojo strastjo bijejo v obraz zakonom, veljavnim v vsem civilizovanem svetu za medsebojuo občevanje poiitiških nasprotnikov — vedar se delajo, kakor da so oni vzeli v zakup vso kulturo, a mi da smo v primeri ž njimi le podrejena bitja, hlapci, in da je torej nečuveno drzno od naše strani, ako ( zahtevamo, da se nas smatra jednakopravnimi ž njimi! Ta prevzetost je že tako navada med našimi laškimi nasprotniki; taki so ne )e nam nasproti, ampak nasproti vsakomur, ki ni njih. To svojo bahato nrav so kazali še posebno, ko so Italijani odhajali v Afriko — širit kulturo ! (Smeh). Tako so se širokoustili ter bagatelizovali domačine afiikanske, da bi bil moral misliti človek, da nositelji kulture kar zdrobe »barbare". Toda Abo-pinci so jim pokazali poSteno, da tudi kaj znajo (Veselost) in da tista bahatost je bila malce prenagljena; in italijanski junaki so sprevideli sled- PODLISTEK 6 Fromont mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francoski spisal Alpkonie Daiidet, proloiil Al. B. — Sloveči Delobelle, naveličan, da ga ni kdo ae poprosi, je bil sklenil, da sam sebe poprosi, in pričel j« sedaj z donečim glasem samogovor iz .Ruy Blaga*: .Dober tek, gospOda!«--- In med tem se jo vse gnetlo pri buftetu za čokolado in kupice punča. Na softth so se sedaj pokazale lične toalete, sad domačih prihranitev, radu-joče se, da nazadnje vendar le pridejo v veljavo, in tu pa tam so se razveseljevali mladi, od napuha razjedani trgovski pomočniki, poskušaj ć četvorko. Nevesta je silila žo dolgo časa, naj bi odali. Slednjič je izginila z Rislerjem in gaspo Chč-beovo. Kar pa zadeva gospoda Chebea, ki je bil še-le sedaj postal važen, kukor je bil, bilo je povsem nemogoče spraviti ga odtod. Kaj vraga, nekdo je vendar moral biti tu, da se j« kl njal!... In jaz sem porok, da je raožiček opravljal svojo dolžnost! Bil je rudeč, vroč, razposajen, šumen, skoro neinoron 1 Od spodaj gori ga jo bilo slišati, njič, da so se — urezali. Kar so je posrečilo Abe-sincem, mora se posrečiti tndi nam. (Tako je l Živio !) Dosedaj so tako rekoč utikali svoje nosove v naš žep. In ker smo potrpežljivo molčali k temu, so ias zaničevali še bolj, nazivali so nas so sužnji in niso nas pustili do besede. Mi pa jim — kakor rečeno — lahko pokažemo zobe. Volilno pravico imamo, pravico pošiljati svojih mož v parlamentarno zastope. Tem našim zastopnikom je pravica in dolžnost, da zagovarjajo naše koristi. Ako pa kdo ovira poslance v izvrševanju to dolžnosti, dela krivico onim, ki so dotičuika poslali v parlament. Tako kiivico dela vam večina v mestnem zboru tržaškem, ko kriči in razsaja, dale ne čuje tožebiu prošenj vaših zastopnikov. Slednjič so storili še korak dalje s tom, da so jednoga vaših zastopnikov moralno postavili pred vrata. Častiti zborovale!: mi bi bili res sužnji, ićavi, ako bi molčali k temu. Tudi naša potrpežljivost mora imeti svoje meje. Ta krivica se je dogodila bivšemu posl. Go-riupu, ki ni zakrivil druzega, nego da je po svoji dolžnosti zavrnil nekega svetovalca, ki uaj sovraži smrtno in je pokazal to svoje sovražtvo, s tem, da je razbojniki nazval naše prednike. (Vskliki ogor-č» ujn.) Na ta ue auieiuu muič^i, takega iaijtmj*, ne smemo prenašati mirno. Predlagam torej resolucijo : „Javni shod četrtega okraja v Rojanu protestuje odločno zoper postopanje* večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivanu tioriupu". Ta-le govor, katerega smo podali tu le v glavnih potezah, jo napravil globok utis na poslušalce. Nasvetovana resolucija se jo vprejela soglasno. Ing. JJ. V. Z i v i c čestita odboru na vape-hih, doseženih na teh shodili, f prvo smo si priborili pravo do svobodnega zborovanja, v drugo pa se sezuaujamo z ljudstvom bolj in bolj. Le tako naprej ! Želeti je le, da bi se to dolo nadaljevalo tudi v mestu, tudi meščan« treba poučiti o njih pravicah. — Govornik se nadeja, da okoličani dosežejo, po čemer streme, većo samostalnost, kakor je iita predvidjena v §. 6 mestnega statuta. Nato moramo delati, kajti sedaj gospodovalna stranka govorečega s hišnikom Vćfourjevim o politiki in govorečega govore, tako drzovite — — Poročni voz, katerega ze!6 omamljeni voznik je nekamo rahlo držal bele vajete, je okorno dr-dral po samotnih cestah proti Maiaisu. Gospa CkČbeova je moogo govorila : naštevala je vso sijajnosti tega pomeuljiv#na dne ter bila posebno vzradostena od obeda, katerega vsakdanji jedilni list je bil zanjo najvišji izraz izobilja. Sidonija je sanjala v temoti voza, in če prav Ri-sler, sedeči jej nasproti, ni več pravil svojega „Jaz sem zadovoljen", roNil si je vendar to sam pri sebi iz vsega srca, Jadenkrat je poskusil prijeti malo, belo roko, naslanjajočo se ob dvignjeno okno, a naglo se je umaknila, in sedaj je nepremično sedel, utopljen v nemo občudovanje. Voz se je pHjal skozi lope, skozi Rue de Bambuteau, ki j* uila polna v6z za sočivje, zavil potem na koncu Rue des Pranc-i-Bonrgeois okoli vogla arhiva ter krenil" v Rue de Braqne. Tam se jo prvič ustavil, in gospa Chčbeova je izstopila t pied svojimi vrati, ki so bila dokaj preozka za ' krasno oblačilo iz zelene svile, le z upornim praš- nima niti pojma o potrebah okolice. S to stranko seveda ni mogoče govoriti, ali časi se spreminjajo. Kakor so na Dunaju židovski liberalci zgubili vso moč, tako je zgube danes ali jntri tudi v Trati. Potem pridejo na krmilo ljudje, s katerimi bode možno govoriti. Mi smo še mlad nsrod in gledamo v bodočnost, oni pa se vedno sklicujejo le na mi-nolost. Ali kar je bilo, to ne velja za daue*. Sklicujejo se tudi na niestni statnt; toda §. 3 tega statuta pravi, da je avtonomija mesta tržaškega v okvirju državnih z a k o u o v. T i z a-koni pa zagotovljajo jednakoprav-lost vsem narodom (Burno pr trjevauje.) Govornik je navel tu naredbo ministerstva od janu-j varja 1889., došlo mu kakor predsedniku odbora j za Dolenčev spomenik, s katero je izrekla osrednja j oblast, da je slovenski jezik (letalni jezik v ! mestu tržaškem. Na to naredbo je molčal slavni . magistrat k^r ni vedel ničesar reči. Želim torej, da j izjavi današnji shod, da ima sleherni Slovan v | Trstu pravico tirjati, da ga na magistratu j zaslišijo slovenski in da mu odgovarjajo slo-i venski. (Pritrjevanje od vseh strani). Predsednik M a n d i č se zahvaljuje na pri-j znanju, izrečenem društvu „Edinost«, ter izjavlja, d a j se boUo tudi v mestu vr^iiistibdi. (jUo-j bro! Dobro!) Sicer pa meni, da resolucija Živčeva i no bi bila umestna, ker to, kar zahteva on, to ; je že izraženo v osnovnih zakonih, ne more biti J torej prepirno vprašanje. Umestno bi pa bilo, da I današnji shod pozove vse Slovane, naj o d I o 8 n o i zahtevajo to že določeno j i tu pravo. (Ploskanje in živio-klici.) Predlagatelj Živic se je pridružil menenju llaudnSeveinu in v tem zmislu s« je vsprejela nje-, gova resolucija. Ker se ni kdo več ni oglasil za besedo za-> ključil je predsednik zborovanje blizu nastopno: Čestiti zborovalci! Odbor pol. društva .Edinost" je bil nekoliko nepreviden, da je sklical ! shod na današnji, za take shodfc ne baš primerni dan. No, ta shod se je vendar izvršil posebno fiast-i no, kajti rnzprave so bile trezne in veledostojne. i Jaz sem uverjen, da pred lotom Unij ne bi bil mogoč tu takov shod. Kdo je prevzročil preobrat ? kotanjem in mrmranjem vseh svojih obšivkov stla-čivši se v vežo. Kmalu na to so sh odprla velika, masivna vrata v Rue des Viellles-Handriettes, da i spuste noti i pražn j i voz, V svoji grbovi plošči ka-i kor nekdanja palača, uprav pod poluzbrisanin gr-i bom. imela so ščit z višnjavim napisom: „TAPETE". To pot pa je bilo, kakor da se je novop ločenka, doslej sedeča nepremično, kakor bi sp vzbudila nenadoma; ako bi ne bile u^asnjen luči v prostornih, dvorišče obkrožujočih pr delavn e,sli in zalogah, op.izili bi bil inog" kako je najedenkrat trii'mfujoć ur , jasuil to zalo, tajno obličje. Kolesa s po drobnem pesku na vrti, in kum> I ustavila pred vnaujiuii stopnicam: j dve nadstropji Tam je bivala p ■ montova, in Ri*ler atarši s sv staniti v zgornjem nadatropi lica, kakor grajščina. Tu i doščevalo za neprijazno r Po stolbi je bila por predsoWi so stale cve' zrcala, bel mramor (Klici od v« -tiani: župnik Ju. ) Pregovor pravi: Cim eča j"! nevarnost, tu. i-* Bog! Jedcu dana ; m govornikov je ✓ - 1, U so nasprotniki t -:a tili nekak vu?k ia-i pr^ih naj se ..■.iuuej i n.i^prut-ni navali! /j .<. te se, postavit« v ';ra Dovoiii , du spregovorim . aa ne jedno resno bese>to. w'e a naša nas u«' Js moramo slediti svojim i >. pastirjem. .A /a[> ved je veljavna lr i nit j dokler pasih «v! jo čede po zdravi . -a.-), iv^kor hitri b p ^ p a s t i r hotel > č e d o n a u e z i ' o p a i o, v isti hip ti i-* iolžnost ovčicu,... »i»lede, ampak pun n j a, da vodi » »i* kozle 1 (Hrupna v • i 'loskanje in /i vi k i j Še en k i * zahvaljujem m i oltki udeležbi in vas po a i j...u, \ ukupno /.t- if> ;.u> i.rkratni „šivio- n*- ".«•• -vitlemu ce*» i . ti Očetu, ki hoče, u .-vi >lo jednakog a u natodi, živeči po l j . o vlado. Ni še , v t sil govornik, » i /.a^roinela dvorana urn • u.. živio-klic.e\ na-» i vladarju. Shmi J /.avršeu in pol. H inost* je moglo za o v vspeh v kuji g- ^.»j-gH de- lovanja. Po itiike ve^ti, TRSTU, dne 9 jMiuvarija 1897 Državni zlmr. Zbornica s ur v )e včeraj uada | ■> i ravo o prosti u finančnega ministerMv ulavju .direkt:n i . k ■ je go- voril tud i J 4 inja In se j« ; m.»ževal o postopanju i!« oblasti v Pri m r- tovornik je izrekel i-.i o, da bi poštna li »mlnica eks-komptiraia ospodarskih za li ti v Primorski. Včer ela svojo sejo tu < i-r- računski in tiskovo v' proračunskem odseku j« posl. Fuchs pre poročilo o vladnih predlogah za uravnavo k n — V tiskovne« <»dseku je predložil po:-i i. , tovski zakon»k> nam zadovoljenje ki Glasom tega iiHČrta bi bilo dovoljeno \ M** mir, da le to naznani dotični oblasti, širiti m i "oiniati perijodtčne tiskovine. Za neperijodiA .vina pa bi tvebhlo dovoljenja oblasti. Z. / vlade le pripomnil tfa ne more podati nik — i ..jave o tem načrtu. Odsek je vendar vsprej ; /ikonski načrt z dodatkom, da za dobo razp - »u ki volitev bodi dovoljeno tudi razšir- jevanje kandidatnih listin. * * * O sej zbornice dne 7. t. m. smo prejeli z Dunaja nantopuo poročilo : Danes .se je /.avršila razprava o ljudskem šolstvu in s tem o vsem ministerstvu za nauk in bogočsstje. Potem, ko sta govorila glavna govornika proti in za, došlo je do stvarnih popravkov. Tu sta se oglasila za besedo tudi poslanca S p i n č i ć m K o b 1 a r, ter sta povsem stvarno in odločuu poj.ihvila razne trditve vladnega zastopnika z o/.iium'na njijn govora od predvčeraj-njem. Z ozirom na vest, katero je bilo čitati vče-raj po vseli noviimli, da je namreč vladni zastopnik najodločneje o t tu t obdolževanja oblasti in uradov v Primorski , o posl. Spineiću, odgovoril je le ta, da vladui za»to|.nik ni ovrgel nijednega slučaja iu nijeduega dejstva, navedenega po njem, ter je zaključil rečeni poslanec, da mu vsled tega ne preostaja diu^ega, nego da najodločueje zavrne one najodo.č.ieje zavrnitve. Mnogo poslancev je burno pritrjevalo poslancu Spinčiču Celjsko „vprašanje". Povraćamo se k temu .vprašanju", ki je zopet te dni provzročilo ži-vabao valo»enje v politiškem življenja naše države. Po naključju, ali primerneje rečeno: vsled brezbrižnosti vlade in velikega dela nenemških oslancev ontegočeua odklonitev postavke za utra-stičui gimnaziji v Celju je izzvala uprav divje ;e v ueiuskem taboru, sosebno pa v nemškem vu. Sosebno po predalih stare grešnice „N. ^resse* se razlegajo divje fanfare, kakor da ril velik, epohalan čiu za rešitev .nemške v Avstriji Uboga nemška kultura, kdo ».tuje bulj, nego tvoji nemški zagovor-• tej kulturi, ako bi bilo res, da je za-duega siromašnega utrakvisuftiega gim-- slovenskih tleh. Žaltstuo, prežalostno a nemško kultur«. No, mi Mislimo bolje o tej kulturi, ker sodimo, da jej ne treba še posebne protekcije tudi od sedanje vlade. In ni-li to grozen nezmisel, ako trdi kdo, da bi utegnila trpeti kultura, ako kateri narod hrepeni po — kulturi ? ! Tak sličaj imamo v tem nesrečnem celjskem „vprašanju*. Štirski Slovenci hrepene po izobrazbi, po kulturi; in gimnazij« urejen vsaj deloma na zdravi padagogiški podlagi, naj bi bil v nevarnost — nemški kulturi! Ne, saj vedo nemški listi sami, da take nevarnosti nikjer ni. In ako se delajo tako, kakor da bi bila nevarnost, je to le gnusno hinavstvo, drzna pretveza. Nemška gospoda niso ni malo v skrbeh za nemško kulturo, ampak v skrbeh so za nemško uadvladje na slovenskih tleh. V tem grmu tiči zajoc. ,Neue Freie Presse" slika črno v črno, kako da se hoče »razuaroditi* staronemško meste celjsko. No, no, raznaroditi noče Celja nikdo. S tem seveda ni rečeno, da ne pride do sprememb v Celju. Pride, ker mora priti. Ali te spremembe ne bodo značile nikakega .raznarodenja", ampak porušiti se mora, kar je nenaravnega iu krivičnega, in to je nemška hegemonija na slovenskih tleh. Do takih sprememb mora priti tudi brez utrakvi-stičnega gimnazija ; mora priti po naravnem procesu v zmislu narodnostnega načela. Celje ni bil« nikdar nemško, ampak imelo je le nemško navlako, dokler je slovensko naseljenje spalo. Toda to na-seljenje se je vzbudilo sedaj in utrakvističnemu gimnaziju ni naloga, da bi provzročal kake spremembe, ampak pridobitev tega gimnazija je le posledica naravnega procesa. „Neue Freie Presse' vsklika samozavestno: vidite, koliko moč predstavlja nemštvo v Avstriji, ako je jedino 1 — Ali dunajski list naj bi si ogledal medaljo tudi na drugi strani in naj bi se povprašal: koliko moč bi predstavljalo slo-v a u s t v o v Avstriji, ako bi bilo j e d i n o I Zložrtost zoper zložnost, pa bi videli, kdo je moč-neji. Ali oni, ki so v manjšini, ali mi, ki smo v večini ?! — Slovanska plemena avstrijska naj bi kar hitro porabila recept, ki ga ponuja Nemcem židovski list. Skoro skoro, da bi morali biti zadovoljni na tem, da je ob celjskem ,vprašanju* skočil s tira naš parjamentarniivoz. To je lekcija za nas, kater« n« bi sme/i p išiovanjem J. Jurizza žnpnik v Rojanu Opomba uredništv s. Po zakonu, na kat* h^a s« sklicuj« veleč. gosp. župnik Jurca, ni-ka; ni-in » bili obvezani priobčiti ta popravek, ker ia >^>Lavljen v obliki, kakoršno piedpisuje zak Ker pa smo postrežljivi do vsakogar, ustregli srn :.«ii tudi /elji veleč, gosp župnika Jurce. Iredentovska vzgoja škodljiva — Avstriji. Da je iredentovsko gibanje v Trstu v prvi vrsti naperilo proti Avstriji, o tem ne dvoji nobeden razsoden človek; le oni, kateri bi morali in kateri so pokncitui čuvati nad Avstrijo, nočejo tega videti. Pogubni in neavstrijski duh, ki preveva vse javno delovanje tržaške iredente, zastrupil je do cela italijansko mladino, katera o Avstriji ali sploh o Avstrij-stvu noče uičesar slišati. Tako vzgojevališče je občinski gimnazij v Trstu. Na tem zavodu morali so kaznovali dijake, ker se nočejo ufiiti — avstrijske geografije! Tuko daleč že sega zaslepljenost. Naravno je, da se iz mladine odziva le oui duh, ki ga širijo njih očetje in njih voditelji. S takim nasprotnikom ne more se pomiriti nobena narodnost v Avstriji. In zoper take uasprotnike morajo 'se boriti naši tržaški Slovenci! „Slov. list". Socijalističko gibanje v Trstu in v Gerici. Včeraj so policijski organi izveli hišno preiskavo v prostorih tukajšnje „Lega Sociale-deajocratica". Zaplenili so par zabojev socijalistiških oklicev, s katerimi se poživljajo volitci V. kurije, da naj o državnozborski volitvi ^ las njej o za socijalno-demokratiške kandidate. Zajedno je bila hišna preiskava na stanovanju vodje tukajšnjih „laskih" socijalistov, črkostavca Učekarja. I tam so zaplenili par iztisov omenjenega oklica. Učekarja so zaslišali na policijskem ravnateljstvu ter ga zatem stavili ca svobodo. Iz Gorice javljajo, da je tamošnje redarstvo tudi v Gorici zaplenilo dokaj iztisov zgoraj omenjenega oklica. „L'ECj di Pola", tednik rudeče barvo, ki je izhajal v Puiju, je mirno zaspal. Večni pokoj! V Dutovljah na Krasu bode jutri dne 10. t. m. ob 3. uri popoiudne občni zbor .Narodnega kmetijskega društva". j Nov denar. Od novega denarja, kolikor se ga iina letos kovati iz zlata, srebra in nikla, na-kujejo najprvo 200 000 komadov po 10 kron (zlato). Zajedno pa nakujejo letos 770.000 koma- j dov po 20 kron. j Obsojani Lahoni. Včeraj so stali pred tukaj- ; Šnjem kazenskim sodiščem trije nemirni, mladi, j „liberalni" duhovi, obtoženi prestopka telesnega 1 poškodovanja, oziroma sokrivnje na i«tem. Obto- ; ženci bili so : Rascovich Alfieri, Mauro Gino in ! Menesiiti Giovanui. Glasom obtožbe je omenjena trojica 25. avgusta zvečer napaula nnš^tarja Antona Lazrarovicha, baj6 radi tega. ker je bil le-ta žvižsral znano patnjotiško pesem „O ti moja Avstrija". Rasc-tvich j« dobil B tednov zapora, Mauro 4, iu Menesiui, ki je stal o napadu „na straži", pa tri. Koncert .Kola*. Še enkrat opozarjamo na jutršnji koncert najmlajšega pevskega društva na tržaškem ozemlji, društva „Kolo". Koncert se prične ob 7 in pol uri v telovadnici „Tržaškega So-kela". Tržaški Slovenci naj se v velikem številu udeleže prvega nastopa „Kola" v naši javnosti. Prva številka letošnjega šaljivega „Brivca* je izšla danes, v povsem predelani obliki. Posamična številka stane 5 nč. v tržaških tabakarnah, a v goriških in ljubljanskih pa 6 nvč. Rojaki, le pridno sezite po Brivcu, žal vam ne bo malega troska! Naročnina za vse leto *t.ane 6 kron s pošilja u jem na dom. Še italijanskih delavcev za Škedenj. Parnik „Piermo" j* dovol iz Ravene zopet 85 italijanskih delavcev, namenjenih in pozvanih da pomagajo graditi plavže v Skednju. Takih italijanskih delavcev je sedaj v Skednju že visoko preko 2000! Človek bi »i res skoro mislil, da namei uje i n d u- strijalna družba kranjska osnovati v Škednju novo Eritrejo, k*r je bil Mtnelik žo tako brezsrčen, da jo bil pognal Lahe iz Abesinije! Samomor. 57 letni čevljar Andrej Mozetič, redom iz Gorice, vratar hišo št, 11 v ulici S. Mau-rizio, se je obesil včeraj v svojem stanovanju. Mož je bil jako miroljuben in delaven, toda poslednji čas mu je primanjkovalo drl«, a po vrhu ga je mučila še bo'ezen. Polastila se ga je velika otož-nost in obupaui siromak si jr samovoljno končal bedo in življenje. Nenadaa smrt. 681etnega vratarja hise št. 4 v ulici della Caaerma, Petra Urbana, napala je včeraj silna naduha. Jeden ^domačinov je hitel po zdravnika na zdravniško postajo, toda med tem je Urbau umrl. Prišedšemu zdravniku ni preostalo druzega, nego konstatovati smrt. Protest tovarn proti previsoko odmerjenemu davku. V bogati industrijalni okolici Milana je z novim letom šest najimenitniših predilnic obustavilo delo, odpustivši vse delavce. Preko 2000 oseb je vsled tega ob kruh. In vzrok temu? Davčne oblasti so odmerile dohodarino previsoko, a na utemeljene pritožbe, ki so jih uložile tovarne proti temu že pred meseci, davčna komisija niti odgovorila ni. Tovarn j so zatorej raje opustile delo, nego da bi plačevale krivično odmerjrni d ivek. Grozote v kulturni Italiji koncem XIX. veke. Te dni so v Tiigianu, blizu Barija (Italija) pregledavali finančni stražniki krčme, ker je bilo došlo muogo pritožeb o tem, da se tu in tam toči ponarejeno vino. V neki gostilni je došlo do prepira. Finaučna stražarja si a našla p»narejenega vina ter hotela gostilničarja zaslišati na zapisnik. A razni gosti so planili kvišku, da zaprečijo to iu da spravijo stražnike iz gostilne. Takd je došlo do pravega boja. Ko pa so vročekrvni prijatelji krčmarjevi navalili z noži na stražnika, branil se je jeden izmed njiju z revolverjem. Ustrelil je dvakrat in je ubil dva napadalca, zatem pa je junaško pobegnil, ostavivši svojega tovariša samega v boju z besno druhaljo! Lahko je bilo množici naviadati stražnika Porušivši ga na tla, so ga zvezali, polili petroljen in — zažgali !! Ubogi človek je izdahnil svojo dušo v strašnih mukah med rogaujem poživi njene druhali Kardinalski zbor o novem letu. Tekom mino-lega leta je umrlo 9 kardinalov: Graniello, Meignan, Mauri, Galimberti, Bourret, Monakov, Ruggiero, IIo-henlohe in Boyer; novo imenovanih jih je bilo 6 : Jacobini, Agliardi, Ferrata, Pierotti in Prisco. Sedaj sestoji kardinalski zbor iz 60 kardinalov, od teh je 34 Italijanov, a 26 druge narodnosti (4 Francozi, 4 ; Španjci, 3 Nemci, 3 avstrijski Nemci, 2 Portugalca' j 2 Angleža, 2 Madjara. 1 Belgijec, 1 Pojjak, j 1 Malorus, 1 Amerikanec, 1 Kanade c, 1; Avstralec). V Rimu živi 25 kardinalov, a 12 ; ih je po ostali Italiji. Po dčbi imenovanja je naj- j starejši kardinal-dijakou Teodulfo Mertel, ki dovrši dne 9 februvarja svoje 91. leto in je kardinal že od 15. marca 1858. Najmlajši po dobi je bolonjski nad-biskup-kardinal Dominik Svauipa, ki v kratkem završi še-le 46, leto. Za d6bo papeža Leva XIII. (19 let vlade) je uoirlo doslej 116 kardinalov, a imenovanih jih je bilo 113. Največ jih je umrlo 1. 1891., 1892. in 1896., namreč po 9 vsako teh let, a najmanje 1. 1880., 1882. iu 1688. (po 3.) Posojilo mesta Budimpešte. Mesto Bumimpešta išče posojila 50 milijonov za nujne investicije. To svoto posodijo zjedinjeni peštauski denarni zavodi Jubilej katoliške cerkve na Ogerakem. Leta 1900 bode 900 l*t odkar je bil sv. Štefan kronan ogerskim kraljem. V katoliških krogih slavila se bode to obletnica kak< r cerkveni jubilej. Središče pro»lave bode Stolni Beligrad, katero mesto je bilo kakor Alba Regia dolgo vrsto let o gorsko mesto kronanja- Že sv. Štefan je bil kronan v Alba Regii. Jubilej angleške kraljice. Dnć 20. jonaja t. 1. bode 60 let, odkar kraljica Viktoiija sedi na an gleškiua prestolu. Kraljica Viktorija je najstareja med vladarji ua svetu. Ta jubilej proslavijo Augleži čim svečaneje. Ker pa dan 20. junija letos pade na nedeljo, a v nedel o je na Angleškem strogi počitek, slavil se bode ta jubilej omenjenega dnč samo po cerkvah, ostale svečanosti pa se preneeo na naslednje dni. Revoluci|a v vali. Iz Budimpešte javljajo: Vas Nagj Falu je v popolni ustaji zaradi tega-le dogodka: F*sestuik baron Josip Banffy je šel na lov. Med potjo se je spri z nekim ko. čevega vzroka. Baron in kmet st* se , ♦ janski in v tem ra\*u se je b'aronovM - /.-prožila po naključju. Hiteč je usmrt i * notku. Vest o tem se je naglo raz«; " je vrelo skup in vriščalo na barona. IV ! niki. Ko je jednega le-teh zadel kam-so. Jeden hiteč je zadel jedno ž>nsk. j> hndo. To je kmete razkačilo še boli. H i,> orožniki mogli še-le pozno in skrivaj i iz grada, rošivši ga strašne smrti: maš e i. kačene množice. Orožniki so brzojav 1 M . . Kedaj se pričso čLvek starati? L e ,er Tagbl." pripoveduje: Marsikateii Švi. a ^.spominja še dr. Geisselerja, ki se je leta lwi6 d n preko 60 let, izselil v južno AmeiU.. «» Kg* časa sta si dopisovala z nekim prijdel, m v Lu-zernu. No, poslednji čas je postal katerem se je sprehajati ritenski gori iu doli. Hoditi je treba počasi ; najprvo stopati na t>r*te. potem na pfte. Dr. Ryde trdi, da je poskusil to že z mnogimi bolniki m da je vselej imel sijajen vspeh. Kdor ne bi hotel verjeti temu, pa naj — poskusi! Rudolf Falb v bedi, Iz Bero!ina poročajo, da je svetovnozuanega učenjaka prof. Falba zadela kap ter sti mu otrpli obe nogi. Tako je stari učenjak so svojo družino dospel v največo bedo. Mnogoštevilui njegovi prijatelji nabirajo med narodom prispevke za časten dar, ki naj ga reSi vsaj gmotnih skibij. Požar v Kotoru. Minolo sredo, na sv. treh kraljev dan, je jtflo goreti v grško-vstočni stolni cerkvi. Cerkev in blizu nje nahajajoča se topni* čarska vojašnica sti pogoreli popopolnom. Samo ua cerkvi je škode preko 100.000 gl. Poškodoval se ni nihče. Delovanje zdravniške postajo tržaške. Tekom decembra meseca min. I, iskale so stranke v 708 slučajih pomoći na tukajšnji zdravniški postaji. V 451 slučajih so došle stranke v zavod, v 257 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje iti v ponoć. Rftzmerno največ posla imela je zdravniška postaja dne t. (33 slučajev), raamerno aaj-■anj pa due 10. in 16. (po 15 slučajev). Zoper m«*e dijake. Iz Lvova, 6.: Genera- Novickij je udri z mnogimi orožniki v vseučilišče v Kijevu, in sicer med predavanjem. Predavajoči profesorje energično protestoval zoper postopanje generalovo, toda le-ta se niti ni zmenil za to. Ukazal je orožnikom, da preiščejo obleko prisotnih dijakov. Pri raznih dijakih so našli oklice Moskovskega di-jaštva in pa spise socijalistiike vsebine. General je dal zapreti dotične dijake. (To vest meramo seveda taksirati po dejstvu, da je došla iz poljskega vira. Resnica pa je, da sedaj nekako vre med ruskimi dijaki, o čemer pričajo dogodki na vseučiliščih v Moskvi in v Peterburgu.) Bsratieri, hišni posestnik. B&ratieri si je kupil v Arku hišo, v kateri nameruje nastaniti Tako poročajo iz Bolcana.) pri angriju Dunajska cesta — Najvišje prit nanj* — ti« II. niMjiiar. farm. raznt»u v Pragi 1896 London-Pari«—Ženev« 18M-1H»1. se. N^jnovejie veati. TRST 9. Vlada je dovolila „Kmetijski družbi za Trst in okolico" 2000 gld. podpore. Dunaj 9. Zbornica poslancev jo nadaljevala razpravo o proračunu finančnega mlnisterstva. Pri poglavju .Kolki, takse in pristojbine" se je po tegnil po«l. Kronawetter za preosnovo zakona o pristojbinah in j« predlagal, da se odpravi časnički kolek in da se brise dohodek od časniškega in koledarskega kolka. Predsednik je izjavil, da sedaj re more dati glasovati o tem. Finančni minister je rekel, da je težko preosuovati zakon • pristojbinah, dokler ne vino, koliko bode donašal prihodninski davek. Gledć brisanja časniškega kolka je izjavil minister, da dosedaj se je glasovalo vedno le o postavkah finančnega zakena, ne pa o posamičnih številkah. Predlog posl. Krona-wettra„ pomenja vojno zoper vlado, ki ni uačelno zoper odpravo časniškega kolka, ampak za sedaj le iz finančnih razlogov. Sedaj gre za to, da se za ta odpadek najde pokritje, v kateri namen predloži vlada zbornici primernih nasvetov. Minister je Zaključil s prošnjo, da se sprejme postavka, kakor se je predložila. Preizkusili in pHpopočlli ho sloviti vseufiliSčni pr ft»8orji in zdravniki tinkturo za želodec fekarja Piccoli-ja v Ljubljani (Dunaj«ka centa), katera j« ugodno učinkujoča, žohdei krepčujode, slaat in prebavljiinje povipeSujoča in tnlo odpirajoče sradntvo. Steklenifioa volja 10 nov6. Trgovinske bviojavk« in v »ti. AJ..1 > Kpc-itft. Pfcenicn >.« jenoa —•_ _•_ . „lt , „B aponilad INOH 8.34 da 8 35 Oves za tpoiulad D-08—5 99. Rizu »pomlnd 6.85—tj.86. Koruza za maj-juni 1897. 3.9*3.91 ► 1110». uovR ocl J>: kil. f. 8-BO #'66 o«l 79 kiio 8.70—8-75 od 80 kil. f. 8 75—8 80 od 81. kil. f. 8-90 8 95 , 'rt X9 kil. for. _,------- h i*,jiHt> 8*10 —8*_ , pro»« 5 65' A-10. i Pšenica: 8iab» ponudb«, već porprasevaaja, _ Trg i aiiron. Neznatna prodnja 'll/t nč. ceneje. Vrama : aneg. P'»ffa. Daratimrani nlndknr lor. 12"J0, ■•▼•■bor- 1 Ucoombcr 12— rastoče. CuiitrifujKt no»», pontHvlj*« * Trni > carino no«) odpoftiljatcv pre««i f. 32 50 82 75 Conea«M H4,26—-(',at»orui o6' —V gluvuh Hotliii S7— Mlačna Ft-rro, linY« SkiiIo« t;.>i> i sfti'aco /n jaaurar 85*_ 7» maj 65.75. Hantbarg. Hamou ^oo miligrainov ae-lezn&tegs kialeka iu 10 millgrmmov izlećka iz skorje kineđ-kflga drnT«H«. Lekarnar Piccoli J Ljub,j»ni __čeno. imenu jednako sestavo, potrjeno po kemifni razkrojbi dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof Balt. K napi t-scha, zapriseženega sodnijakega kemika v Ljubljani, Steklenica, imajoča pol litra v«U» 1 (»Id., 4 pollitersk« staklenice 3 gld. 00 kr., franko s poštnino vred 4 eld- Naročbe odpošiljajo gp točno proti poštnem povzetju anoraonar GORIŠKA TISKARNA A. Gabršček v Gorici, Gosposka uica št 9. ima v zalogi vse tiskovine za županstva, sole, sodišča, cerkve itd — Izdaj« časopise: Cnno" „UUUU , tednik, cena gld. 4 40. „Primorec , V8akih 14 dnij, cena 80 nvč. „Slovanska knjižnica", ;0r885M za jedno leto gld. 1,80. Doslej izšlo 56 snopičev. „Knjižnica za mladino", 25nČ., za naročnike 20 ue. Doslej izšlo 23 snop. V Trstu proda ja prvo ti i tobakarnar M. Lavrenčič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v prehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovenec v Trstu in okolici. Liniment. Capsici comp. ■ aldrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznaao izvrstno, lolefne blažeč« mazilo; dabiva ne po 40 n?(•., 70 nv6. ia 1 gld. po vtek le-kariiah. Zahteva »aj blngavnljno to splošno priljubljeno domač* aredatro aa kratko kot Richterjev liniment s „sita" t*r aaj previa< an vaprejm^jo le taka ■tekleaice kot pristne, ki imajo znaao var- ■ tveae r.namko naidrd «če pogrešati. „Servus" Hausen-ov Kasselski ovseni kakao prodtijn 80 Haiua v kart nih po 33 kosrekov zav i h v konitamo li*te za c»no 70 nv6. v vsoh lekarnah, pro-dajalniciib delikates, mirodil in kol«nijal>iega blaga. Hausen & Co., Kassel in Eger. Borzni trg žt 14 Sedanja razstava: Potovanje preko Dalmacije. Obisk Dubrovnika, Ko tora, Dgleja, Kliša in jame v Ške-cijanu UstopniHa 20 novč. otroci 10 nor. Lastnik keiiHoreij linta .Edineet*. Irdavatelj in edirevoruj nreHnik: Fran Ge4aik Rojaki ! Pozor ! Gostilna „Pri petelinu" ulica Giega it l v Trstu blizu j. kolodvora. Podpisani nasnaiga al. občinstvu, da je uredil nvoje gostilniške prostore tako, da mor« priti v nje gospod ia priprosti kmet. Postr, že vsakega a dobrimi jedili in iz-bornim črnim ali helim naravnim vinom in sicer po taki •eni, da se ne boji tekmovanja. Gostilna je vedne preskrbljena z domačo ponukane in aveio prerićevino, pristnim salamom, klobasami, nanog kim ovčjim In drugim *irom. Priporočit zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalog« črnega in belega vipavskega vina, toliko iz znloge v Prvačini kakor v Trstu. Prodaj- se na drobno in debelo in rasposilja po zahtevi na vse strani utroškov prosto. Vina so teh-le vrst: modra frankinja, berzamin, kur-gunder, izabela, rulandec stari in nori, belo staro in noro risling stari in novi itd. Specljalitetna vina črna in bela iz 1. 1892., 1893., 1894. in l8»f>, v ateklenicftli od 1 litra 80 nvč., pol liti* 40 nrft. — DomaČi tropinoveo s« dobi tudi po naročilu T vsaki meri- Gostilna je odprta od 7. ura zjutraj do polunoči. — Priporočajo ue svojim rojakom r Trstu in na deželi, da g* počast«* s svojim obiskom pri vsaki priliki, držd se gesla »Svoji k svojim", beleži se nd»ni Anton Vodopivec, gostilničar. Iv&n Godina limar •V Trat vin Glulla št. al. 'M izvrSuje vsakovrstna dela: za zgradbe, za rabo po morju in jri obrtnijah, tako nove kakor za popraviti; bodisi iz jednostavne ali dvostr-kega pleha, ssinka, lamarina, medi, bakra itd. TzvrSuje kopke in sisaljke po namCbi. Prodaja vsakovrstne posode za kuhanje itd. Vse po najnižih cenah. v,a e n« vogal« /7/A vla S. Lazzaro r*///) NovenaroČbenajmo- crr o ^ dernejšoga blaga za zimsko s.-zono so nam uži» prišle In. so: Flanela, sukno, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barvo in velikosti. Zaloga vsakovrstnih potreb z* Šivilje, krojače in kitničarke Uzorci na zahtevo franko. Blngo se razšilja poštnine p.oBto Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu najnim naročnikom se priporočata udana Alte A Zadnlk. G. T o n n i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta : žage i n stroji za obdelovanj o lesa. Narodnjaklnje I Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza h t Kunieto). Ker i/.sinjem od navedenih predmetov nekiiti.To ii;i la>tuo režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso ndauostjo Vekoalav Grebeno. Borštansko posojilno in konsumno društvo vpisana zadruga z omejenim poroštvom, naznanja slavnemu občinstvu in slavnim drug-tvom, v mestu in na deželi, da se je z dnem 4. januvarja t. 1. preselilo s svojo krčmo iz hiše pri vodi v Borštu v novo hišo, prvo pod cesto blizo železniške postaje. Ob enem naznanja, da se točijo izborna domaČa vina. Postrežba je točua. Na razpolago sti dve lepi dvorani z lepim razgledom itd. Spoštovanjem ODBOR. — Tiskarna DoIauc v Tratu.