204. Številka. Ljubljana, v torek 7. septembra 1897 XXX. leto. mg* muk. dan a*»ier, izimii nedelja in prasnite ter velja po poŠt i prejem an ea avstro-ogerske letele ea vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., ra Četrt leta 4 gld., za jcdeB 1 gld. 40 ki.— Le L j obijano bres polil jao] a na dom ea vse leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., ea jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ca dom računa se po 10 kr, na mesec, po SO ki. ea čel rt leta. — Za tujo dežele toliko isfi, fcoi-.k >r poltuina znaša. Za oanaal la plačuje »a od Ithistopne petit-vrote po d Kr., Ce se oznanilo jede -k nit tiska, po d kr., fte ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj ee icvoll b-nkirati. — Fokopisi ee De vračajo. — Dredciltvo in npravniPtto je na Kongresnem trgu &t. 12. Opravniitva naj te blagovolilo pošiljati naročnice, reklamacije, obranila, t. t v«a administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v četrtek, dne 9. septembra 1897. Avtonomizacija šolstva in učiteljstvo. (Iz učiteljskih krogov.) Na občnem zboru »Zaveze slovenskih nčitelj-■kih društev* v Celju dne 5. avgusta se je slo* vensko učiteljstvo soglasno in odločno izreklo proti iolskema predle gu, katerega eo v minolem zasedanju drž. zb.ru stavili poslanci Ebenhcch, Dipauli in tovarifii. Z mnogih stranij ee je slovenskemu učitelj-itva očitalo, da se je s tem s rojim oklepom postavilo v direktno naspretje s pivgramoru par la men tarne večine in z vsemi, v tej večini združenimi, klerikalnimi in neklerikalnimi frakcijami , katere sicer ne soglašajo vse glede vsebine rečenega predloga, pač pa se strinjajo ž Djim, v kolikor se na nada na avtonorrizacijo Šolstva ; parlamentarca večina je prav v tem ozira jedina, da je razširiti avtonemijo dežel in ravna samo logične in v smisla skupnega svojega programa, ako se poteza za to, da ee avtonomija dežel razširi tudi na šolstvo. Da bi Ebcnhcchov predlog kdaj obveljal, na to še misliti ni, pač pa je mogeče, da so Ijadsko-šolsko zakonodsjstvo cdkaže dtž. ztorom, da se šolstvo avtonomizira. Slovensko nčiteljstvo se tndi za to ne ogreva, ker se boji, da bode avtonomizacija šolstva na Ko roškem, na Štajerskem in na Primorskem Slovencem v narodnem ozira na veliko škodo, in ker je v skrbeh za lastno eksistenco. Že sedaj ima nčiteljstvo premnogo uzre kov biti nezadovoljno, ker imajo najrazličnejši faktorji ni liv na šolstvo, ker nčiteljstvo ni v šolskem in v 8 užhenem ozira povsem v istih razmerah, kakor državno aradništvo ali kakor državno nčiteljstvo. Že zdaj nima nčiteljstvo skoro nobenih pravic, razen pravice, da sme stradati, pač pa težkih dolžnosti], a v slučaja avtonomizacija šolstva bi bilo še slabše. Sedanji ljuđskošo'ski zakon je dob k pga uči-teijstva s svoegi osebnega stališča ne uprala principa avtonomijo iu njega uveljavljanju glede šolstva, ako bi se zajedno zagotovila popjlra neodvisnost šole in učiteljstva od nižjih avtonomnih instanc. Ako bi se za učiteljstvo uveljavila službena pragmatika, tka bi h- zsgoto7:I avance^eu , v prvi trsti co s'užb?nih letih in v drugi vrsti po javni Blu£beni kval (ikaciji, in ako bi krajni in okrajni šolski aveti na uMttljstvo ne imeli pra* nobenega upliva, ampe k bi bla vsa oblast v rokah dež. šolal ega ivetn, potem bi sat udi aiif elj&t.o moglo sprijazniti 8 programom parlamentarne večine, v kolikor se nanaša na av onom jo, drugače p* ni-kaker in za nobeno eno ne. V ljubi Jani, 7. septembra. Kongres zastopnikov čeških občin in okrajev v Pragi se je vršil v nedelo. Udležilo se ga je 700 zunpmh raož češkega naroda na Češkem, Moravskem in v Šleziji, mej temi je bilo mnogo državn h in deželnih poslancev t- r zaslop* ciki kenperva«ivnega plemstva", rrioc Friderik Švar-cecberški, g.of Dfyj3. grof Hildbrandt iu baron L3-onardi. Zaupaiko je pozdravil praški župnn, dr. Podlipny, v predsedstvo pa so bili vodeni dež. poslanec in plzeniki župan dr. Petak, drž. poslanec iz Moravske dr. Z.čak in dež. poslanec š!ezijski dr Strati. Zaupn.ki so poslali cesarja ada ne stao brzojavko. Dr. Herold je mglašal, <1» se mora,'o Čehi v dražbi avstrijskih Slovenov fccjevtti z Nemci do skrajnosti. Zmaga nedvomno slo an-ka večina in tudi v parlamenta tlomi veČina upor ob-strukcijcn:8tov. Kako se to zgodi, tega ne rama povedat', eticer je vspeh ža naprej onemogočen. V resoluciji zthtevajo zaupn ki, da se jezikovne naredbe raztegnejo tudi na Slezijo, in da zadobe LISTEK. Salonska knjižnica". (I. zvezok: „0 to ženske!" Spisal Fr. Govćkar.) Napisal Anton Afikerc. Drugi, capiedujoči kultarn« narodi imajo vsaki po več raznih literarnih in leposlovnih „biblijo.ektt, t. j. perijodično izhajajočih izdanj, v katerih dobivajo čitatelji dela najboljših, najpriljnbljenejših in najmodernejših prsateljev bodisi v izvirnikih, ali v prevodih. Mej nami Slovani so posebno Čehi tudi v tem oziia jako podjetni in agilni. Znani tiskar in za ložnik Otto v Pragi astanovil je že zdavnaj po češkem močno razširjeno'n Čislano »Salone i biblioteka", prinašajočo čtivpželjnemu narodnemu občinstvu leto za letom izbrane spise domačih in tnjih pisateljev v nevezani in vezani besedi. Te dni smo dobili naposled tudi mi Slovenci svejo »Salonsko knjižnico". Živela I Ustvaril nam jo je naš domaČi, neutrudni, za razširjanje dobre Iekt;re mej cašim narodom jako zaslužni t*'ikar in založnik g. Gabršček v Goiici. G. Vidic je menda pred kratkem v nekem feljtonu dobio zavračal tiste naše rodoljube, ki so slovenske pisatelja u 2 njimi vred skero veo našo intelgeccijo svarili pred — parketom in salonom. Pa, kaj hočemo 1 Razvili smo se kulturno po čieto naravnih zakonih teko, da imamo tudi že dosti na rodnega meščanstva in pe nekaj narodne inteligencije v višjih krogih. Kjer pa sf"v ta dva družabna sloja, tam je tudi — „salon". Da potrebujejo izobraženi meščanski in nad vsemi predsodki stoječi drugi inteligentni krogi tudi vse drugačne književne hranr, nego naši kmetje — kdo tega ne razume ? Takšnega „ višjega* 11 iva je seveda v obilici v — tujih literaturah, ia naša inteligeccija se ga do zdaj nikakor ni branila. Iu kdor zn* ve3 svetovnih jezikov, ri.sti je še vselej rad čital včasi kaj v Mi tujih jezikih, čeprav je bil dober narodnjak. Toda domača koj ževnest je prva, in zopet je Čisto naravno, da hočejo naši narodni inteligentni krogi imeti sebi primernega leposlovnega čtiva v slovenskem jezika. Ia tadi takega književnega bla&a smo račeli dobivati izpod peres naših domačih novelistov in fceletristov sploh. Janko Kersnik, dr. Tavčar, Stritar, dr. Mencinger, v najnovejšem časa pa zlasti R M umik, K. Dolenc ia pa Fran Govekar — vsi ti umetniki so zajemali in še zajemljejo snovi svojim romanom, povestim in novelam večinoma ali izkljcčco iz višjih slojev; reševali so in še rešujejo v svojih spisih višje, obče čleveške pnbltme; pisali so torej in pišejo šj za višje, uase izobražene kroge; pišejo torej večinama za — salon. Naš socijalni in kulturni razvoj nam je rodil izobražsne, m >r kroge, a ti krogi so sami iz seba rodili svojih pisateljev. Naravna reciprccittta I In kakor pomenja ves naš dosedanji razvoj vendarle capredek, tako pomenja tudi naša nova „Salonska knjižnica" napredek v prosvetno* književnem oziru. Jas se popolnoma strinjam s tem, kar piše izdajatelj v svojem pregovora : ,S!orenski rizumoik . . . mora poznati vsaj prve pisatelje vseh prosvetljenih narodov, zlasti one, ki so vzročiii s svojimi deli kako posebno smer — kako posebno strujo ne le v književnosti svojega naroda, ampak so uplivali v večji ali manjši meri na vse prosvet-Ijenejše narode" ... „Da bi mogel poznati vsak razumnik vsa dela raznih narodov po izvirniku, ni reogeče. Zategadel imajo vsi narodi posebne zbirke, „knjižnice", da preekrbljujejo dobre prevode oaih del, ki so vredca splošnega pozeanja. »Salonska knjižnica" bo torej prinašala take izvirne spise, ki po svoji vsebini niso za najširše ljudske vrste, ter pievcda najznamenitejših klasičnih in modernih spisov v se h narodov". . . »Salonska knjižnica" bo torej, Hkcr dajemo praviti, najavobodcmis^Ijnejše, najlibsralnejče utočišče domače in ta,e literature. Zate uUgna postati t& knjižnica priccipjane važnosti mej nami. < hi t adi glede državcih višjih služb popolno jed-nakopra?noBt. Nižjeavstrijski Čehi se jako odločno pote-i&jo za svoj<) politična in narodne pravice. Te dni 8) imeli zaapni možje nižjeavstrijekih Čehov v spodnjem Tbeccenau svoj shod, ca katerem je mej drug mi moravsko čeSki ps'.ii o dr- Perck poročal o položaja ('ihov na N.žje A7etri]skem. Po njego-vem govora j* bila sprejeta resolucja: Na shoda zaapnih mcž zbrani C hi protestajemo kot na Nižje A h t r i j h .»m stalno bivajoč s'oranski narod kar naj-odločnejše preti germanizaciji čeških šol ter se za-vaiujeoto, da bi sa v uradih z nami uradovalo v nemškem jeziku. Mi so čutimo kot na Nižj i Avstrij skcm Btalno stanujoč nare d, zato imamo pravico, da s) rabijo nrpram nam v šoli, v urada in v javnem življenju državni utemeljuj zakoni. N žje-avatrijski <1 /.-loi Šoliki svet opozarjamo, da na bomo pošiljali svojih otrok v šolo, ako se j m bo v nji ulijevala neiEŠćina. H'.ratu se obvezu emo, da cči stimo imoiko i šolo, i družino, i ob ino ter računamo na pomoč Čehov na Moravskem in v Šleziji. Hrvatska Deželni zbor se je, po sprejetja adreis madjaronske večine, preložil. B lanca zadnjega zasedanja je jiko žalostna. Ver fuirale so se naka'ere vel tve, nekatere opozicijske volitve so so ovrglo in sprejela se je adresa večine. — Ta resnltbt je bi ž* gotov pri otvoritvi dež. zbora, in vender staue Hrvatsko do 12 000 gld. Or-oiicija je krepko in brezobzirno razkrivala pogubenosni re gime H-ti-jrv.irv a t--r zares vzorno zastopala narodne idejafa Moralna zmBga je ras rini opozicije, ki ima z& teboj se le ve'ino nrtd«, temveč simpatija ?s>h slon^sHh bratov, Dcže'ni zbor je voli1 — te/eda iz večine — št rideset odpcslancav za badimptitatski državni zbo", kjer bodo igrali uloge k movcev LUnll'y a. — Pred nekaterimi dnevi so v vasi Slunju blizu Zagreba praznovali crkveno s'avccst. Krattje so betoii tbesti na stolp Čcno-iolto zraravo, a orežaiki jim tegi niio pustili. Kasta' je pretop, pri kafor^ra so orožniki tri Hrvate Cistrc-lili, več pa so jib rinili. — V Z.igrebu so se etep'; n irod, r.noialeii in scc;ja'nodemokratičđi delavci. Il.u ..i m bili trije. Iq zakaj? Ker so vpili „2i.ela Hrvatska I u — CJiede romanskega vprašanja Se rar.vijt opozicijsko delovanje meščanov vedno bolj. S oanji oosetaronski župan dr. Nen ;i ider, katerega je h vat ki rodoljub dr. Bir}i<5 v javnem pismu pozval, naj cdlcži županstvo, ker izdaja interese m«.sla odstopi v ckUbru, ako ga ne reši vlada. Kje je p Stojalovvaki? Iz R na se poroča pO Ijeki , Gaze ti Natcdc>w u: P. SrojaLvvaki biva ta ž« nekaj t dnov ter čaka revizijo svej ga inkvisi-ij k ga proces*. V Vatikanu trdovratna molče, zato ui r-ežao iivt doti, v katerem samostana je Stvari S oj lovv ;k^g» go pred bv. inkvizicijsko kongrega c.o, kaieti predseduje 8?.m papež, do^im predse jo drugim kcngiegacijam kardinaU. — Viaok duhovnik \c G^iici;e aa je hotel te dni o obravnavi Stja'cwVtipka irxf .rmovi.ti, toda zavrnili so ga. — Vzorni poij-ki rodoljub in velik prijatelj prepro- Ldajatelj m založnik bedi overjen, .da bo njegovo pedetja olobraval vsakdo, ki ne ti. i preko us s v czkcorcuih sponah farizej j v, ki se brez potrebe pohujšujejo nad vpako manj navadno frazo ali resn »'no sliko Človeške družbe". . . ^douski knji/.nci" — piše dalje izdajatelj — „eplch ne bo naloga, odobravati ali propagovati n. pr. tisto aH ono sm9r, marveč le predočiti jo uiorenskemu lazumništvu, češ: Taka jo n. pr. ta „uova 8tiu>au v slovenski leposlovni književnosti, taka struja Re je spočela in je zmagala pod tem ali otim pisateljem in njegovimi somišljeniki na Neaškem, Francoskem, Augleškem, Ruskem itd, a ti, e L vensko izebraženstvo — pcziaj jo ia sodi ean, saj so itsti tako malo dobili nekdaj od njegovih prednikov bost v last. Ali knez rabi veliko in kdor več plača, kupi. Pa malovno bi kočevskim ženicam vendar lahko po knežjih hostah pobirati pustili, ta dingače brez haska v hosti po-guije, kočevskim ženam pa več ato goldinarjev donese! Letos so knežji uradniki prepovedali malovno nabirati, češ, da ee srne ue aplašijo in da knez, ko pride na lov, iste najde vkup in ga ne moti reva kočevskih žensk v lovskem veselja. Zato je dobro tudi takim velikašem na uho zašepetati, da nič na sveta večno ne traja. Naša glasbena akademija. Ako morejo biti Slovenci posebno ponos ii na kaj, je to lepo dejstvo, da je naš narod vrlimai;-kaličan. Toliko razama aa petje je najti reikokje, kakor prav v maloštevilnem naroda Slovencev. Na« vedni pastirček na pasli, tradaljabni oratar na polja, delavec poleg svojega stroja, obrtnik na svojem to rišča, preprost* slovenska deklica in elegantaa mest >a dama, d jak, uradnik, duhovnik .... vsak stan ljubi in negaje v Slovencih lepo petje. Ia vender! Prav mi Slovenci, stiskani ia zatirani povsod in že od pamti veka, prav mi Slovenci, ki smo borni v političnem in gospodarskem ozira, nimamo kar nič povoda aa — petje Prežaloat.io je n^še stanje. Nu, stvarčica nam je kakor za iroaijo vcepila Jjubzon do petja, da se ž njim tolažimo, da mej petje:« porabimo britke resnice: da emo narod povsod odrivanih proletarcev. Kakcr oslepljen slavec, prav tako pojemo Slovenci men la prav radi svojega tažnsga položaja toliko rajdi in toliko Inpše. Nijeden drug narod nima razmeroma toliko pevskih zborov kakor nad. Nt je vazi, ki bi dražila sicer često cesložne naše rojake toli trdao v trajno občestvo, kakor pašam. V vaseh, trgih, v našib mestih, v dolavskib, obrtnih, dijaških, pa tudi v naših najboljših krogih obstajajo krepka pnvska društva ali pevski zbori. Ia knr j t tena tako, reSi moramo, di imajo S'ovenci Ijubezm do p^tja v krvi. Pi-av radi t-iga pa premore naš narod tudi toli izvrstnih pevcev, da se je oslavil i njimi ž« pred ntjoholejšimi tujci, pa tu li moj velikimi alovanikimi rodovi. Naši Oer* biči, Nolliji, \ V - i g I n i a i , Pogačaiki, Bučarji, Trtniki in dragi so nonili sUvo slovanskega grla is slovensko p*sai mej Italijane S ianjce, Nirrc, Rase, II-vate in č^he, ia spomin na slovenske pavcu ja u.-.t 1 ia cstaae ša dolgo neizbrisljiv. Slovonbka pevska društva pa niso le vin-višča, wgo so močne trdajavice naroda*) zavesti, ognjišča »doliubja in velevažna odgoje val <šoa. Z« razširjenje prosrete ia omike imajo slovanska pevska društva največjih zaslug. Kjerkjli obitaja psvsko društvo pet, daset, ali colo p'taajst let, pozia se na naroda blagodejen upliv društvenega delovanja. Iti ako obirai« drjštvo že petindvajsat let, dokazati je mogoče naravnait, da je velik del kalluraih pridobitev prav - -s Mtf v draštva. To pa hi bo m iglo dokazati letošajo jesen o največjem sloveiskeaa pevskem društvi, o nrii slavni glasbeai akadamij<, o naši vrli aG 1 a s b e n i Matici.** Skoraj vio gUsbano litirataro na-a ji podila „Mitic**, najboljša slovenske pevca in pevke, najboljši slovenske glasbeie ametaike n« glasovirja in goslih, nuj ipretasjšđ koacartni voditelje uam je vzgojila aGiaa višini imena, do katerega «o je nagloma popelo, ker je bilo treba nadomestiti zmagoslavnega pevovodjo H u b a d a ter v renegostrausko novih razmerah vzdržati nor •ualiii tir. Na lanskem občnem zbora izvoljeni odbor se je konstituiral tako le : Predsednik: goBp. Iv. Ravni h ar, puđpređ« sodnik: g. A. Svotok, knjižničar: g. A u. Razmgor, blaprajaik: g An Petrovčič, šolski nadzornik: g. dr. Eivard Volčič, gospodar: g. inženir Ivan Sorizaj. Rvzvon imenovanih je Stil odbor odbornike: gg. Iv. Hraeta, dr. M. Hidnika, I/. Krnica, V. R ibrmanna, Iv. Toidino, Ig Valentinčiča. Dalje so imeli v smislu § 13. društvenih pravil tudi glas: gg. Iv. Vencajs, načelnik moškega zbora, i i. Biie, tajnik moškega zbora, kateremu je odbor poveril t i di društveno tajništvo, p. i,l ti vodja Fr. Gerbd in g. koncertni vodja M. Hubad. Na mesto g. Hubada, ki je po* četkom šolskega leta odial na Danaj, vstopil je v odbor novi koncertni vodja g. Josip čer in. Draštveni odbor je v XX. rednih in izrednih 8 Ih koncem te dob« pnšlo do primeroma lepega bivališča v (.'oj t ovi bifii, preselilo v svoj novi, pra ktično zgrajeni glasbeni dom Na daa vseb svet nikov ja v priettoosti odbcra blagoslovil novo šolsko poslopje prijatelj in podpornik „Glssbene Matice" g Hogolin Sattner, in novembra se je preselila drn šttena šola v svoja prostore. Jamo slovesno ot*orienje se je odložilo na letošnji! jesen o priliki 25l*tnice, ko bo šola tadi gleda olepšave že gotova in tadi draga I. ša v gosposki ulici popolnoma izvršena Posebno velike zasluge, da je dobita „Matica" toli lepo io pnmerao lastno b šr imaj<"» gc svetnik Iv. V e d c i j l' , društveni prtdsedmk, Fr. R a v a i-h u r in društveni gospodar Sbrizaj. Dragi znameniti pojav v letošnji zgodovini „Grebena Matice" je veliko število udov, ki jih j* dmštvn i6tou prirasto. .Glasbena Matica" štije 8 č. sto i h udov, 45 uetanovnikov in s prav'mi Člani pevskega zbora vred 755 letnib članov. Naraslo je Število nstanovnikov za 8, število letnih članov pa pnhliž- n za 100 Ta naraetek jo delcma nasledek sijajnih uepehov na Dunaji in dcms, deloma uspeh dobre Glasbene šole, za dober del p« tudi plod ureditve poverjtn>št*a. Drogi del društvenega delovanja se nanaša na glasbeno šolo. — Tadi glede te se kaže lep na prede k. Vpisalo s* je: za klavir 190 gojencev (lani 161). za gosli 37 gojencev (lani 24), ta solopetje, bfeimtnijo in kontrapunkt 10 gojencev (lani 8) za splošno teorijo 31 gojencev (luni 15), skopaj 268 gojencev (lani 208) Kaže se torsj prirastek 60 gojencev t. j. 28%. Dijaški zbor je štel 87 pevcev. Pončeval se je nov predmet kontrapunkt, katerega so ped vodstvom g. č e r i n s obiskovali 4 gojenci. P* učevali so gg. vodja Fr. G e r b i d soh petje in k!avir. koncrrtni vodja J. s Cer i u splošno teorijo, eplošno pitje, solnuetje, klavir, harmonijo in kontrapunkt, K, Hoffmeister klavir, Josip Ved ral gosli in klavir, in pomožni učiteljici: gdč. Ki. Praprotnik klavir, gdč. P. Razi a-ger ki «vir. Najvažnejša izprememba v učiteljstvu je, da je dobd g. Matej Haba d za d*u leti odpust, ker je odšel na Dunaj nadaljevat svoje študije Da čaka g Hubi da lepe uraetnišiH prhodojost, ki bo vse kakor tudi razvoja domače glasbe v čast in pro speh, to kažejo veliki tesuebi, katere je že letos dosegel na Dunaji kot učitelj operue zborove šole in ket kapelnik „Slovauskega pevskega društva". Na njegovo mesto je stopil g. Jos. Čerin, ki je dovršil dnnajski konservatorij, ter je prav uspešno marljivo ia z veliko unemo prevzel vse funkcije Hubadove. V izvršitvi sklepa zadnjega občnega zbora, uvel je odbor „Uredbo za učiteljsko osebje" ter stalno nastavil gg. Gecbiča, Ilubada, H ffmeistra in Vedrala in astanovil posebni pen/ijeki foad, ki je narasel na 450 gld. Ker pa število gojencev, — osobito za glasovir. — vedno raste, in ker želi odbor pomnožiti eile za končno ustanovljenje društvenega orkestra, oklenil je v svoji predzadnji seji ustanoviti in raz pisati začasno mesto učitelja za čelo in klavir. Z živo zahvalo je tudi navesti podpor, katere dobiva „ Glasben« Matica" za svoje šole, t. j. od meeta ljubljanskega 1200 gld.; od kranjske branil niče 200 gl ; minieterstvo je letes povišalo državno podporo na 600 gld. S to podporo ie moči dsjati mnogim nadarjenim pa revnim gojenoem brezplačen pouk. Tretja stran sMatičnega" delovanja je umet noetaa, najprej podpiranje stvarjojoče glasbe, t. j. isdavanje mu« i kalij Jadale so se letos kakor znano: g A. Foersterja „Pet samoepe v o v", g. Frana Gerb ča ,T r i i n dvospevi" in g. St. Pirnata mešani zbor „Vspomladna pese m." — Za bodeče leto j« prevzel koncertni vodja, g. čerin izdajo „Zbirko slov. posvetnih zborov v partituri". T* zbirka je namenjena Članom za jnbilejski dar in ima namen nekako popolni ti aP e e m a r i c o" družbe sv. Mohorja, ker so se večinoma sprejeli vanjo moški zbori, aa katere v omenjeni „Pesmarici" ni prostora, v obče pa naj bolj priljubljene in najboljše pesmi, vseb skup 78 Cena zbirke v knjigotržtva bo 2 gld 25 kr , tedaj dobš „Glasbeno M*tiče" člani dragocen dar. Zbirka je že v tieka. Vrba tega se pripravlja tudi obširno ,1 zvest j m o delovanji „Glas bene Mu t i o e" v nje prvem 2 5 1 o I j i." Vsled povabila vis. ces. kr. dež. vlade ee je .Glasbena Matica" tadi isjavila, da se adeleži drago leto jnbtlo uko aistijeke razstave za človeško blago stanje na Dunaji. Drogi del umetniškega delovanja je proizva janje domačih in I njih glasbenih umotvorov v kon cer tih. Priredila je letos „Giasbena Matica", cziroma pevski zbor, v čegar področje spada po pravilih to delo, tri velike koncerte, v katerih se je proizvedlo več slovanskih umotvorov od Glinke, Dve raka, Smetane, Tibioba, Bendla, Pirnata, dalje nekako kot spominske točke skladbe Brahmsa in Schuberta, petim Mendelstohuov „Poletni noči sanj" in končno prvikrat v Ljub j ".ni Mozarta veličastni „R*quiem". Vodil js vs« te koncerte s pc polnim vspehom koncertni vodja g J. Č e r i n. (Konec prib.) Someščani! Dne 14. t. m vršil se bode v L ubijani vseslovenski shod, katerega se bodo udeležili odposlanci ii vseh pokrajin, koder prebivajo Slovenci, pa tudi odposlanci hrvatskega in češkrgs naroda. V Ljubljani vrši se prepomembni ta sbod zato, ker je ona duševno ia gospodarsko središče eloven skega nareda. Nj»telj g. dr Tavčarja!! Trc^ga nedostojnega zavj*uja so pač zmožni samo okrog „Siov. d hurja", zbrani ljudje, katerim je vse jedno, če imajo na vesti nekaj lažij več aH manj. Zahteva, naj g. dr. Tavčar sam od govarja na cči'anja „Siov. dihurja" je pa prene umna. Kaj misli „Slov. dihur", k* j bi storil — denimo — kak Častnik, če bi se aa njim prikla'il rokovnjač, ga psoval za izdaialca cesarja in domovine in ga poživljal, naj izda s polnim imenom podpisano izjaro da ni tega storil, kar mu je rokov njač očital? Ali misli „S;ov. dhnr", de bi častnik izdal tako iajavo ? N«še mnenje je, da ne, in Hto tako se tadi g. dr. Tavčar ne bo, ne mora in ne sme t«ko ponižati, da bi pov. dinarja". — (Sestanek slovenskih literatov umet nikov in knjigotržoev.) Danes <>b 8. uri zvn ;'er 8estanejo se n ■ neprisiljen p n m e n e k glede prireditve I. shoia slovenek'h 1'teratov, umetnikov in kajigotr'cev vsi oni gospodje, ki »e> z* nimajo za r-/. « t našega slovstva, naše umetnosti in kc I p o r t - ž - Ž«loti je. da se g« udalež-* zlasti Člani „Slovenske Matice" in rpisutel skeg: društva", pa v Ljubljani živeči slikarji in kiparji. Dihrodošel pa je vsakdo, ki se zanma za prospeh naše knji ževnosti in umetnosti! — (Ljubljanski pohajkovaleo) nam piše: Sinoči se je poslovil cirkus Henry Poslovil se je prav ginljivo a klicem: Zdravi ostanite! Taka prijaznost res dobro dene. Ob 10. uri zvečer se je bedasti Avgust zadnjikrat prekucnil, in ob 11. uri se je že vsa družba odpeljala, menda v Zagreb. Cirkus je odnesel iz Ljubljane lepe Roldinarčke. saj so bile predstave zaporedoma kaj dobro obiskane, tako, da so klovni in akrobatie, jahalko in {plesalke glasno izražali svoje prepričanje, da je ljubljansko občinstvo res jako .kunstsinnig", kakor vedno zatrjuje naš uradni list. Ko bi znal dresirani osel govoriti, bi to gotovo pritrdil, saj je OČakal tacih laskavih ovacij, kakor kaka slavna primadona. Pri tej priliki si štejem v dilžnost konstatovati, da se je tudi „Slovenec" poboljšal. Pričakoval sera, ko se je v cirkusu predstavljal „Kankan pred sodiščem", da se razkorači kakor se je časih razko-račil radi kakega nedolžnega pleaa na veselicah Ciril-Meto lovih podružnic, a bil je toleranten, da, celo razgrel se je za tricot, kar je vsekakor velik napredek. Z odhodom cirkusa je postalo v mestu zopet tiho in pusto, a dolgo ne ostane tako. Uradni list nas tolaži in še jako poetično, pišoč ,bald wird an Stelle der sommerliuhen Stille und Oede ge-schaftiges Treiben troten und bevor man sich's ver-sieht, ist man wieder in der Mitte der Theaterspiel zeit". Da, gledališka sezona se bliža. Dne 12. t. m. bo velevažen. Ta dan prispe v mesto ravnatelj nemških predstav, g. Franc Schlesinger, in „Laibacher Zeitung" mu je v pozdrav posvetila celih 64 vrst že včeraj, ko je mož še daleč od kranjske meje, doČim je ministru Ledeburju privoščila samo 39 vrst. Pa kaj hočemo, minister se vender ne more primerjati gledališkemu ravnatelju, kateri ima za seboj „eine ehren- und erfolgreiche Sommersaiaon", in je tako spreten, da pri štirih prrdstavah kar tri novitete na oder spravi, dočim ni minister doslej še nobenih častij in uspehov dosegel, in posebno spret n tudi ne more biti, ker so doslej vse spravne novitete, katere je vlada spravila na politični oder, popolnoma propadle. No, pa morda se ohladi tudi ljubezen uradnega lista za gospoda Si hlesingerja, saj se celo v zakonskem življenju ohladi časih popolnoma, kakor sem se včeraj prepričal. Neka ženska je tožila znanca, da jo nje mož grdo pretepa, in povedala pri tej priliki, da se je mož pred nekaj tedni obesil, da pa je ona še pravočasno vrv prerezala. Znanec je sočutno vprašal: zakaj ste pa vrv prerezali, pustili bi ga bili viseti? E, veste, rekla je žena, saj bi ga bila pustila obscenega, da se je obesil kje zunaj, a obesil se je v baraki in jaz sem se bala, če umrje, da me bo v baraki — strah. —(Cndno postopanje.) Pila so nam : V nedeljo je bilo o > Kamniški prog« iztedno veliko potnikov, pcaebao pri vočernsen vla'dn vlaka hstkov izdajat, zaostala je pncejŠnja dražba izletnikov brez listkov in so morali, »k » so hoteli v Ljuhljaun priti, vstopiti v vozove br-z ist h Sicer ima načelnik postaje pravico vlak toliko Časa nridržati. da dobi vsi potniki listke. A v Dimiafaah se to ni zgodilo; zakaj ne vemo. Pač pa so dotično „brezlistfearjo* na ŠŠnn« ••k- kolodvoru poklicali v urad in zahtevali — dvojno yojnino od njih Ker so potuiki bdi ob prihodu vlaka žo na kolodvora v Doužalah, ni njih krivda, da listkov n so dobili, a zahtevati potem od njih dvojco priito)biuo, to je malo — ne učljivo, da so pa bili potnik' sila rezini rje u i in Pf»oro*-ni, to je pač nruljivo- Sicer bi bilo pa umestno, da bi vedetvo c. kr. drž. železnic poleti ob nedeljah ir> praznikih na večjih pofitajah postavilo posebnega uradnira k blagajni, ker jeden uradnik ob poletnom času nikikor dh zadostuje. — (Zidarsko iu tesarsko društvo.) V nedeljo 5. so'jtemhr* so je konstituiral odbor za ustanovitev zidrrnfeppru ia t9nt;rRk«>ga dru-itve, kateri priredi pravila m jih pr-dl fi že tfkom t*ga me-eeoft vUdt v cdobr^nje. Ud ležba pri ustanov nuna shoda knv za društveno zratavo. — (Domač izum) Gos p. B a j d e, o kr-te-teregs izumu smo že mnogokrat govorili, ima svoj originalni instrument razstavljen v restavraciji „Pri slona". — (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Tekom meseca avgusta pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Bonač Ivan, S^lenburgove ulice št. 5, prodajo šolskih knjig; Oblak Matej, Vegove u'ice Štev. 12, čevljarski obrt; Saladin Anton, Vodmat štev. 64, prodajo sladćio; Vevvr Fran Dolenjska cesta štev. 4, brinjarijo: Subio tlole.no, Sv. Martina cesta štev. 39 prodajo živil; Kermelj Konrad. Konjušue ulice (bivša vojašnica), kljuuarski obrt; Pollak J. E., Šeletiburgove ulice štev. 3, trgovino z usnjem : Megušar Ana, Cerkvene ulice štev. 21, prodajo živil; Hajec Ivan, Vodciat štev. 115, čevljarski obrt; Bergant Josiji, Gradišče štev. H, prevažinjo oseb; Reinc Marija, Florijanske ulice štev. 13, prodajo živil; Armič Maks, kljnćarse ulico štev. 3, trgovino z mešanim blagom; Škrjanec Ivan, Kopitarjeve ulice štev. 6, malo trgovino s prokajenira mesom in klobasami; Leskovec Jakob, Opekarska cesta štev. 54, pekarski obrt; Kirbisch Rudolf, Na stolbi štev. 8, točene desertnih vin, prodajo čokolade in čaja; Steinmeyer Josio, Glince štev. 8, krovski obrt; \Vibbe Henrik, Frančiškanske ulice štev. ti, izdelovanje in prodaja škroba; Kastelic Jakob, Dolenjska cesta štev. 5, gostilnirarski obrt; Marovt Ivan, Poljanska cesta Štev 50 prevažanje Ijadij z omuibtisi ; Kams Herman, Dunajska cesta štev. 7, ploskarski obrt. — OdgIa8ili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Kapus Andrej, pekarski obrt; o m ni bus - društvo, prevažanje ljudi z ommbusi; Jager Franc, klanje drobnice; Klemene Ivana, klanje drobnice; Zupančič Marija branjarija; Potokar Anton, pekarski obrt; Hiber Izabela, žensko krojaštvo; Kodela Frančiška, prodaja sadja: Bitenc Jernej, atrugaraki obrt; Avbelj Anton, pekarski obrt — (Zdravstveno stanje v JLjubljani ) Te-ienski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. ttfgn-*ta do 4 septembra kaže, da je bile novorojencev 21 (=31*18 °/o0), mrtvo-rojeoci 3, arnrlih 18 (=2G 73 %„). mej njimi je umrl za dnšljivim kašljem 1, »a jet.ko 6, is vnetjem aooilr»ib organov 1, za želodčoim katarom 3, za različnimi boleznimi 7 Mej njimi je biio tujcev 7 (=38-8%). iz zavodov 11 (=61 1 °/e)- Za infek-cijoznimi boleznimi so obolele, in sicer: za t fuzom 2, za grižo 1, za tlašijivim kašljem 1, za vratico 2 osebi. — (Prostovoljno ognjega8no društvo v Velikih Lašioah) priredi v prostorih gosp. Firana Grtbna v Velikih Lisicah v nedeljo, uue 12 m ^t. t. 1. povodom blagollc vit ve gasilnega orodja s Javnost ♦/ ni.pledojirr* vaportdooa: Zjutraj sprejem gostov. Oh 10. uri slovesna sv misa v župni cersri. Po rtiaš« nloveiinM biagottlovljenje gasilnega orodje, Ob 1. uri banket. Po bank ta ^r.;sta zabava z g.-dbo, petp m itd. Zvečer se spremijo odhajajoči gosti. P.na. Cona ia b*nket po 1 gld. 20 kr. aa osebo brez pijač*. Z% b«n«et treba se je prig'as ti do 9 septembra pri dru št-en* m Umika, g'-sp. Josipa Pavčiču v VVlikib L.A.čah s prispevki Z» goste, ki se ne udeležb tark»t«. skrbrlo ee bode po raznih gret .bi ah za dobro in ceno postrežbo. Društva, ki se slavnusti ud- le/V- naj blagovofe do 10. t. m. naznaniti Število d- Alih udov. — (Iz Preserja) nam piše: Pri tf«ktni ioteriji krnel, podružnice v Preserii 15. avgusta t I. so bile V2dignene sledeče š'ev Ike koji d« bitki so še za deliti in sicer Štev. 1933, 1084, 1925, 38, G93 1072, 1269 in 2456. Lastniki dotičnih dtevilk naj se (glasijo za dobitke pri kmet. podružnici v PreBerju do 30 t. m. — (Umor in samomor) Posestnik Josip Hofbauer pri S/. Ani nad Trzićem je untrehl stoio ženo n aamtga f.ebe. V pismu, katero je zapustil Hofbauer, pr»vi, da jesam »motike svoje plemenite žene*. Ink samomoru ni znan. — (Nesreče) D.»e 31. m. m. je bil blizu Kresnic j.ovcžen železniški čuvaj 46ietni Fran Roblek. Vlak mu je glavo zrmčkal in obe nogi skoro popolnoma cdtrgtl. Ponesrečenec je zapustil 8 nepreskrbljenih otrok. — V D ežuiku, občina Vinice, je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Kobetica. Skoda znaš« 650 gld — Dne 31 m m. ogledovala sta si 191eini Marko Matekovič iu 15-letni Jon. Petrič svoja revolverja. Petr.č je imel v rokah Matekcvičev revolver, kateri se je izprožil. Krcgla je znd^la Mat»ko^iča in pa • v ima ranila. — (Važna razsodba.) Po državnozborskem in pa štajerskem deželnozborskem volilnem redu imajo v skupiui mest in trgov volilno pravico vsi občani , kateri plačujejo vsaj 5 gld. direktnega davka. Primeri se pa, da v kaki kmetski občini stanujoče osebe, katere imajo tam volilno pravico, plačujejo tudi v kakem mestu, spadajočera k mestni skupini, po 5 gld. direktnega davka, a ker nihče dvakrat ne more imeti volilne pravice, nastane vprašanje : Kje imajo taki davkoplačevalci volilno pravico, v skupini mest ali v skupini kmetskih občin. Okrajna glavarstva so doslej razsojala kakor se jim je zdelo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so bile na pr. v Celji take, zunaj mesta bivajoče in nemški stranki pripadajoče osebe brez ugovora vzprejete v imenik mestnih volilcev in so v mestni skupini volile, dočim so bile take — slučajno slovenski stranki pripadajoče — osebe v Laškem, v Šoštanju in drugod črtane iz imenika mestnih volilcev in so morale voliti v kmetskih občinah. Politična oblastva so zakon vedno tako tolmačila, da so imeli Nemci korist, Slovenci pa škodo. Prav radi tega so se nekateri volilci po dr. Dečku pritožili na drž. sodišče in dosegli popoln uspeh. Drž. sodišče je namreč razsodilo, da imajo take osebe volilno pravico v mestih. Ta razsodba je za slovenstvo v spodnještajerskih mestih velike važnosti. — (Slovensko pevsko društvo v Ptuji) uljudno naznanja vsem čestitim gospodom poverje nikem, p. n. društvenikom in slav. slovenskemu občinstvo, da za tekoče leto 1897. odpade nameravana velika pevska slavnost in * a zaradi mno gib narodnih slavuosti, ki so ee tako slovesno in častno vrš le po Spodnjem Štajerskem in v očigled prepotrehnfga vseslovenskega sheda, ki ga ravnokar snujejo in skl.cojejo prvi slovenski rodoljubi na 14. septembra t. I. v belo L ubijano. Redni veliki zbor pa se skliče glasom § 15. društvenih pravil v sredini meseca oktobra t. I. v Ptuj. Prihodnje leto 1898 vršil se bode gotovo veliki pevski zbor, za katerega je določil odbor naslednje pesmi: 1. BJa dransko morje", moški zbor, Hajdrib. 2 „Puzdrav", mešan zbor, Foerster. 3. „Knžaci na morji", mešan zbor, Bandl 4 ,Ave Manja", šesten glasen mešan zbor s Apremijevaojem orkestra, Foerster. 5 „Do imovini", zložil S Greg'rčič, oglasbil Fr. S. Vdhar, novost, moški zbor, od društva 8 častnim danlom nagrajena pesem. 6 „D,mo*ini", zložil S Gregorčič, oglasbil Pahor, novost, mešan zbor, od društva obdarjen s častnim darilom. Vsak izvršujoč društveaik debi v roke za vsako izmej prej navedenih in določenih pesmi partituro v obliki velike osmerke. Zijedno usejamo so p. n. č. gg. poverjenikom vpo slati prazne nab ralne pole za stare in nove drn-štvenike in nabiranje društ.enine za leto 1897 ; n t. i.i .n« pole naj se blagovolijo vračati v zavitkih, draštvtnmn pa 8 poštnimi nakaznicami društvenemu odbora v Ptuj in sicer vsaj do 15. oktobra 1897., dn je mi goče do glavnega zbora raOun skleniti. Po vrnitvi in ■ rejetjl nabiralnih pol oziroma društve-nine za leto 1897. dopoštjejo se čestitim izvršu-jočim članom note določen h pesmi v partiturah. Iz krajev, kjer ni poverjenikov, naročajo lahko po uamezni izvršujoči Člani partiture naravnost pri odbora, ako pošljejo naprej 1 gld. letne društvo-nine. V dolg h zimskih večerih naj se izvršujoči člani, to je, čeetiti pevci in pevke marljivo nče in vadijo, d« bo prihodnji koncert veličasten in sijajen, njegov UBpeh pa velik iu mogočen. Pripomnimo, da se se od društva nagrajeni pesmi „Domovini* pred velikim pevskim »borom ,Slov. pevskega društva v Ptnji" ne smeta peti oziroma izvajati pri nobeni javni narodni nlavnrati. — (Iz Ormoža) so poroča: Daždai olbir je odredil ogledovanje goveda ormoškega okraja in se bode isto vršilo v soboto dae 2 oktobra 1897. od 8. nre naprej na živinakem sejmišča v Ormožu. Za to je cdločeno državnih dani 450 kron in deželnih daril GOO kron, vkup 1050 kron, okra ni zastop ormoški pa je v ta namen odloSil 200 kron. — (Katoliško gospodarsko in politično društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo, dne 19 septembra, ob 3. nri popoln dne v gostilni pri Eliz. Tengg pri Mariji na Ziii javen shod, na katerem bodo gg. deželni poslanci poročali o svojem delovanju v deželnem zboru in g. državni poslanec o ietera v državnem zboru. Dalje se boda govorilo o kmetskih potrebah in o šoli. — (Iz okolice oslovske) se poroča znanemu razupitemu tstu n-miki u nacijonalcev v Bsljaku tole: , Čujte I V gotovih krogih slovenskih ljudskih osrečevalcev se neki govori, da pri prihodnjih dr žavnozbarskih volitvah ne bodo več kaadidirali g. kanonika Lamberta Einspielerja, ampak dež poslanca g Fr. Grafenauerja". — Mio teaa še nismo ničesar slišali, na brž je namea temu, obujati dvome in nezanpnost mej Slovenci, kar pa se prav gotovo ne posreči. — (Koroške novice) Te dni je praznoval predsednik trgovinske in obrtne zbornica, Karol vitez Htliinger, 25letnico, odcar sedi v deželnem odboru koroškem. — V.sled letošnje velike vre menske izpremembe kostatovanih je v ckolici pli-berški troje nlu'ajev, da so ljudje prišli ob um Tudi iz ziljske doline se sliši o tem. — V Piiberku je razsajala otročja bolezen oslovski kašelj ki je zahtevala veliko žrtev — V občini S~ Marjeta pri Veiikovca je prodrla z neznatno večino stara nemška stranka v vseh treh razredih. — (Imenovanje.) Gosp. Iv. Neckermann, dosedanji začasni vodi elj c. kr. pripravnici na Proeeku, je imenovan definitivnim voditeljem tega zavoda. * (Kako dolgo so ženske lepe?) Neumna je trditev, da truja ženska lepota le malo Časa, da je ženska najlepša mej 16.—24 IVom. Tudi poznejša, zrelejša doba obrani lepoto in nekateri trdijo, da so ženske mej 30. in 40. letom najmi kavaejše Zgcdov na našteva veliko izgledov zt to trditev. Lepa Helena n. pr. radi katere je divjala vojna mej Grki in Trojanci, je bila 48 let stara, ko ss je uda a Parisu. As pa zija, krasna žena Perikleja, se je omožila v 37. letu ter je b la sh 38 let na to nejkrasnejsa lepotica v Atenah K le o patra »e bila že 30. let stara, ko se je ndala Anton /i Ana Avstrijska je bila stara 38 let, ko je slovela kot najlepša žena v K ropi Mile. Mara, slavna igralka, je bila najlepša v 45. letu in Mil Recaniier js bila krasna do — 55 letu. Torej niti leta, niti sivi lasje ne pokvarijo lepote, saj slove nrejrovor: £ennka je lepa, dokler sama hoče I * (Velika tatvina.) V Karlovih varih si je najel v soboto zvečer blizu 40 let star tuj mož sobo v hiši zlatarja in kupca z biserji. Ponoči pa je tajec predrl strop, se na vrvi spustil v proda janice ter pokradel on li dragotin in zlatemne v vrednosti za 50 000 gld. 0 tata ni nobenega sledu. — (Zmaga ženskih klobukov) V Italiji divja po čaaop.sih že dolgo hod peresarski boj pfOti damskim klobukom, katere nosijo dame mej gledališkimi predstavami v pritličja. Gospodje se pritožujejo, da radi klobukov ničesar ne vidijo, kar je posebno t -krat strašno sitno, kadar se vrši na pozornici kak imeniten balet Nekdo je vsled t kifi klobukov tožil gledališko ravnateljstvo pri BoJiŠča za cd4kodnino, češ, da je pošteno plačal vstopnino, toda radi mnogih ženskih klobukov ni videl ničesar. Sodišče pa je tožbo odbilo ter celo obsodilo totitelja na povrnitev troškov. Dame torej smejo obdržati klohnke na glavi. * (Nov anarhističen napad) V Barceloni je 3. t m. o p«. Iu noči dvakrat ustrelil na policijskega šefa Portasa anarhist Sempan Bar ril ter ga Hmrtno nevarno ranil. Anarhist je pobegnil ter streljal na preganja'ce. M »ogi sci bdi obstreljeni, dokler ga ni policijski šef P-antarda obstrelil in prijel. Barnl je je s m nekdanjega generalnega svetnika. Pred dvema letoma ga je Porfas v gledališču aretiral, ker 89 je norčeval iz kraljevske zastave. B*rril je bil v zvezi z Angiolittom, morilcem Ganovasa tac se prizna sam anarhistom. * (Telesna zdravnica emirja afganistanskega ) J-dno uajodhčnejših mest, ki jih Zfcstopaio ženske, si je gotovo pridobila angležkinja mis Li lian Hamiltou. M h Hamiltou je bila vzgojena v zavodu CbaltenvAm Collrge. Ko je bila promovirana je šla v Kalkuto; tam je ustanovila l«dy Dufferin, soproga tamošnjega pedkralja, hospit I. Mis Haroil ton je vstopila mej zdravnike tega zavoda. N^koč so ji pripovedovali, da želi afganistanski emir An gležkinjo, ki bi v poletju poučavala njagove dvorne dame o angleških damskih zabavah. Pogumno je nastopila t) težavno službo. Ko »i še bila dolgo tam, je nevarno zbolel emir. M a Hamilton je zdravila in negovala emirja tako skrbno, da se ji js posrečilo popolno ozdravljenje emir,e/o. Zi zahvalo za njeno poeeboo ročooat in izved^nost jo je emir imenoval telesno zdravnico s»ojo, svoje žens ia svojega dvora. Na tem mesta je mis Hamiltoa že nad tri leta Pred kratkem se \* nanenil afganistanski prestolonaslednik v E tooo, in mlada zdrav-mc i ma je bila pr.d Ijena kot ofio-jdaa spremljevalka. Darila i Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani so od 14. avgusta poslali: G. g-om-t -r Prasern ia ov. Križa 1 gd. — N-iinenovani p< grebte v Borovnici 2 gld. 50 kr — G. dr. Vladimir Ž t- k, advokat v Novem mestu, imenom omizja pri Št. v K and ji namesto v.« e- na krsto rajnega g. prof. Vidmarja 6 gld — Po č. g. Martina Medvedu, kapelana v Slov. Bistrici svoto 20 gld. 30 kr , na brano «a novi maši č. g. Antona Jerovšeaa. — Po Č. g. Jakobu Meuhartti kapelami v Ormožu 4 gld. 95 kr., nabrane na novi maši č. g. Franca Tropa v Ormožu iu 6 gld. 31 kr., nabrane ob priMkca ve-8*l'g4 8-sUuka ormoškega gasilaega draštva pri g. Kaiidričn na Z Uiti. — Po č. g. novoroašaiku Mit. Zemljica 108 gld 50 kr. kot dar mariborsxih bo-gosl'>vcev, zložen v preteče »em šolskem leta pod geslom: „Stoti Ciril in Me o i, verni otma Spilar iz Št. Petra na Krasu 1 gld kot: izgubljeno stavo. — G Marija Muha >z Lokve na Kra-,u 100 gld-pokroviteljnine „hkevskih rodo!>ubovu. — Šui ir-tinski otroci 6 gld. 76 kr — Vipavska podružaica 18 gld. — C g Alojzij Veborič, kaptau v Štanca na Stajerkem 5 gld. — Ć g Avgust Škočir, kurat v dež. holmci v Gradca. 5 gld. zi mesec stotem-bnr. — Iz nabiralnika g. E Jegl*ča na Sem pri L h ah 3 gld. 14 kr. — Iz nabiralnika v gostilui „ori pošti" v Št. Juriju ob Taboru 4 gld. — Bog plačaj vsem darovalcem r •!• I ubno požrtvovalnost. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Lj obijani. Dunaj 7. septembra. Danes se je pod cesarjevim predsedstvom vršil skupen ruinister-ski svet. LVOV 7. septembra. Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo drž. poslanca Szajerja. Heb 7. septembra. Včeraj zvečer so bili tu radi aretovanja urednika Iloferja velike de monstracije. Solnograd 7. septembra. Namestnik, grof /iga T h u n, je umrl. Florenca 7. septembra. Včeraj opoldne, zvečer in ponoči primerili so se tu precej močni potresi. Madrid 7. septembra. Zatrjuje se, da odstopi sedanje ministerstvo, in da sestavi maršal Sagasta liberalno vlado. Barcelona 7. septembra. Anarhista Sempana Barilla, kateri je ranil policijskega ravnatelja Portasa', je vojno sodišče obsodilo na 40 let težke ječe. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) XI. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poreča, da se je občina Turjak obrnila do c. kr. dež. vlade s prošnjo, da se ji dovoli poleg že obstoječih dveh živinskih semnjev še troje in sicer 13 aprila, 31. maja in 28. julija. Pred otvoritvijo dolenjskih železnic je bil promet na vozni cesti v okraju zelo živahen. Zaslužka, katerega so imeli takrat prebivalci sedaj nimajo več, ker ves promet oskrbuje železnica. Prebivalstvo se od tedaj skrbno peča z živinorejo, in se je goveja živina zelo pomnožila. — Vsled po-množitve živinjskih semnjev bi se olajšalo kupče-vanje z živino. Zoper semenj 13. aprila so se izrekle občine Polom, Studenec in Krka, zoper onega 31. maja je občina Studenec in zoper 28. julija sta občini Polom in Toplice. Ribnica je pa zoper vsakoršno pomnožitev semnjev. Vsled poizvedovanj so že obstoječi semnji le krajevnega pomena in niso posebno dobro obiskani, ker nima Turjak ugodne lege in ker so vedno dobro obiskani bližnji stari semnji v Zdt-nski vasi, Strugi in Velikih L»ščah, kakor tudi oni ljubljanskega in litijskega okraja, tedaj v turjaškem kraji ni nikake potrebe za pomnožitev semnjev. Sploh je pa poleg obeh semnjev na Turjaku 12. ma'ca in 30. novembra še devetero drugih, ki za ta kraj popolnoma zadoščajo. Z narodno gospodarskega stališča se nikakor ne more priporočati pomnožitev semnjev, pač pa je odsek za premeščenje obeh obstoječih semnjev na ugodnejši čas, ker trdi občina, da sta radi tega slabo obiskana, ker je za uja določeni čas zelo neugoden za semnje sploh. Odsek predlaga : Zbornica naj se v svojem poročila do c. kr. deželne vlade izreče v tem snrslu. — Predlog se vsprejme XII. Zbornični svetnik Karol Pollak poroča, da se je obrnila c. kr. deželna vlada na zbornico z dne 14. janija 1897, naj se izreče svoje mnenje o premenjeni prošnji občine kostanjeviSke za dovoljenje dveh novih semnjev in o sejmskem tarifu. Lansko leto je občina kostanjeviška prosila, da bi se ji poleg že obstoječih štirih letnih in živinskih semnjev dovolila še dva in to dne 17. januvarja in 16. maja vsakega leta. Zbornica se je tedaj izrekla za dovolitev semnja 17. januvarja, ugovarjala pa je dovolitvi semnja v dan IG. maja, ker je ta dan tudi semenj v Rovišah m bi temu škodoval; vsled tega prosi sedaj občina, da bi se dovolila semnja dne 17. januvarja in 31. maja vsakega leta. Odsek je mnenja, da je lega mesta Kostanjevice cgodna za semnje, strinja se tedaj s priporočilom c. kr. okr. glavaratva in priporoča dovolitev obeh semnjev. Sejmski tarif je določen v smislu postave z dne 3. decembra 1868, dež. zak št 17 in ker je nadzorovanje živinskih semnjev spojeno z velikimi stroški, tedaj gotovo niso določene taksu previsoke. Odsek toraj predlaga: Zbornica poročaj v navedenem smislu na c. kr. deželno vlado. — Predlog se vzjirejme. (Dalje prih.) ff i / hoi-u.i doltafe "^Ji Tamio -Chiiiiii tinktura za lase »krepcuje in ohranjuje lasi&če in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnira navodom 5« kr. -»$►■ Jedinu eaalogta (90—85) Ukarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. 1% iirailiiejura lista. Isvrftllne »»ii ekMekatlvue «lrnžbet Andreja Jen kovic a zemljišče v Kalu in Štefana Kontela jio-sestvo v Kalu lobe prvikrat; Domenika in Marijo P upi s zemljišča v Dolenji Kofiani in Antona S m e r d u posestvo v Trnu (obe dru^ikrati, dne 10. septembra v Postojini, Ivana Kamnikarja posestvo v Srednji vasi, cenjeno 11;7() gld., dne 11. septembra v Ljubljani. Franceta Mi beliča zemljišče v Mali I lačni, dne 11. eeptembra in 11. oktobra v Ljnbliani. Blaža Saj ovi ca zemlji&ča v Hribu pri Beli, cenjena 3130 gld. in Frana Osredkarja zemljišča v Savinji peči, cenjena 2586 gld, obe dne 11. septembra in 12. oktobra v Kamniku. Umrli so r LJubljani: Dne 5. septembra: Marija Kastelic, Šivilja, 22 let, Ozke ulice &t. 4, jetika. V deželni bolnici: Dne 4. septembra I Anton Cerar, delavec. 43 let, jetika. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. September j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrima v mm. v 24 urah 6. 9. zvečer 1322 150 sr. j/.iih. skoro obi. 7. 7. zjutraj 729 7 136 sr. avsh. del. jasno 00 m 2. popol. 7313 14-d si jjvzh. dež Srednja včerajšnja temperatura 14*2°, za 20° pod normalom. DD\3_naJslra, "borza. dne 7. septembra 1897. ■ tf.ispui državni dolg v notah . jkapni državni dolg v srebrn .... ♦ vHtrijska zla t ji renta avstrijska kronska renta Jgeraka s lata renta 4 . . Igeraka krona k a renta 4 D .vstro-oger&ke bančne delnico ireditne delnioe . . . ■ondon vista........ 'Jetniki drž. bankovoi u ■ •'<■ mark (> mark . . 4) frankov talijanaki bankovci >, kr, eekini . . . Dne 6. septembra 1897 „ državne erečke ie 1. 1654 po 250 gld. Jržavno srečke ia I. 1864 po 100 gld.. . Dunava rog. srečke &°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati sast liati Kreditne srečke po 100 gld...... ftudolfove srečke po 10 gld..... akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramwav-drnst. velj. 170 gld. a. v Papirnati rabeli 102 40 ar. 102 40 p 124 ■ 50 101 a 60 199 40 99 80 950 — 365 60 119 80 58 75 11 - 74 S 52'/, 45 15 P. • 64 159 gld. _ kr. 189 • 50 129 — .1 99 40 198 ■ 50 ■ 22 50 ■ 26 • — 166 b — • 458 • — 27V« , »Glasbena Matica1' v Ljubljani. Na glasbeni Šoli „Glasb«ne Matice* v Ljubljani se ima v prihodnjem šolskem letu nastaviti učitelj za čelo in klavir s 600 gld. začasne letne plače. — Prosilci za to službo, katerim je potrebno tudi znanje 'kacega slovanskega jezika, naj svojo s spričali opremljene prršnje pošljejo predsedniku „Glasbene Maticeu ■Tranu liti viilliarju v Ljubljani. (1352—3) G I faa w trn ■ — n M F\ux, Gospodske nlice Posredovalnica stanovanj in služeb Iš«'-e aaiajtao s Kuharico, hiSinJo pestunje In nataka- rloe. Prav dobra mesta, in sicer za Ljubljano, Dunaj, Gradec, Reko, Ptilj, Trst, Tržič, Koper, Celje itd. (1349) Ved močnih deklet za vsa z letnimi spričevali priporočam kar najbolje. 6 3 S" J* s 0 z. t n c i © G. Flux, Gospodske nlice 6 Služba hišnika (IIausmcistcr.> Pri podpisanemu vodstva oddati je služba hišnika z mesečno mezdo 12 gld., prostim stanovanjem in svečavo. Isti mora biti spreten krojač ali pa čevljar. Njegovi ženi izročeno je pranje telesnega jierila učencev, proti ugotovljenemu plačilu. Hišnik mora biti skozi pošten in trezen človek ter brpz otrok. Prošnje sprejme podpisano vodstvo do vštetega 15. septembra; nastop službe dne I. oktobra t I. Vodstvo dež. kranjske vinarsko, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dnć 1. septembra 1897. 1321—2) Daje se s tem javno na znanje, da se hočeta poročiti 1) rudar Fran Tlleliiiž, stanujoč v Glad-beek-u, sin v Bovcu na Avstrijskem živečih zakoncev, trgovca Frana Mil kuža in Marije rojene Mlekuž, 2.) in brezposelna lti>/in;i liomuc. stanujoča v Bovcu na Avstrijskem, tči v Bovca živečih zakoncev, trgovca Antona Komaca in Marije rojene Kovač. Ta oklic se razglasi v občinah Gladbeck in Bovec na Avstrijskem. Gladbeck dne 2. septembra 1897. Kr. pr. stanovski urad Gladbeck, okraj Recklinghausen. Stanovski uradnik: (i34 Nkozi celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Naqrobne vence v največji izberi iu po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—67) priporoča Karol Recknagel. Spreten knjigovez kateri je vojaščine že prost t»r samec dobi trajno Službo. — Ponudbe oglasiti je pri upravništvu B SI m venskega Naroda". (1313 — 1) Trgovski pomočnik izučen v trgovini mešanega blaga, šel I > slo p Ml v mIu£I»o uu»| u 11 kune|f, Ponudb« pod Šifro ..l'omociilk■• vzprejema uprav-nifitvo ^Slovenskega Naroda". [1888—2) Išče se hišni oskrbnik oženjen in izučen tudi v knjigovodstvu. — Natančneje so izve" pri KUJ! l*re«Iovi<»-ia, na Poljanskem trgu št. 5 (1848— 1) Matevž Kemperle sodar v Podbrezju pri Podnartu na Gorenjskem prevzema vsake vrste dela, spadajoča v njegovo stroko, Izdeluje nove posodo tn- popravlja atare. Posebno se priporoča tovarnam. Dobro, suho blago. Za Bolirino 111 trpežno delo se jamdi. (I'fl7-1) ®Sf7~ Proda ee baraka v „Zvezdi" obstoječa iz 170 de*k m*j njimi 70 oglaj^nih, 28 do 34 cm širokih dnsk, dvojno obložena. Straoišon in drvarnica. — Natančneje v c kr. tabačni tr..liki v „Zvezditt. 11.144-1) KonciiDijenta veščega slovenskega in laškega jezika, vzprejtne dr. O i o k a ESihair (1348-1) odvetnik v Trstu, ulica S. Spiridione št. 3 z dvojno steno, 2 opeko krita, aa dobro zaj)ira, skoio nova, pot' m špecerijska oprava proda se takoj za primerno ceno. Kje? pove upravnifitvo nSlov. Naroda". (1846—1) Iščejo Milnim ljudje neoporeceneca značaja, ki so anani v lioljsih krogih po deželi, ali za stalno zastopstvo ali /.a prosti f.ts. Strokovnih ■nanj ni treba; to službo lahko opravlja vsakdo in v vsakem kraju. Pri dobri i/.vežbanosti —2) iJWtf~ tisoč grolrlol ln aploh v vseh drugih mestih ln kopališčih po ene§:a. Pla&ilo dobra provizija in zagoto vije njo zasebnega zastopnlitva proti gotovini. Značajne ln zgovorno osebe naj pošiljajo ponudbo pud: Podjetje " posto restante Gradec. 1838—2) llmlm-Nkit ii|»a*av» riidtaikia .lioNiiln6 v Si 11 j.tiko. pošta Jajoe v Iftoaaai, Išvv 2 siMiii litima lm ki umeta izdelavanje navadnega kotlovinskega blaga ter ju dobio plača v akordu. Pogoj je: Da nista stara nad 00 let in popoln ma trezna človeka. fl80B—9) odpravi v 7 dneh popolnoma dr. CliriHtoir-a Ambra (1288-8) izborni neškodljivi jedino gotovo ufiinkujoce sredstvo proti pegam in za olepSanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po KO nove. ima na prodaj »JoN. I ; i v 1--j: i leluiriui v I . j 11 I > i ; : i 11 i. 4*hw A. A. 4W jAw -*W ^Bkv ^k^vV^^fev. 1 JOSIP REICH HP -flL. isttitst 4 likanje sukna, barvarija£ < in kemična spiralnica > j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4w ^ se priporoča za vsa v to stroko spada- W 2 124) joča dela. r * Postrežba točna. — Gene nizke. ^ ww w w w w wp ? ■> ¥ » » y Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (25- Ustnega i/.delka za dame, ■[>■ »de in otroke je vedno na izhero. Vsa1.orint naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere bo shranjujejo in zaznaiiu-iiujejo. r*ri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoBlati. J/zor Alojzij Erjavec j.1 «(ia) čevljarski mojster Prej & Zor b E F. Casserm £3 v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 & e priporoča se prečast. duhovščini in slav. fe> Js občinstvu za ob.Ino narocavanje ružno- vrstnih oltuvnl, katera izvršuje ceurt, t? 4J» pofiteno in iz zanesljivo trpežnega usnja ^ J od najfinejše do najpnprostejse oblike. £ *5 Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom P gj naj se blagovoljno pridene vzorec. ^ oderci izvrstne fapone, najboljši izdelek 1111 |<*«*ii«*J«» pri g ALOJZIJU PERSCHE Pred Škcfljo 22, H«l* m^tne liiie. isbbj krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. nnif blagajnice drž. železnic uradnikov ■v IjJtjlTdIJani, Š*3lera.TD-u.rg*OTr© nalloo št. -3b se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši fnQoni in oajpovoljuejsih c»iiah. Angleško, francosko in tu/.eraako robo ima na skladišču Ncpr emociji ve haveloke izdeluje po najnižji, brozkonknrenćnl oenl. — Gospođom uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sabljo, medo, klobuke za parado itd. (IUU7) Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljeno I iiihlion^ Pri ..predicl 1830. LJUUlJdlld, pr| križu". Stari trg- št. 1. 3. 213 Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga « suknenega in manu-fakturnega blaga. I k i^nr>e ^ i>nr> ^nn^ u >vnn^ 4* ^ L j ubijana, Frančiškanske ulice 4. £ 9 Pleskarska mojstra c. kr. državne in P f- c. kr. priv. južne železnice. P Slikarja napisov, 31 stavblnakA. in pohistrona pleskarja, flf 9 Tovarna za oljnate barve, lak C ^ in pokost. (34) *j *s Zaloga orltgliiuliictsrt Uttrlmlliiejta. ^ "i- MaŠ>-oba za konjska kopita in usnje, f? aa l Največja izber naiaovejšega I svilnatega blaga črno in hurvtiNto, za cele obleke in Mu...-, priporoča po utajili* j Hi ceutala (35) o j zi j Persche I Pred Škofijo 22, poleg m estne hiše. Pijte domači liker j iz planinskih zelišč |99Trigflaw ini m i n li ii m irrT»™raggT-=35Bs 11.1 C«'lat \.>l|.> t mhi|,i I J. Klauer v L ubijani. | Puškar in prodajalec biciklov. FRAN KAS SER V Ljubljani Selenburgove ulice 6, Najboljše urejena ^ PF dolavnloa za popravljanje blol hlov ln šivalnih strojev -fl** f (27) J. J. NAGLAS Ljubljana (20) Turjaški trg štev. 7. 3 I^3.rxir3i Toni ai) V a mlini« I u -I. :B priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško obit izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoča gg. hišnim posestnikom *i vezi za. stavbo J ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. '5 Ljubljana, lMiiinjaka cesta it« 18. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. jj Ceniki zastonj in franko. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo m Poljanski nasip št. 8 (Reichon Uit) pri por«, ča svojo bogato zalogo čstGclilniJh. ognjišč UH|pripr«»Nte|Alli, kakor tudi nuj ti • sj: l žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kablami. Poprav IJunf« liii■■<•'.» In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrfie. HENRIK jjNDA jHceneni lepi klobuki za^ damo, Veduo zadnje novosti. 1*1.}. Mi* i JU se nrno ln prav po ceni. Mmlni iimuli fr.ink.i m nitUaj. tk__L-af (22) LJUBLJANA. (3«) " "^"r 'Z - "v ■". 1 t"" *."* ~t-." * "T:.'' ■ '.'v ■• -i Anton S^v^&il^^v Sv, Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv, Petra cesta št, 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic iu plaščev za gospe, nepre-močljivili liavelokov itd. Obleke |»" »n,»ri se po najnovejših osoroih in po najnižjih cenah solidno iu najhitreje izgotovljajo. (BO) S3f® r>t— (88) Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vaeh vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najflnejfeo kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v atenskih urah vodno v zalogi. 23 Poprave se Izvršujejo najtodneje . ■BB3 BI -t--ae>-a»e<>4i 'i^ -» ehanik Ivan Škerl f Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani li l^ulcliijc ln pepra viji« {3 bivalno m4^irimjii|<^ sobne boieolue m uaiBSpii*^eiaJ«9m W5iv<;it.. Pekarija Slaščičarna Fran l>ettejr X_ij\n."bl3a.n.a., Stari trgr štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji Posebno pa priporočam avoje izvrstuo nIuuio-rexiiic« in mlat IIsilkatere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (3i) Cenilci -zastonj ln poštnino prosto. JiEOB ZiUZlIi t Ljubljani, na Starem trgu št. 21 postreza točno z najraznovrstnejilml štirikrat na dan svetimi, nknenlml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski in m pekovski obrt spadaj očimi Izdelki. i Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst krah na vago, ržen kruh in prepe čeneo (Vanille Zwiebaok). ČvUv> CelOTOa Beljaka, Pransenafosto. — Ob 7. uri r..'. min. zjutraj u«.il.nl vlnlc i/. I, • lu. Sveder, ob 9. uri 65 min. .v.-..tir (Posloclujl vlak I« h B«dOlJa| 'In prannlklh ) Svojo zalogo raznovrstnih, kritih in nekritih voz, landauerji, brek (vis-u-vis sedeži) priporoča slavnomu občinstvu Ivan Demšar (naslednik Fr. Šiške) (1210—6) v lij ubijani, Marije Terezije cesta št. 6. se vzamejo na hrano in stanovanje. — Naslov: < ■ ■! i Železu i li iir. Marije Terezije oesta št 1, III. nadstropje na desno _ Za varstvo občln-atva proti vsem ponarejanjem "brez vrednosti imam odslej to oblastveno reglstrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura bala*mica) iz antrflja varuha Ickiiru* in tovarne farmaoevliaiih izdelkov A. Thieny v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdravHtvonftm ohlastvu pre- ušeno in ocenjeno. Najstarejše, niijrpplnejše in naj-OOlOjsO ljudsko domare zdravilo, tolažeče prunp in pij urne boli, krč v želodcu i t «1. za notranjo in vnnnjo v porabo. V znak pristnosti je vsaka steklenička zaprta s srebrnim toltolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ..Adolf Tlii»'rry. I« ktariiii pri SBgl>l|u \»-mlui". Vsak halzam, ki nima pori stoječe seleno t i it um taihtvene znunike, nuj hv zavrne kot tim manj vredno rim cenrjše ponarejenje. naj h«' torej \o«1iio im zeleno «arMtveuo r.nainko •goraj s»oJ«iol Ponarejaloi in posnemovalci bjo-jaga jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednostnih ponarejenih, občinstvo slejirčili družili bal/.umskih znamk, ne bodo na podlagi zakona za varstvo znamk Htrogo Hodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, u»| Nt' iitiroČH miriivuo*t iu mlrcsujc : Auu**l|n Varuha lebarun ( S»;, J:i v 1" ■ • uimli pri IC .-iti i ii • SI :i-iinl. C«na franko za vsiko pofitno postajo nsi Avstro-Ogenkem je za 1W malih ali 15 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali li dvojnih ste-klenic A K 60 vin Manj nego lil malih ali G dvojnih ataklenio se ne pošilja BaspoiUja se samo proti po-prejSnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (S37 —13) fjafr l'itr.1 nuj m«» vedno iiHlnuUii tita :;'.i-m'«» »eleu«» vn-M-.r. Frana Mnnda, odvetniku v LJubljani. (1188—9) ¥XZI$KXC£ priporoča Narodna Tiskarna, Na c. kr. veliki gimnaziji v JT^jubijani se prične šolsko leto 1897/8 dn6 18. septembra s slovesno službo Božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, naj se, spremljani od svojih stanšev ali njih odgovornih zastop-n kov, oglase dnš 15 septembra mej 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj priinjt6 rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske Sole, katero so v zadnjem času pohajali. V slovenski oddelek prvega razreda se v tpm obroku učenci na novo ne bodo vzprejemali. — Vzprejemiie skušnje za prvi razred se pridno1 du6 16. septembra ob 8. uri. — V drugu razrede lia 110VO vstopajoči učenci BO bodo vzprejemali dn6 16. septembra od 9. do 12. uro. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadjega poluletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnino ali užtvali ustanove, tudi ►dotične dekrete. — Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase" dne" 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega poluletja. Vsak uoenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzpre-(jemnine. Učenci, ki po svojom rojstvu ali po rolbinskih razmerah pripadajo fozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokro-*ogtin in Zatičini, so smejo po naredbi veloslavnega c. k. deželnega šolskega pveta z dne 28. avgusta 1. 1894 , št. 2354, na tukajšnji gimnaziji vzpre-{jemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le Jjpo dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani. (1835—S) dne 2. septembra 1897. 1. na Hrvatskem od postaje Zabok-Krapinske toplice Zagorske železnice 1 uro oddaljene. Omnibns vozi do konca septembra k vsakemu vlaku. Odprte do konca oktobra. Stanovanja od 1. septembra naprej za 25", ceneje. Izvrstno urejeno zdravilišče, toplo podnebje itd. itd. — Vsakdanja koncerte zdraviliške fodb'i prireja godba c. in kr. peSpolka narlvoj voda Leopold trajno do 18. septembra. (1289—.1) Stev. 684. M. Sol. sv. hi' Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: Na I. in II. mestni deški petrazrednici, na mestni n^rrnki deški petraz« rednici, na mestni dekliški osemrazrednici, na vnanjih dekliških šolah v uršu-linskem samostanu, na mestni nemški dekliški iestrazrednioi in na mestni dvorazrednici na Birji — se začne šolsko leto 1897 8 ;ggSsr v soboto dne 18. septembra s klicanjem sv. Duha. Za vpisanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk sta določena in lt. september t i. Vpisalo in sprejemalo se bode; Za I. mestno deško petrazrodntco v šolskem poslopji v Komenskegi ulici; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno nemško deško petrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za mestno dekliško osemrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za vnanjo dekliške šole pri Uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško šestrazrednico v šoluketn poslopji v Erjavčevih ulicah; za dvorazrednico na Barji v šotakem poslopji na Karolinški zemlji. Otroci, kateri ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestm šole z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega svetn. (13f>l—l) C. Kr. mestni šolski svet r Izubijani. dne 1. septembra 1897. Mestna višja dekliška šola v Ljubljani Gospodske ulice št. 8. Šolsko leto 1897 98 se prične dne 20. septembra. Vpisovanje za prvi in drugi letnik bede od 13. —17. septembra vsak dan dopoludne od 11.—12, uro v ravnateljevi pisarni. Dne 18 septembra bode vzprejemni izpit za tiste učenke I. letnika, ki niso dovršile 8 razreda ljudske ali 2. razreda meščanske šolo in tiste učenke II. letnika, ki niso še dovršile I. letnika višj9 dekliške šob*. Deklice, katere žele vstopiti v I. letnik višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom 8. razreda ljudske ali 3 razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo izpolnile 14. leto vsaj v prvem polletju šolskega leti, Imenovana šolska spričevala zamore nadomestiti tudi vzprejemni izpit. Vsaka deklica plača pri vpisovanju .2 gld. prispevka za učila. Učenka I. letnika pa razven tega še 2 gld. vzprejemnine. — Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto. Obligatni učni prtdmeti so: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepisjo, matematika, fiiika, priro lopisje, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letniku), gospodinjstvo (v III. letnika). Mestna višja dekliška šola ima značaj srednje šole, podpirata jo država in dežela kranjska, na njej poučujejo večinoma profesorji c. kr. sreinjih šol. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahtevo tudi šolski statut in učni načrt. V Ljubljai, dne 7. septembra 1897. (1.151-1) Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole. Razglas. Xa c. kr. «1 rž. v nI vK|l K.nmazl|l v Kriiiifii vpisasali se bodo učenci, kateri nanr ravajo stopiti v prvi razred v sredo, dne 15. septembra od M. do 12. nr.* v ravnateljevi pisarni v novem gimnuziji-kem poslopji. Vsprejemi-h skušnja vršile se bodo v četrtek, dne It",, septembra od >/j9 ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spi* mstvu »tarifov ali njitiovih namestnikov ter Daj prineno seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprrjemna faksa je določana na S gld. 50 kr., ki se bode onim, ki skušnja n»' bi prestati, vrnila V II, III, IV. in V. r.izrtd se bodo učpnci Vtpr*}«U>ali |»ieml>ru. šolsko leto 1897/98 se začne dne 18. septembra s bIov sno službo božjo na čast sv. dubu Ravnateljstvo c, kr. državne višje gimnazije v Kranju dne 1 septembra 1897. KoncMijoairan po vin. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, 8t. 5373. Severno-nemški Brzoparnidke vožnjo v N o w y o r k I/. Bremena ob torkih in sobotah. I/. Southamptona oair, Cher- bourg^a ob iredab in Dadtljab, Iz Genove oairoma Noapolja via Gibraltar 9*8krat meeeAn Bremen-Juž. Amerika. V Monto vldoo. Bremen-Sev. Amerika. V Nowyork. V timora. rekomorska vožnja v Newyork 7—8 dni). Bremen-Iztočna Azija. V Kino. tj v Bremen - Avstralija. I japan. V Adolatdo, no77-"nboarsvdnev i Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard T a, v c a. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Prva kranjska izflelovalnica novib bicitije? *\ _ Josip Kolar v poslop j i»» rc po d te« Najuljudneje javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka ia jih priporočam vsom kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi »odpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Im«m pa tuili velika Balogo najfinejših angleških ln dunajskih koles po jonavadno nizkih cenah Ker Imam Bedaj n ejeno delalnlco za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenaro-latl, ponikljatl ln lakirati, iz starih nove narejatl ln izvrševati najtežav-aejša popravila najbolje in naj točneje Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velespostcvanjcm se uljudno priporočam (3r.8-28) Josip Kolar. 0 o o o Ji 0 i i o Naznanilo. I BOJam ae u'judno naznaniti, da sem svojo 8 0 « 0 n n i 0 « n n i stani in m z Brega št. 6 prei «e«til«a v Gospodske ulice št 6 pri tleh na desno. (181J_8 Kt-r fita obe p'đj. tji loćeni drugo od dnzsega, 8« morem pcaiadovalnemii ponlu posvetiti z največjo pnzncBtjo. Po novih 91 :.njili zvezali mi • možno ustrezati najdalje aegajočim zaliti-vam. Separirana soba za predstavljanje in razgovarjanje. Opravilne ure od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i « 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Gospodske ulice št. 6. Ste v. 585. Pričetek šole. M. s. d st Prvi mestni slovenski otroški vrtec v Komenskeg^ ulicah otvori se letos fjćSF dnć 17. septembra s sv. maso, katera bode v f irni cerkvi s/. Petra ob polosmih zjutraj. Vpisovali se bodo ttr< ci dno fO. NC|fttcml»rA t. I. od devetih do dVanajel h dopola ne in od dveh do petih popoludne v prostorih zavoda » Komtnakoga ulic h št. 10 v I. nadstropji. G. kr. mestni šolski svet ljubljanski, (130—1) dne 1. septembra 1897. i i s ti a i Čast mi je cenjenim p. n. damam uljudno naznanjati, da je gospica, katera ja bila doslej v mojem salonu modnih klobukov kot prva moč nastavljena, zapustila mojo trgovino ter sem se potrudil, da sem dobil na nje mesto najboljšo nadomestovalko. Sedhj angaževana gospica, ki je svoje mesto nastopila s 1. septembrom, delovala je doslej v Parizu in Monakovem v prvih salonih in upam, da mi bode omogočeno z njeno pomočjo častitim damam popolnoma ustreči. Ob jednern se zahvaljujem za dosedaj mi v tako obilnej meri izkazano zaupanje, katero si hočem v prihodnje s po-StenO in najcenejo postrežbo ohraniti. Z odličnim spoštovanjem (1336-2) J- S- Benedikt. Otvoritev trgovine. Dovoljujem si s tem ■lavnemu p. i. občinstvu uljudno naznaniti, da som to dni otvoril svojo lastno v Ljubljani, Šelenburg-ove ulice št 3 v Koslerjevi hi$i. Pri meni je dobiti različno vrste usnja bodisi za fino, labko, bodisi za težko obn> talo in sicer na drobno in na debelo za solidne cene. Blago v moji zalogi je fine, dobra in trpežne kakovosti. Tudi imam na prodaj vse v čevljarsko obrt spadajoče potrebščine z najboljših tovarn. Priporočam se za obilen obisk tor zagotavljam, da bom vsakogar postregel v njegovo zadovoljnost glede dobrote blaga in solidne cene. Z odličnim spo&tovanjem Josip Pollak. (1839—9) 000000000000000000000000000 0 g Prva hrvatska, tovarna salam, suhega mesa in masti I M. Gavrilović sinova v Petrinjis S 0 0 0 0 0 0 0 S 0 0 Čast nam je opozarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce na našo o o čisto domačo mast.! « Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Da bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo nafto mast razkrojiti v „Javnem razkrojnem zavodu dra. S. Bošnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobčen 22. decembra 189G natančui razkrojbeni uspeh a temle zaključkom: nIzcvrta mast, ki nam je bila predloženn, je povsem čin ta, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to likrat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo." Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro ime naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma. Dobiva se v vseh boljših trgovinah na '^Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost $ uli po n. ■' ih zastopnikih gg. A. Butscher, Ljubljana; C.Walzer, 0 Celje; A. Stocker in drug, Gorica. 0 Z odličnim spoštovanjem (G48—17) $ prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti « M. Gavrilović sinova v Petrinji. | 000000Q00»Q,0<,QHQH»00000000O0OJ Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*. g 0 o « O o o o o O % o 0