Političen list za slovenski narod. P» poiti ргфаап velj»: Za telo Uto predplalaa Ji tU», sa pol leta 8 fld., sa fietsrt le'a i tU-, M ledsa мис 1 fld.40 kr. J -f? i . V administraciji pnjaman volja: Ш lato 11 fU., ia pol lata в fld., za te trt leta S fld., ia jeden bum 1 ▼ Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« aa leto. Роаашпе Itevilke po 1 kr. J fld. f Raročnino ln osnanlla (iaserate) vsprejema upravnlltvo ia ekipedletja v „Katol. Tlskarii", Kopitarjeve uliee It. 2. Rokopisi ie ne тгабајо, nefraokovana piima ne vsprejemajo. Vredništvo jo v gemenilklh nlleah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, Ursemii nedelje in praznike, ob pol 6 tiri popoldne. &tev. 211. V Ljubljani, v četrtek 16. septembra 1897. Letnilt XXV. Vseslovenski in istrsko-lirvatski shod. (Dalje.) Narodno gospodarstvo. (Govoril poslanec in vodja Fr. Povie.) Če ei ogledamo naš narodno-gospodarski položaj, priznati moramo kot trezni opazovalci, da je nepovoljen. NaSe ljudstvo se peča večinoma s poljedelstvom, katero sploh po vsej Evropi hira in bije trd boj za svoj obstanek, in ne bom o tem donaSal dokazov, vsaj ves svet to priznava. Pa tudi naSa obrt bi morala biti na višji stopinji, kajti v sedanjih časih zamore le oni obrtnik vztrajati, ki ima poleg temeljitega strokovnega znanja vsa sredstva za cenejo produkcijo. Veliki kapital razpolaga z najraznovrstnejSimi stroji in zatira malo obrt. V obeh strokah, poljedelstvu in obrtniji, pa velja, biti povsem kos nalogi svoji, in v to treba temeljite strokovne izobrazbe. Zato bodi nam skrb, da se za kmetijstvo in obrtnijo osnujejo poučni zavodi, seveda v materinščini. Ali ni žalostno, da ee morajo slovenski kmetski sinovi na Štajerskem le v nemSkih zavodih Solati, ako želč v svoji stroki izobraziti se, isto tako slovensko-hrvatski kmetski mladeniči ne najdejo v Istri, svoji domovini, gospodarskega izobraževaliSča z materinskim poučnim jezikom. Kaj naj rečem o odnoSajih na Ko-rotanu ? Prevažna je obrt za naše primorske brate, pa ti morajo poprej biti veSči italijanskega ali nemškega jezika, ako hočejo v tržaSki obrtni Soli izobraziti se. Ali ni to že dovolj jasen dokaz, da se nam cel6 v strokovni izobrazbi naSi ne dovoljuje pouk v materinščini, ko osobito v kmetijsko šolo prihaja kmetski sin, ki se zopet vrne na svoj dom in se ima le v svoji etroki izobraziti. Tu že je najjasnisi dokaz, da naši sosedje nimajo najmanjšega čuta za jednakopravnost ter da celo v strokovnih izobraževaliSčih skuSajo naSo mladino raz-naroditi. Če je vladi res mar na tem, da hoče tudi nam biti pravična,' odpravi naj na tržaSki obrtni Soli krivico, ki se nam godi, in dokler ne dosežemo narodne avtonomije, naj vlada uporablja svojo moč, da omogoči naSi mladini, strokovno izobraziti se v materinščini. Ona lahko državne subvencije, katere deli deželam za vzdržavanje kmetijskih Sol, deli s pogojem, da ae za slovenske sinove priredč zavodi s slovenskim poučnim jezikom, ali naj deli zdatne Štipendije, da bodo zamogli naši kmetski mladeniči obiskovati gospodarske zavode s slovenskim poučnim jezikom. Le mali del naSega naroda bavi se s trgo vino, v kateri bi morali pač biti gospodarji na oba-lih naSega jadranskega morja. Kakor je osobito velika obrt v rokah nam nenaklonjenih tujih kapitalistov, istotako je velika trgovina v tujih rokah. Tu nas čaka istotako obširno polje naSe delavnosti, vsaj vidimo, kako tuji trgovski živelj v Trstu oholo postopa proti nam. V trgovini pa velja ne le denar, ampak tudi strokovna izobrazba, zato mortmo delovati na to, đa si pridobimo višjo trgovsko učilnico, v kateri se bode пава mladež zamogla temeljito pripraviti za trgovski stan, in naši mladi trgovci morajo iti daleč v svet, da se pouče o odnoSajih velike svetovne trgovine. Naj služijo nam v tem v vzgled osobito Angleži in Nemci, ki slede tje, kjer se razvija svetovna trgovina. i Malce večje pogumnosti in podvzetnosti pa si; moramo prisvojiti. Postaviti si moramo kot prvo nalogo svojo zboljšanje naših gospodarskih razmer. Mi moramo doseči, da bomo gospodarsko močni stan pa jednakoveljavni г diugimi narodi; .s katerimi imamo tekmovati in boriti^ se -'tudi za svoj gospodarski obstanek. S tem pap6stanemo tudi neodvisni in samostalni in Se le'potefn bo nam mogoče doseči tudi v narodnem oziru, kar nam gre. Država pa je dolžna in od njene vlade zahtevati smemo, da nam daje predpogojev v to, to so : dobra izobraževališča, Sole sploh, dobri zakoni, ki nas varujejo v naSi pošteni produkciji (kakor zakon proti ponarejevanju živil, vina, masla, proti sleparski kupčiji s žitom, ki je postalo le borzno blago ;) dobra komunikacijska sredstva po suhem in morju ter rekah, ki ,nogočuiejo daljni izvoz naših izdelkov v svetovni trg. Vlada pa skrbi za zboljšanje le prehudo zanemarjenega kmetijstva naSega z zdatnimi subvencijami, da zboljSamo naša zemljišča, da povzdignemo živinorejo, za katero so večinoma naše slovenske pokrajine kakor ustvarjene, tako osobito cela Kranjska, KoroSka, Štajersko, in bi zamogli v tej stroki dospeti do visoke stopinje, s tem pa do boljših gospod, razmer. Le poglejmo vspeh živinoreje na Gorenjskem v preteklem desetletju, kako očividen je, in zakaj bi tudi naše pokrajine ne mogle imeti govedo, po katero hodijo kupci iz daljnih krajev ter za njo plačujejo visoke cene, ker žival za pleme se vedno dražje plačuje. NaSe vinorodne pokrajine zadela je huda nezgoda, trtna uS, ki je grozila opustošiti in povsem uničiti naše lepe zelene gorice. Toda, hvala Bogu, po zeleni Štajerski, kjer se je ta nezgoda najprej pokazala, in sosedni Kranjski, pokazal se je naSega ljudstva lep značaj moSke vztrajnosti in ljubezen do priljubljene rodne zemlje dala je pogum, da so naSi vinogradarji lotili se zopetne obnovitve vinogradov in je že polno lepih zelenih goric re-generiranih. Državne vlade dolžnost pa je, da ne po ma-čehasto, ampak s polno roko podpira naše vino-gradarje pri obnovitvi vinogradov, pri delu resnično požrtvovalnem, trudapolnem in tudi dragem. Vsaj se pri tem ravna, da si država ohrani na tisoče poštenih rodbin, ki nahajajo v vinarstvu svoj zaslužek in obstanek, in dolžna je država, skrbeti za svoje narode. Svetovne trgovinske razmere pa nanesle so do razmer, da posameznik ne more obstati. Zato so začeli umni gospodarji združevati se, vsaj velja vedno, da v združbi je moč. Le združeni bodo kmetovalci kos svoji nalogi, bodo zmožni, vzdrževati se v veliki konkurenci, ki jim nastaja po velikih podjetjih in kapitalu. Nastale so razmere v svetovni trgovini, da nihče ne povprašuje po majhnem blagu. Le velik podjetnik mora ponudbe staviti in le nanj se ozira veliki kupec. Kako malo skupi kmetovalec n. pr. za sadje in kako drago ga kupuje konsument, razlika, nakupne cene in prodajalne je pogostoma velikanska in vso diferenco dobi prekupec. Zakaj bi kmetovalci te zdatne diference ne dobili 1 Vsekako pa je v to potrebno, da se kmetovalci združijo, ker le tako bodo zamogli tudi v veliki množini nastopati na trg kot ponudniki in prevzemati dobavo žita, vina za ces. armado, kakor se to že večinoma godi v Nemčiji. Le združeni kmetovalci zmožni bodo izkoriščati doslej le velikim podjetjem podeljene olajšave prevoznih tarifov po železnicah, katere popuščajo ceno, kolikor več blaga se izroči transportu. Zjedinjeni imeli bodo skladišča, na te lahko dobivali posojila, da: vloženo blago čaka boljših cen. Vseh teh in enakih koristi in olajšav, ki tvorijo pogoje vspešne konkurence in primernega dobička, posamezen pro-ducent ne more doseči, pač pa v združbi. Zato moramo zahtevati, da se že toliko let obe-čana organizacija kmetskih zadrug vendar že vza-koni. Vendar pa motajo biti te zadruge tako osnovane, da bodo naši slovenski kmetovalci, ki živijo v mešovitih kronovinah, kakor na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, samostalni, neodvisni od druge narodnosti. Pač žalostno je, da celo v čisto gospodarskih stvareh ni mogoče, da bi vsi avstrijski kmetovalci postopali složno, ker tako bi bili močni in vplivni. Toda tega ui pričakovati, vsaj nam osobito kmetijske družbe v Gradcu, Celovcu in Istri dovolj kažejo, kako nam hočejo biti drugi celo v teh vprašanjih gospodarji, pa so le pravcati očmi! Vladni načrt za kmetske zadruge kaže nam v to pot, kar imamo za se zahtevati. Ce naj imajo biti za nemške kmetovalce na Češkem posebne deželne kmetske zadruge, istotako za italijanske kmetovalce na Tirolskem, zakaj bi zakon državni sam tega ne zahteval tudi za naše slovensko-hrvatske kmetovalce. Ali moramo celo v gospodarskih zadevah videti in čutiti, da smo Slovenci vedno dolžni imeti jerobov. Samostalni hočemo biti, sami hočemo razsojevati o naših gospodarskih potrebah, sami nastopati v svojih zadevah. Dovolj nas je in imamo tudi dovolj nadarjenosti, da si bomo sami gospodarili. Istotako pa velja tudi za naš obrtni in rokodelski stan. Združiti se morajo obrtniki po svojih strokah, nakupovati si strojev, motorjev, ki jim bodo omogočili tekmovati z veliko obrtnijo. Vlada pa naj zdatnejše, ne tako malenkostne subvencije deli osobito malim obrtnikom za nakup motorjev, strojev, aparatov sploh, za skupni nakup surovin potrebnih za izdelavo itd.; osobito naj pospešuje ustanovitev produktivnih zadrug, katerim se ima nuditi prilika tudi do cenega kredita. Če najde vlada denar za marsikateri pač povsem neplodni izdatek, ki požre kar milijone, bo se pač tudi našel denar za pospešitev obrti in ljudskega gospodarstva sploh. Zakonodajetvo prešinjeno mora biti dolžnosti, skrbeti za delujoče stanove. Davki naj se pravično porazdele, močneji naj nosijo primerno več od šib-kejih, obdačijo naj se osobito spekulativne trgovine, borza; znižajo oziroma preosnujejo naj se pristojbine, ki so prav pogostoma v hudo kvar in krivico osobito malim kmetovalcem, navajam pristojbine, katere se imajo plačevati od kmetij prevzetih od sta-iišev ali podedovanih; če so še tako zadolžene, tako da je skoro več dolga, kakor dejanske vrednosti, mora se pristojbina od celega posestva plače- r dre ▼ati. Zato naj naši poslanci tirjajo od vlade, da ie večkrat obljubljeni pristojbinski zakon predloži. Ogromen je izdatek naših gospodarjev za obresti od dolgov, ki preaega skoro trikrat svoto naših davkov I Zato moramo skrbeti, da se povsod osnujejo posojilnice osobito ia personalni kredit s nizkimi obrestmi. Dežele pa naj skrbe za omogočenje konverto-vanja visokoobrestnih dolgov na nižje obrestne. Ce le za jeden odstotek, in pri današnjem denarnem trgu je to mogoče, znižamo obresti, prihranimo našim zadolžencem na leto tisoče in tisoče! Deželni zbori naj glede tega storć svojo dolžnost in naj prav po vzgledu deželnih sastopov na Nižje-Avstrijskem in Moravskem v to svrho pospešujejo osnovanje Baiffeiznovih posojilnic z zdatnimi nizkoobrestnimi posojili. Hvaležni moramo biti domoljubnim možem, ki so z ustanovitvijo posojilnic že dokaj pripomogli k temn, da se je naše ljudstvo rešilo iz tujih rok. — Ako nadaljujemo in popolnimo to organizacijo, osvobodimo se od tujega kapitala, kar nas bo storilo neodvisne od naših nasprotnikov, ki nas tlačijo. Zavarovalnice naj branijo naše imetje pred vni-čenjem, zato moramo skrbeti, da se zavarovanje proti ujmam, požara, živinskim boleznim razširi in tako nredi, da bo tadi mogoče revnejšim zavarovati se, in naj v tem vrše deželni zastopi svojo dolžnost, ter naj uvedejo obligatorno zavarovanje. Osobito država pa naj ie loti se zavarovanja delavcev ia čas onemoglosti in starosti, ker s tem bo velik del našega socijalnega vprašanja srečno rešen ; težavna naloga pa vredna napora in žrtev, da ublažimo stanje naših pridnih delavcev, vsaj je prav ogromno število našega naroda, katero odpada na delavski stan. Za njega boljše stanje mora skrbeti država in naši poslanei morajo zahtevati od vlad», da potom zakonov vse stori v varstvo in boljše stanje delavcev. 2al, da naših pridnih delavcev delo kopiči zaklade nam nenaklonjenim ptujim kapitalistom. Zato bodi nam skrb, da varujemo interese tudi naših delavskih bratov. Ni mi že zaradi pičlo odmerjenega časa, pol are, mogoče razvijati nadalje naš gospodarski program, najperečeje zadeve in naše zahteve sem omenjal. Moram hiteti k sklepu. Zbrani smo na ten veličastnem shodu sinovi vseh stanov. Skrajno potrebno je, da okrepimo naš narodnostni temelj sigurnega obstanka in ta temelj je zdravo, krepko narodno gospodarstvo. Organi-zajmo vse stanove po njih strokah т zadruge, ker le združeni bomo zamogli ohraniti si втој dom, katerega moramo celega ohraniti svojim sinovom in ne pedi prepustiti ptujeu nasprotnika, ki ie sega po njem potom svoje «loglasne Siidmarke. Duh združenja, katerega žal med nami pogrešamo, pa naj prešinja nas. Bodimo podvzetnejši, namesto da naše prihranke hranijo branilniee, porab-Ijnjmo jih v skupna podvzetja; posnemajme v tem naše brate Cehe in Francoze, ki skoro ves denar nakladajo v podvzetja, ki so pripomogla temu narodu, da je tako sijajno prebil Sedan I Naša lepa domovina nudi nam dovolj bogatih ■akladov, bodisi v rudninstvu, omenjam bogatih skladišč premoga, železa, lepega stavbenega kamenja, tadi marmorja; v rastlinstvu, katero nam nudi poleg planinskih evetlic, vse vrste iita, oljke in trte; in živalstvu, za katerega vspešno rejo imamo vse naravne predpogoje. Eoliko je vodnih sil neizkoriščanih 1 Le izrabiti treba vse, kar nam nadi materinska zemlja, in ako bomo podvzetni, umni in vstrajni v delu, vtrdili si bomo dom, na katerem bo mogel trajno živeti srečen naš narod, ki bo čuval skrbno, da bo tu gospodar Slovan, zvest Bogu, domovini in cesarju svojemu. Оотог deželnega poslanca gosp. dr. Itu Dečko-ta. Nemila osoda združila je del slovenskega naroda z nemškim v eno deželo, Štajersko. Slovenci so tukaj v velikej manjšini 400.480 proti 847.923 Nemcem. In ta nemška večina, oziroma ona nemška stranka, ki ima celo upravo v deželi v rokah, ni hotela nikoli ter noče biti niti najmanje pravična proti slovenski manjšini. Za njih Slovenci kot narod ne eksistujejo in zarad tega tudi ne priznajo slovenskemu narodu na Štajarskem niti trohice pravic. Da ne živi slovenski narod na spodnjem Štajar- skem v kompaktnih masah, med katerimi so tu pa tam raztreseni posamezni Nemci, nikakor pa ne nemške naselbine, izdihnil bi bil menda že davno zadnji Slovenec na Štajarskem zadnji dih. Moč združene mase obvarovala je slovenski narod pred vsemi poskusi germanizacije; vsi napori nemštva bili so vkljub velikanskim sredstvom, ki so njim na razpolago, jalovi. Samo ob meji je nevarnost, in to iz dveh ozirov. Slovenci so združeni gledć cerkvene kakor državno uprave, ter ločeni dokaj dobro od nemških sosedov. Le ob meji ta ločitev ni popolnoma izvedena. Ob meji je vrsta župnij, ki spadajo pod graško-eekovsko nemško škofijo. Za te župnije se je bati. Sekovska škofija nima slovenskega duhovniškega naraščaja. V te slovenske župnije pošiljali se bodo in so se deloma že pošiljali nemški kapelani in župniki. Ti upeljujejo v cerkev nemško besedo in s tem je položena tamkaj sekira na koren slovenski narodnosti. Že rajni škof sekovski izražal je povodom sv. birme željo, da upa, da bodo v teh župnijah pri prihodnjih birmah znali že toliko nemški, da bodo razumeli njegovo nemško pridigo. Britka skušnja gledć MarenberSkega okraja nas pa uči, da kjer so nekdaj župniki uveli par nemškim naseljencem na ljubo nemško beseda v cerkev, tam je slovenska narodnost izgubila svojo najvažnejšo oporo; v primeroma kratki dobi so postale župnije nemške; le kake stare mamice šc govorć jezik svojih očetov in dedov. Ako hočemo ohraniti te župnije slovenskemu narodu, treba je začeti delovati za to, da se iste pridružijo ostalim Slovencem v vladikovini Lavan-tinski, katera bode imela vedno dovolj duhovnov, ki bodo znali govoriti в svojimi župljani v domačem jeziku slovenskem. Ob jezikovni meji je pa še druga nesrečna okolnost. Tamkaj je namreč cela vrsta občin, ki so glede državne uprave popolnoma ločene od ostalih Slovencev. Tako je v okraju radgonskem Slovencev 1436 poleg 12.949 Nemcev; v cmureškem 2549 Slovencev poleg 20.937 in v arvežkem 2713 poleg 14.430 Nemcev. Za vse teh 6698 Slovencev ne obstoji jezikovna ravnopravnost, zajamčena veem narodom in vsem v deželi navadnim jezikom niti v najmanjši meri. Pri sodiščih v Radgoni, Cmureku, Arvežu ni slišati slovenske besede; vse jezikovne naredbe, katere je izdalo pravosodno ministerstvo zaradi ravnopravnosti slovenskega jezika, imajo veljavo samo za bivSe celjsko okrožno sodišče. S temi slovenskimi trpini pa se občuje po tolmačih, katero službo opravljajo sodiščni beriči. V kazenskih zadevah in sedaj po novem civilnem redu tudi v vseh večjih pravdah ti reveži pri sodišču nimajo in ne bodo imeli .besede; sodnik pri deželnem sodišču v Gradcu njih besede ne razumi. — Ko se je ustanavljalo okrožno sodišče v Mariboru, pričakovalo se je, da bodo ti 3 okraji z mešanim slovenskim in nemškim prebivalstvom prideljeni okrožnemu sodišču v Mariboru, h kateremu spadajo tudi po zemljepisni legi. Pa pravični grof Gleispach je vse te okraje pustil pri graškem deželnem sodišču, ne da bi imel za to kak drug razlog, kakor da ostanejo te slovenske občine ločene od ostalega slovenstva, obdržane v narodnem brezpravju, ter polagoma izgubć slovensko zavest in pozabijo slovenski jezik ter padejo v žrelo nemškemu molohu! Najbolj pereča rana slovenskega naroda na Štajerskem je pa 1 j u d s k a šola. 2e od nekdaj smatral je skozi in skozi nemški deželni šolski svet Štajerski ljudsko šolo sa najbolj pripravno sredstvo sa germanizaeijo. Seveda ljudska šola je skoraj v vsaki občini po ena, v nekaterih občinah so celo po dve, tri šole. Eaj si hoče nemški na-silnik uspešnejšega želeti, kakor postaviti vse te šole strogo v službo ponemčevanja? In kako ceno je to orodje I Nemški nasilnik je toliko podel in nesramen, da sili ubogi narod, katerega hoče narodno zadaviti, naj plačuje sam s svojimi krvavimi ialji ono orodje, katero mn naj prizadene smrtni udaree! , Doživeli smo nafiega stoletja nedostojen, sramoten prizor, da mora vsaka občina posebej se boriti in puliti za revno ljudsko iolo v narodnem jeziku. Vsakemu naroda v Avstriji dado ljudsko šolo kot temelj narodne izomike, le Slovencu jo kratijo do skrajnosti. Ljudska šola mora se pa tudi na spodnjem Štajerskem enkrat za vselej odtegniti temu poniževalnemu smotru. Ear ima že vsak drug narod brez borbe, to se mora dati tudi Avstriji vedno zvestemu slovenskemu naroda, kakor to predpisuje driavni temeljni zakon, kakor to zahteva pravica in poštenost Vsi napori gledć ljudske Šole pa bodo ostali brez znatnega uspeha, dokler ostane deielni šolski svit tak, kakor je. Ta deželni šolski sv6t štajerski, to je za nas Slovenes prava okruta mačeha, mačeha v najžalostnejšem pomenu besede. — Skozi in skozi obstoječ iz zagrizenih nemških nacijonalcev in germanizatorjev, deluje ta deželni šolski srčt toliko bolj brezobzirno v razširjanje nemštva, ko še nikoli ni imel slovenski narod v tej kor-poraeiji svojega zastopnika. Vlada je skrbela, in to ji mora slovenski narod glasno očitati, za to, da so ostali nemški germanizatorji vedno prav lepo sami med sabo, da trpinčeni in tlačeni slovenski narod še niti ni imel prilike, da bi tukaj na pristojnem mestu povzdignil, svoj glas, razložil svoje težnje, naznanil ter zastopal svoje zahteve. To so razmere, ki zares v nebo kričel Naša zahteva je toraj, da se razdeli deielni šolski svet štajerski na 2 oddelka, na slovenskega sa slovenske šolske zadeve, in nemškega za nemške šolske zadeve. Ear mi zahtevamo, ni noben novum več v avstrijski šolski upravi. Glejmo na CeSko 1 Tam obstoji deielni šolski svet vsled zakona od 26. junija 1890 iz 2 oddelkov, katera sklepata v svojem področju popolnoma samostojno. Na Tirolskem je enako. Tamkaj določuje zakon od 30. aprila 1892, da obstoji deielni šolski svet is 6 udov, katere imenuje deielni odbor, pa tako, da morajo biti 3 udje nemške, 3 pa laške narodnosti. — Daljni 4 udje deželnega šolskega soveta morajo se vzeti iz učiteljstva, ali tudi od teh 4 udov morata biti 2 nemške, 2 pa laške narodnosti. Vladni organi hvalijo, da ee je taka delitev dobro obnesla. No toraj I Če se je tamkaj dobro obnesla, obneslo se bo ravno tako dobro na Štajerskem, in vlada nima razloga se obotavljati, da ne bi tega, kar se je drugod kot zelo dobro obneslo, uvela tudi na Štajerskem.. Mariborsko učiteljišče ima namen vzgajati učiteljsko osobje za spodnje Štajerske, toraj sa slovenske šole. Za nemško šolo sta v Gradcu itak 2 učiteljišči, možko in žensko. Zdrava pamet bi toraj zahtevala, da bode uči« teljišče, namenjeno za vzgojo slovenskega učiteljstva, tako urejeno, da bodo učitelji, ki izidejo is teh šol, dobili tudi v jezikovnem oziru potrebno kvalifikacijo za svoj bodoči poklic, to je, da bo to učiteljišče za« snovano na podlagi slovenskega podučnega jezika. Ali pa je tudi tako? Ne I Zdrava pamet nima tamkaj, če se gre za pra-viee slovenskega jezika, ničesar govoriti. To učiteljišče je tako, da bi bilo lahko tudi v Berolinu, vse je nemško in nemško.. Ta učni zavod mora se toraj dati nazaj svojemu učnemu namenu ter urediti tako, kakor je učiteljišče v Ljubljani, da bode vzgajal za slovenske šole v slovenskem jeziku izšolane učitelje. Zaradi poduka r slovenskem jeziku na gimnaziji v Celju bilo je že toliko borb. Cela Avstrija bila je že zaradi tega razburjena. In sedaj je to vprašanje v takem Stadiju, da je skrajno sramotno za slovenski narod. Slovensko-nemški nižji driavni gimnazij je nehal; imamo še samo provizorične samostojne slovensko-nemške razrede, pravi nestvor, unieum v celi Avstriji. 81ovenski narod na Štajerskem ima pravico tudi do višje izobrazbe v domačem maternem je* ziku. Ta promorij, katerega je osnovala vlada nekako ad captandam benevolentiam nemškonacijo-nalnih kričačev, mora se spremeniti v definitivum, tako, da se po izgledu mariborskih slov. paralelk sistemizajejo na državni višji gimnaziji v Celja slovenske paralelke. Videli smo, da s takim nižjim gimnazijem, kakor je bil v Celju, ni nič. Vlada ni za. ta zavod imela nobene skrbi, ni dala potrebnih učnih sredstev, kakor jih je treba n. pr. za naravoslovje in fiziko, ni se skrbelo za primerno knjižnico, ni se nastavilo učitelja sa risanje. Država še toliko denarja ni dala, da bi se redno plačeval organist, ki je orglal pri šolskih mašah. Ta nižja gimnazija se je od začetka sem ie osnovala tako, kakor da vlada ieli, da naj propade in to čem prej I S ta- - A л kimi nižjimi gimnazijami nam toraj ue more biti pomagano. Paralelke se naj osnujejo na obstoječi višji državni gimnaziji v Celju in za ta gimnazij se naj vendar enkrat zgradi poslopje, ki bo dostojno srednje šole. Od vsake še tako revne občine se zahteva, da zgradi vsem zahtevam šolske higijene in vsem modernim predpisom primerno šolsko poslopje. Gimnaziia v Celju pa je nastavljena v prostorih, v katere nastaviti šolske oblasti ne bi nikoli dovolile ljudske šole. Slovenski narod na Štajerskem se peča večinoma s kmetijstvom, sadjerejo, vinorejo ; važen faktor je tudi kozjereja. Pa ne vlada, ne dežela ne storite nič, da bi se dale ljudstvu potrebne šole, v katerih bi se praktično učilo umno kmetovati. Deželna kmetijska šola v Grottenhnfu je nemška; nemška je sa-djerejska in vinorejska Sola v Mariboru. Za poduk Slovenca nikoli ni imela ne država ne dežela ne denarja ne dtbre volje. Pri toliki konkurenci Ogerske, Rusije, Amerike mora naš kmetski stan popolnoma propasti, ako ne dobi potrebnih sredstev, da se s temeljitim praktičnim podukom ojači za dandanes tako težavni boj za obstanek. Vse šole pa, ki ž* obstoje ali se ustauove, in katere so namenjene za izobrazbo slovenske mladine, imele bodo samo tedaj uspeh, če se bodo nastavljali profesorji, naklonjeni slovenski mladini. Sedaj pa nam pošilja vlada semkaj, posebno v Celje, nemške zagrizence, kateri nimajo niti trohice ljubezni do svojih učencev slovenske narodnosti. Taki ljudje vidijo v slovenskem d jaku ne učenca, čegar zmožnost treba razvijati, čegar um tnba bistriti, ampak samo bodočega političnega nasprotnika, katerega treba še ob prvem ča»u pomanlrati in storiti neškodljivega. Na duh, kateri veje med učiteljstvom, določuje delovanje šolskih nadzornikov. — Kake nadzornike pa nam pošilja vlada? Mislim da zadostuje, ako imenujem nadzornika Linharta! To se vender reče postaviti kozla za vrtnarja. Ali bodo nadzorniki take baže res negovali tudi slovensko šolo in delovali na nje procvit, kakor bi bila njihova dolžnost? Kar si priborimo potom dolgotrajnih pritožb glede šole, skušajo taki nadzorniki po migljajih in-direktnih in tudi direktnih na učiteljstvo zopet uničevati, ter nemščino, katero smo vrgli skoz vrata s težkimi napori ven iz šole, utihotapiti skozi okno nazaj v šolo. Možje nemškega mišljenja in nemških narodnih teženj naj nadzorujejo nemške šole; za slov. šole naj bodo pa nadzorniki možje, katerih preteklost daje poroštvo, da imajo srce za slov. šolo, da jim je na mislih duševni in kulturni napredek slovenskega naroda. Ce je učna uprava spoznala za potrebno, da za par nemških šol na Eranjskem nastavi posebne nadzornike, pristne Nemce, tedaj naj bode vlada vender jedenkrat konsekventna, če že ne pravična, da d& toliki množici slov. prebivalstva na Štajerskem, kar je tako rada in naglo dala mali peščici Nemcev na Kranjskem. Bavnopravnost slov. naroda ostala pa bode vedno več ali manje samo dobra želja, dokler se bode uradništvo imenovalo tako, kakor do sedaj. Kdor je rojen Slovenec, ta je že izključen od službenih mest na Spod. Štajerskem, že, rekel bi, vsled svojega rojstva. Glejmo samo, kako je pri c. kr. okr. sodišču v Celju. Nekdaj, pa to je že davno, imeli smo pri tem sodišču več svetnikov slov. narodnosti. Bil je tamkaj svetnik Stuhec, Levičnik, Lulek, Galle, bilo je več adjunktov Slovencev. Sedaj je pa vse lepo nemško. Nemec je predsednik, Nemci so osmero svetnikov, Nemci so trije svetniški tajniki; Nemci so vseh šestero adjunktov. In na deželi zunaj ni nič boljši, hined sodnikov in svetnikov pri okrožnem sodišču je izmed 20 jih Nemcev 14; od 31 adjunktov 18. Slovenca gledajo, da porinejo na Kranjsko. Semkaj pa nam pošiljajo v zameno kranjske nem-škutarje in Nemce. Pri ostalih uradih godi se istotako. Pri celi politični upravi na Štajerskem ni niti jeden slovenski konceptni uradnik. Pri pošti, pri finančni upravi vlada princip, da nastavljajo uradnike slovenske narodnosti za gornje дцјегвко; na spodnje Štajersko mej slovenski narod pa nemške uradnike, ki mnogokrat slovenskega jezika zmožni niso, še v besedi ne, o pisavi še nočem niti govoriti. Namen tega imenovanja je jasen: Uradniki slovenske narodnosti, obdržani v nemških krajih, se naj ponemčijo, in če ie ne oni sami, pa vsaj njih otroci. Nemški uradniki na spodnjem Štajerskem pa naj bodo pijonirji germanizacije. Ti naj ustanovć in vzdržujejo nemške naselbine, kakoršnih v resnici na spodnjem Štajerskem ni. Brez teh nemških uradnikov bi že davno ponehala narodnostna borba na spodnjem Štajerskem. Vzemimo samo za vzgled naše slavno, naSe razvpito Celje. Se ne tako dolgo, še ko je n. pr. gospod dr. Radaj, c. kr. notar v Mariboru in bivši mnogoletni slovenski deželni poslanec, obiskoval gimnazijo v Celju, govorilo se je skoraj v vseh obiteljih celjskih samo slovenski. Nemški profesorji, nemški uradniki, katerih v Celju kar mrgoli, ustvarili so v Celju v teku poletoletja iz slovenskega Celja sedanjo zagrizeno Celje z nemško barvo v licu. In tako je po vseh spodnještajerskih trgih in mestecih, kjer so uradi, seveda v manjši meri, ker je broj nemških uradnikov manjši in torej tudi manjši njih vpliv v korist germanizacije. Spodnji Štajerci smo torej gledč uradništva precej unicum v Avstriji. Povsod drugod ima domačin že po svojem rojstvu tako rekoč prvo pravico do uradniških mest; pri nas ima pa tujec prvo in zadnjo pravico, Slovenec, domačin pa nobene; k večjemu /a uradniškega slugo in diurnista je Se dober. To je kruta krivica, katera se godi slovenskemu narodu. Proti tej krivici treba oglasiti svečan protesti Da so pa te razmere se tako razvile, kriv je mnogo krivični volilni red. Štajerska imela je v državnem zboru 23 zastopnikov in le trije so bili Slovenci, sedaj jih ima 27 in le Štirje so Slovenci. Jednaka bremena, jednake pravice in po razmerju jednako Število zastopnikov! Posebno pa je treba, da se vsi oni trgi, ki po čudni nemški volilni geometriji morajo voliti v kmetski skupini, postavijo v mestno skupino, iz katere so bili izpuščeni samo zato, da južnoSta-jerska mesta in trge naj vedno zastopajo možje kakor Foregger in Pommer. Take so razmere, v katerih se bojuje vejica slovenskega naroda na Štajerskem za svoj narodni obstanek in za svoj kulturni napredek. To je minimum naSih tirjatev. Na izpolnitev teh treba je delovati z vso odločnostjo in z vso brezobzirnostjo. Slovencem na Spodnjem Štajerskem se godi kakor človeku, katerega je objel polip z neStevilnimi svojimi požrešnimi rokami ter ga ovija, da ne more ganiti z nobenim udom. Skrajni čas je, da se začnejo obrezovati te polipove roke. In te roke bodo se obrezale, ako se izpolnijo težnje, zadržane v resolucijah, predloženih slavnemu zboru, katerih soglasni sprejem Vam toplo priporočam. Brzojavke. B a r k o v I j e: Zadržani radi resnih poslov po-verujejo Vam oduše^jeni bratje ob obalih sinje Adrije ob priliki dauašujega velepomenljivega, velevažnega narodnega shoda svoje gorke sežnje, vzklikajoč navdušeno: Bratje, zvežimo se v trdno kolo ter pomagajmo drug d k o v e c. Celovec: Živeli zastopniki Slovenstva, zbrani ob važnem posvetovanju I Dal Bog trajen uspeh vašim sklepom na blagor milega naroda slovenskega. Naprej zastava Slave I Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Celovec: Najiskrenejše pozdravlja zbrane rojake na prepomenljivem shodu ter jim kliče : Ne udajmo se 1 Uredništvo .Mira". Dolina v Istri: Po elementarni nesreči zadržan osebno prisostvovati vseslovenskemu shodu, pozdravljam prisrčno v imenu občine. Ivan Sancin, nadžupan. Dr oho bič, Galicija: Ker se mi je nemogoče osebno udeležiti eestanka, pozdravljam Vas, brate vse, najprisrčneje ter sem v duhu t Vami. Ochrimowycs, drž. poslanec. Gorica: Zaprečen kot zdravnik in bivajoč izven Gorice pozdravljam tem potem zaupnike slovenskega trpina. Želim vašim posvetom najboljši vspeh. Težite sa dosego narodne avtonomije avstrijskih Slovanov. Dr. R o j i c, dež. poslanec. Gorica: Radi velikih in nujnih narodno-go-spodarskih opravil, katerih nikakor ne morem in ne smem odložiti in zamuditi, se žalibog ne morem vde-ležiti zborovanja. Želim zborovanju najboljši uspeh ter prosim zborovalce, da ne pozabijo goriških bratov, kateri zdihujejo pod težo neznosnih odnošajev. Bog blagoslovi vaše delo I Živili 1 Na zdar 1 Grof Alfred Coronini, drž. poslanec. Gorica: Neslobodnim pobijati krivico isvo-jujte prostost krutega jarma in framasonsko-italijan-skega nasilstva. Živeli častiti zborovalci I Živeli 1 Gorica: Vseslovenskemu shodu bodi srečen izid, zaželjen vspeh, Slovencem v prid. Občina S t. Ferjan v Brdih. Jurklošter: Pozdravljam vseslovenski shod. Za Vami stoji ves narod. Bog blagoslovi Vaše sklepe in delo. Hvaleč. K a r 1 o v e c : Složbom zapriefen odazvati se vis cienjenomu pozivu, kličem: Živila složna brači. H e g e d i c. Klanjec: Slovenska združena bo jaka, pred njo da zgine sovražna sila vsaka. Slovenei v Klanjcu. Kobarid: Navdušen pozdravlja prepotrebni shod za boljšo našo naroJno bodočnost vosčeč najboljših vspeho v. S 1 u n d e r v imenu občine. Kočevje: Pozdravljen vseslovenski zbor, — Jedinosti potrebne vzor I — A bodi vzor nam uresničen, — Ne prazen krik iu rćpot ničen. — Oko nam tje zaupno gleda, — Kjer danes je slovenstva sreda. — Vsa sklepe Vaše, Vaše misli — Imeli bomo zvesto v čisli, — A kdor se dela slej ne loti, — Odpadnik je na krivi poti. — Ker bratje smo po veri, krvi — Ne gre se, kdo bo zadnji, kdo bo prvi. — Zato se gre ua slavnem shodi: — Negiai narod, marveč bodi. — Naj bo srce Vam prego-reče, — Naj da nebo Vam mile sreče. — Da modro jedni ste ob važni uri, — Vam kličemo že skoraj morituri I Finžgar, dr. Gustin, Kline, Krese, Meršol, Reven, Turk. Komen: Bog poživi današnji shod Slovanov! Bog pernozi, da se oiresemo italijanskega tlačenja v Primorju. A. Sv ar a. Kom is a: Zahvaljujem sh na povabilu. Ker je nemogoče, da se osebno udeležim, prisostvujem duhom, želeč najboljši in najkoristnejši uspeh za narodno stvar. P e t r i č, narodni zastopnik. (Dalje slćdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. septembra. Zastopniki italijan. kluba in vlada. h Trsta se dunajskim listom brzojavno poroča, da je grof Badeni pozval k sebi na Dunaj zastopnike italijanskega kluba v državnem zboru in sicer posl. Malfatti, dr. Angeli in Rizzi, ki so se včeraj odzvali njegovemu povabilu. Dodatno se poroča, da je imel italijanski klub minule dni več sej, v katerih se je razpravljalo o postopanju kluba v državnem zboru. Kaj pravo za pravo namerava grof Badeni, dosedaj še ni znano, pač pa so listi, posebno italijanski že objavili vest, da se ponujajo italijanski zastopniki grofu Badenija za posredovalce mej Slovani in nemškimi obstrukcijonisti. Kako si slikajo laški poslanci tako posredovanje, še ni znano javnosti, gotovo pa je, da bi Slovani v tem slučaju najodločneje odbili vsako tako ponudbo, ker je le preveč dokazov o zagrizenem sovraštvu italijanske iredente napram Slovanom, nasprotno pa tudi ne malo o koketovanju laških zastopnikov z nemškimi kričači, in ker je toraj absolutno izključena tudi najmanja nada, da bi bili ti možje le količkaj pravični posredovalci mej vlado in dvema nasprotnima si narodnostima. Ako toraj grof Badeni res kaj jednakega namerava, je pač škoda za njegov trud, ker dosegel ne bo s tem prav ničesar. Socijalno - demokratično „rodoljubje V poslednjem času je opažati, da se socijalistična glasila nenavadno ogrevajo za nacijonalizem, katerega so poprej s tako elementarno silo pobijala in slavila le znani »internacijonalizem«. V prvi vrsti so sedaj na dnevnem redu poljski delavci, katere navdušuje Adlerjevo glasilo »Arbeiter Ztg.« za narodnost in narodno slobodo. Ta ljubezen socijalističnih vodij za poljsko narodnost je zelo puhla in ima samo namen, vjeti na limanice ostale poljske delavce, ki nikakor niso prijazni rudeči internacijonali. Nemogoče je namreč, da bi se tuleči volkovi, kakoršne so se pokazali »ljudski osrečevatelji« v zadnjem zasedanju, tako naglo prelevili v pohlevna jagnjeta. Nemški driavni zbor se snide letos precej pozno. Listi poročajo, da se vrši prva seja koncem meseca novembra ali pa še le začetkom decembra. Zvezne vlade so dospele namreč do prepričanja, da tako dolgo zasedanje, kakor je bilo zadnje, ui koristno niti za parlament, še manj pa za vlado, in so toraj sklenile, da se kar le mogoče ogiba dolgih zasedanj. Vlada ima pripravljene razne predloge, katere želi imeti rešene v prihodnjem zasedanju, toda kakor se kaže, iiima prav mnogo nade, da bi se ji posrečile vse namere. Ruščina v Srbiji. Petrograjske .Vedemosti" poročajo, da se jednako kakor v Bolgariji uvede sedaj tudi v Srbiji ruščina kot obligatni učni predmet na vseh srednjih šolah. Poleg tega se pa otvorijo v Belemgradu tudi zasebni tečaji za ruski jezik in literaturo. S tem se hoče najbrže še bolj utrditi prijateljstvo mej Rusijo in Srbijo iu ustreči zahtevam nekaterih odličnih Rusov v Srbi ji. Razmerje mej Nemčijo in Anglijo se je v poslednjem času zelo spremenilo. Mej tem ko so bile poprej politične strune mej tema dvema državama zelo napete, vlada sedaj, kakor je razvidno iz nastopnih stavkov Salisburyjevega glasila, mej njima precejšnja prijaznost. Pišoč o razmerju mej Angleži iu Nemci, pravi namreč „Standard", da Angleži pač nimajo nikakega povoda živeti z Nemci v sovraštvu, ker jim ne smejo zavidati napredka v industriji in trgovini, ker bi to ne bilo možato, pa tudi v politiki ni nikakega motiva za nasprotstvo. Nemški cesar je ravnokar t nova potrdil trodržavno zvezo, v kateri sta zastopani Angležem prijazni velevlasti Avstrija in Nemčija. Konečuo se pa Angležem tudi ni bati, da bi jim Nemci kaj škodili z novimi pridobitvami v drugih delih sveta, kakor tudi Nemci nimajo nobenega posebnega strahu pred angleško armado. — Ti stavki nam toraj dokazujejo, da Angleži ne gledajo tako srpo svojih nemških sosedov, kakor kedaj popreje. Mogoče, da je k temu nekoliko pripomogla tudi rusko-francoskav zveza. Cerkveni letopis. Kneginja Elizabeta Volkonska. Spisal I. B-e. (Konec.) Pred odhodom iz B. je obhkala kneginja V. cerkev sv. Jurija, katero si je ogledala ter v nji se svojo prijateljico dalj časa pred altarjem pobožno molila. Proti večeru ste se plemenite gospe vrnili v Postojino; meni pa je ostala živo v spominu podoba prijazne, ponižne, sv. kat. cerkvi z dušo in telesom vdane kneginje Volkonske. Namenjena je bila, preden se je imela vrniti v domovino, obiskati starčka, škofa Strossmayerja, katerega bi bila srčno rada poznala. Ne vem pa, je li svoj namen izpolnila. Pač je pa bila pred odhodom v kraju, od koder nam je Slovencem prisvetila luč sv. vere, — v staroslavnem Ogleju, kjer si je ogledala častitljivo baziliko oglejsko, stari baptisterij in druge krščanske starine. — Kakor sem že omenil, se je blaga Rusinja jako zanimala za Slovence; veselilo jo je slišati slovansko govorico tako daleč od ruske domovine. V Postojini se je mudila še nekaj dnij, o katerih si je ogledala slovečo jamo in druge notranjske zanimivosti, in potem se je odpeljala na svoj dom — v Peterburg. Do nekaj mesecev je bil pisatelj teh vrstic posebno razveseljen po lepem daru, katerega mu je poslala v spomin ta plemenita gospa. Prejel je lep. sreberen mašni kelih г izraženo željo, naj se včasih, ko bo rabil kelih pri sv. daritvi, spominja darovalke. Kdo bi se bil takrat nadejal, da se bo do malo let darovala sv. maša za dušo pokojne gospe Volkonske, ki je bila bivajoča na Kranjskem še tako čvrsta iu v najboljših letih I Dolgo ni moglo ostati tajno, da se je kneginja Volkonska pokatoljčila. Soproga visokega državnega uradnika, pobožna in učena kneginja ruska se je odpovedala pravoslavju in stopila v katoliško cerkev, ta novica je gotovo povsod, kjer se je doznala, in v vseh krogih prebivalstva globok utis provzročila. — Posebno razburjeni in nevoljni so bili visoki krogi. Marsikaj neprijetnega je morala blaga gospa slišati, mnoga bridkega pretrpeti, posebno prva leta. Pozneje se je nebo izvedrilo, viharji so se polegli, živela je mirno. Pa v vseh viharjih je stala vrla žena neupog-njena; vsa naeprotstva, očitanja, vse bridkosti, katere je prestajati morala, je trpela voljno in udana v voljo Božjo. Ostala je zvesta in iz srca udana katoliški veri, vsa goreča ljubezni do Boga in do bližnjega, dokler je ni smrt 27. februvarija t. 1. pripeljala v boljše življenje, za katero se je tukaj neutrudno pripravljala. Kakor je poročilo naznanjalo, je bila smrt lepa in spodbudna. Večkrat v bolezni, pljučnici, katera je le štiri dni trajala, je vzdihnila: »O kako sem srečna, da umrem v sveti katoliški cerkvi.« Ravno ko sem pisal te vrstice, sem zagledal v «Slovencu« od 15. maja, 3t. 110, med dnevnimi novicami, poročilo iz Petrograda, v katerem se naznanja pod naslovom: »izpveobrnjenje kneginje«, da se je kneginja Volkonska na smrtni postelji vrnila v katoliško cerkev. Poročile pravi, da se je mož, bivši minister, bal poklicati duhovna katoliškega, katerega je zahtevala, in da ga je starejši sin pripeljal. Bere se tam dalje, da se je pokojna pokopala na katoliškem pokopališču in da so se udeležili slovesne službe božje za dušo ranjke v peterburški katoliški cerkvi najvišji dostojanstveniki carstva. Dalje se poroča, da je car zapovedal, naj se dejanje izpreobrnjenja iz razkola v katoliško cerkev, katero po zakonih na Ruskem ni dovoljeno, pri udih družine ne preiskuje in nobeden ne kaznuje. To poroča »Slovenec« o smrti pokojne kneginje, in to še le, ko je od takrat skoraj tretji mesec pretekel. To poročilo ni povsem resnično, temveč je, kar se tiče časa izpreobrnjenja, popolnoma napačno. Volkonska se ni pokatoličila Se le na smrtni postelji, temveč leta 1888, torej že pred devetimi leti. MaSnik, kateri je bil k bolnici poklican, je ni sprejel v katoliško cerkev, temveč ji je podelil svete zakramente umirajočih. Poklical je soprog sam redovnika dominikana, kar je bolnico posebno razveselilo. Ukaz carjev, o katerem go-vorč časniki, je bil menda že pri življenju pokoj-nice izdan in sedaj je bilo menda le ukazano, da ee ne smejo udeležniki zasledovati in kaznovali. Vsekako je bilo treba carjevega dovoljenja, da se je smela kneginja po katoliških obredih in na katoliškem pokopališču pokopati, ter da so se smeli slovesne službe božje v katoliški cerkvi udeležiti najvišji dostojanstveniki in velmoži ruskega caretva, kar je pri ruskih razmerah gotovo redka prikazen. Pokojna preblaga kneginja Elizabeta Volkonska je resnico spoznala; in ni se bala zaprek in težav, katere so jo čakale, ako bi objela resnico, temuč pogumno jo je sprejela, in zvesta ji je ostala do zadnjega izdiha. Nadjamo se, da sedaj vživa plačilo v nebesih in da Boga prosi za svoje rojake, in sploh za vse kristijane, kateri so ločeni od sv. katoliške cerkve, da se zedinijo se svojo materjo, da priznajo vidnega poglavarja sv. cerkve — rimskega papeža, da tako postane e n hlev in e n pastir. Ko se bodo imenovala imena grofa Šuva lova, kneza Galicina in drugih slavnih ruskih kon-vertitov, se bo vselej sd spoštovanjem imenovala tudi kneginja Elizabeta Volkonska. Na priproSnjo svetih apostolov Cirila in Metoda, katera tudi Rusi iskreno častijo, naj se izpolnijo besede himne, katero sv. cerkev o prazniku teh slovanskih blagovestnikov poje: „Ko sta sprejeta v rajski dvor, V nebešćanov veseli zbor, Prosita zdaj, da bo Slovan, Bogu v zvestobi vedno vdan. Da Kristusov edini hlev Bi v zmoti ločene sprejel." Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 16. septembra. („Reichspost" o vseslovenskem shodu.) Večinoma vsi večji avstrijski listi donašajo obširnejša poročila o vseslovenskem shodu. Poročila so celo v nemško-liberalnih list h splošno nepristranska. Zato se nam je čudno zdelo, da dunajska .Reichspost", katero so ob njenem pričetku tudi krščansko misleči Slovenci pozdravili z veseljem ter jo v obilnem številu naročali, tudi te prilike ne more prezreti, da ne bi udrihala po Slovencih. Mi jako obžalujemo tako pisarenje, katero Slovencem ne bo nič škodovalo, pač pa „Reichspošti" pri njenih slovenskih naročnikih. Slovanom ni treba še-le donašati materijala „filr die Zimmerung eines slavisehen Oesterreichs", kakor .Reichspost" piše, ker je Avstrija po večini itak slovanska. Sploh se pa ni šlo zato na vseslovenskem shodu, marveč le zato, da naj bi kulturna država dala našemu narodu one pravice v javnem življenju, katerih niti barbarske države ne odrekajo svojim podložnikom. (Osebna vest.) Vpokojeua je na svojo prošnjo voditeljica mestne dekliške osemratrednice v Ljubljani, gospa Julija M o o s. (Is Planine) 15. sept. Veliki shod romarjev na Planinski Gori se je tudi letos prav sijajno obnesel. Akoravno je poprejšnji dan deževalo, se je vendar sešla velika množica božjepotnikov od vseh stranij Notranjske. Ni jih ustavilo neugodno vreme; ljubezen do nebeške Kraljice in ekrb za dušno zveličanje sta premagali vse pomisleke in zadržke. Obhsjanih je bilo 750 vernikov. Poprejšnji večer je domači gospod župnik, prisrčno pozdravil došle romarje ter navduševal s» pristop k sv. zakramentu, drugi dan sta v ganljivih besedah proslavljala Marijo č. gg. p. Salesij Vodošek in nunski katehet Alojzij Stroj. V spoved-niči so poleg imenovanih izdatno pomagali gg. dr. Debevec, dr. Karlin in Franc Hiersche, bivši kapelan planinski, ki vsako leto drage volje prihiti obiskat zeleno Planino. Vsem prečastitim gospodom v imenu cerkvenega predstojništva za njih trudoljubivost — stoterna hvala. Naj se blagovoli spominjati todi prihodnje leto slavnega Marijinega svetišča v srcu Notranjske ter prinesti tako obilne pomoči. (Občinske volitve v Planini in na Rakeku) so se minuli in ta teden vršile. Voljeni so v Planini v vseh treh volilnih oddelkih mirno in brez kakega boja soglasno možje, nasvetovani pri vol. shodu dne 8. t. m., na Rakeku po hudem naporu na obeh straneh v 3. in 2. oddelku možje katoliško-narodne stranke. (Gimnazijska slavnost v Kranji.) Povodom otvoritve novega gimnazijskega poslopja dne 18. t. m. priredi odbor »Dijaške kuhinje v Kranji« s prijaznim sodelovanjem kranjskih dam med koncertom vojaške godbe v Franc - Jožefovem drevoredu bazar na korist »Dijaški kuhinji«. — Z ozirom na dobrodelni.namen dovoljujemo si opozarjati si. občinstvo na ta bazar. (Ii Št. Vida nad Ljubljano.) Vže drugo veselico imelo je letos naše kat. društvo rok. pomočnikov to leto, znamenje, da se društvo razvija. Pretečeno nedeljo je bilo to. Naši pevci so pod vodstvom svojega za petje in godbo neumorno delavnega pevovodje g. nadučitelja J. Zirovnika, kakor vselej izborno peli. Vsa čast g. pevovodji! C. g. Kvgen Lampe je v dobro premišljenem govoru pokušal, koliko je storila cerkev v srednjem veku za ljudstvo in koliko še zdaj stori, ter da je rešitev socijalnega vprašanja mogoča le v krščanstvu. Naši društveniki igrali so šaloigro v 4 dejanjih .dr. Čuden in njegov sluga*. Ta igra je jako pripravna sa taka društva. Smeha bilo ie dovelj, Saj so si društveniki tadi res prizadevali — in zato prav povoljno in dobro igrali, kakor se sploh le more pričakovati od pomočnikov. Olavni ulogi dr. Čudna in njegovega sloge Janko ste bili v spretnih rokah društvenikov Gregorina in J. Železnike. Kandidat — Kremžar je vzbudil veliko smeha. Kmet — Menard, krojač — A. Zeleznik, policaj — Kregar in strežaj — Slosar, nastopili so prvič na odru in vendar so svojo nalogo dobro rešili. Ne moremo si kaj, da ne bi jih javno hvalili: Društveniki le tako vrlo naprej 1 Vkljub slabemu vremenu bila je dvorana napolnjena, tako da je tudi gmotnemu oziru vspeh povoljen. — B. b. p. v. (Ii 8»arija ped Ljubljano.) Pozno sicer pridem s svojim dopisom, a boljše je vendar-le pozno kakor nikoli. Naj torej sledi kratko poročilo o ustanovnem shoda katol. izobraževalnega društva za šmarsko -župnijo. Dnč 8. t. m. razložil je preč. g. dr. Krek navzočim poslušalcem važnost taeega društva. Dandanes je neobhodno potrebno, da se ljudstvo zaveda evojih državljanskih pravic; a zavedati se jih ne more, ako ni podnčeno. Učiti se pa zamore s tem, da bere dobre časnike in podučne knjige. Ker Je pa črka sama na sebi mrtva in, pa-ker je dandanes v časnikih in knjigah marsikatera ptuja beseda priprostemu ljudstva neumljiva, preskrbi odbor za primerne podučne razgovore in govore. Ustanovi naj se, če mogoče, tudi pevski zbor. Ta zelo blagodejno upliva na moško mladino, ker ji* daje potrebnega razvedrila in jo odvrne od mersikaterega slabega koraka. Vrh tega naj bi se včasih napravila tudi nekaka domača društvena veselica. — Razložil je nadalje tudi, zakaj zahtevajo pravila, da se smejo naročati le časniki katoliškega mišljenja (§ 3.), s tem, da je dokazoval, koliko škoduje branje časnikov protikatoliškega in protiverskega mišljenja, kajti koristi gotovo ne nikomur. Najprvo se rodi is tega nekak dvom, za tem nezaupnost, dalje mržnja in konečno sovraštvo do vsega, kar le nosi ime katolik. Povdarjal je zlasti tudi, da ne smemo gledati, kdo piše, temveč kaj piše, ker resnica ostane resnica, naj jo piše Peter ali Pavel, a tudi laž ostane laž, naj jo zagovarja tudi največji veljak. — K sklepu svojega govora, ki je trajal blizu eno nro, pozivlje navzoče, naj se vpišejo in ne samo vpišejo, temveč tudi radi zahajajo v društvene prostore. Živahno odobravanje je bil dokaz, da je preč. gospod razumljivo in prepričevalno govoril. — Preč. g. dekan Andrej Drobnič se v imenu vseh navzočih sahvali g. govornika. — Po prebranih pravilih se je pričelo vpisovanje udov in se vršile volitev odbora. Udov se je oglasilo do sedaj le 30, a mnogi so te že izrekli, da še pristopijo. — Upamo, da se društvo kmalu ojači. (IV. občni zbtr katol. slov. društva za ra-dolški okraj.) Ob napovedanem Času se je zbralo dne 5. sept. iz radol. okolice, pa tudi iz Blejskega kota in celo iz Doline več kot 2Q0 gorenjskih mož, ki so pazno sledili vsem obravnavam ia živahno pritrjevali navdušenim govornikom. Predsednik gosp. Vurnik is Badolice s prisrčnimi besedami pozdravi došle društvenike in naznani dnevni red in vrsto obravnav. Potem stopi na oder društveni tajnik g. Ažman, gorjanski župnik, ki poda v kratkih obrisih delovanje društva v pretočenem letu in ejegov razvoj od njegovega začetka dne 11. junija 1894. Iz tega poročila posnamemo, da je imelo društvo tri od-borove seje, tri očitne shode, namreč: lani 5. jul. 1896 občni zbor v Žirovnici; potem 23. avgusta ebod v Kranjski gori in letos 4. jul. na Boh. Bistrici. — Število udov se počasi pa vender od leta do leta množi. Med tem, ko je štelo društvo ob začetku le kakih 400 udov, je to število lansko leto poskočil» na 544 . in letos že celo na 604 ude. — Vender pa to število ni tako, da bi se ne moglo prekoračiti; če bi se namreč društva oklenile Se občine, ki zdaj še od daleč stoje, bi društvo lahko štelo 1000 udov. Kako so občine in župnije zastopane pri društvu, naj kaže sledeči pregled: Srednja vas v Bohinju 110, Gorje 82, Mošnje 51, Breznica 44, Bob. Bela 44, Kropa 40, Kranjska gora 40, Grad 34, Radolica 30, Koroška Bela 21, Boh. Bistrica 20, Kamna gorica 20, Ovšiše 16, Dobrava pri Kropi 15, Ljubno 8, Bibno 8, Zasp 8, LeŠe 6, Lesce 6. Nič zastopane ali s posameznimi udi zastopane so pa občine oz. župnije: Bela Peč, Ba-teče, Dovje, Jesenice, Sv. Križ nad Jesenicami, Begunje in Koprivnik. Želeti bi bilo, da se tudi te oklenejo društva, da pokažejo zanimanje za koristno stvar in da se z združenimi močmi toliko več doseže. Društveno premoženje se kaže v sled. številkah. Lansko leto je bilo -izkazanega prebitka 57 gold. 60 kr.; do konca leta je prirastlo 3 gld. 20 kr.; ob novem letu 90 gld. 40 kr,, skup 151 gold. 20 kr. Stroški sa tiskovine, lepake, poštnino, priprave pri shodih 34 gld. 70 kr.; vsled odborovega sklepa se je dovolilo Ciril Metod, družbi 15 gld., za delavski dom 15 gld., planinskemu društvu 10 gld., za revne dijake v Ljubljani in Kranji po 10 gld., tedaj vseh stroškov 94 gld. 70 kr. in je [še prebitka 56 gld. 50 kr., ki je naložen v Gorjanski hranilaiei. Po dovršenem poročilu in po potrditvi računov je bil voljen nov odbor in sicer so bili izvoljeni per acclamationem vsi dosedanji odborniki. Samo namesto odstopivšega g. Žlogarja, župnika v Kranjski gori, je bil izvoljen gcsp. Šinkovec, župni upravitelj na Jesenicah. — Koncem zbora so se odborniki med sabo posvetovali in je bil odbor sledeče sestavljen: Janez Vurnik« podobar v Radolici, predsednik ; Janez Novak, dekan v Radolici, 1. podpredsednik ; Ignacij Zapan iz Kamnegoriee, 2. podpredsednik ; Janez Ažman, žnp.;v Gorjah, tajnik in blagajnik. Odborniki: Anton Soklič, žnpan na Kor. Beli; Jakob Zamer,, župan v Gorjah; Andrej Jur-gele, župan v Mošnjah; Janez Arh, župan v Srednji vasi v Bohinju; Jožef Pogačnik, e. kr. poštar v Podnartu, državni poslanec. Namestnika: Janez Berlic, župnik v Mošnjah in Klemen Dovžan, posestnik v Zabreznici. 'i -И" '- : ^ Telegrami. Dunaj, 16. septembra. Presvetli cesar je podelil nemškemu poslaniku grofu Eulen-burgu veliki križ reda sv. Štefana. Totle, 16. septembra. Včeraj popoladne sta ostavila Totis avstrijski in nemški cesar vsak s posebnim vlakom. Моћаб, 16. septembra. Avstrijski cesar je dospel sem danes zjutraj ob uri, nemški pa četrt ure pozneje. Ob 4. uri sta se podala na lov, s katerega sta se vrnila ob 10. uri. Cesar Viljem se je podal po za-jutreku v grad nadvojvode Friderika. Dunaj, 16. septembra. Pododsek parlamentarne komisije večine se je sešel danes dopoludne v poslanski zbornici k posvetovanju, kateremu je prisostvoval tudi ministerski predsednik. Lotot, 16. septembra. Načelnik poljskega kluba vitez Javorski je razposlal te dni klubovim članom okrožnico, v kateri jih poživlja, naj se polnoštevilno vdeleže klubove seje 22. t. m. ob 6. uri zvečer, ker so na dnevnem redu nujne zadeve. Madrid, 16. septembra. Iz raznih pokrajin države dohajajo poročila o veliki povodnji. Skoda v pokrajini Valdepenas se ceni na pet milijonov pezet. Število ponesrečenih prebivalcev še ni znano. London, 16. septembra. „Daily Newsu zatrjuje v poročilu iz Aten, da namerava kralj Jurij izdati posebno okrožnico na narod, v kateri se poživlja, naj nabira darove v pokritje izvanredno velikih stroškov. Koristna ▼ vsakem gospodinjstvu je rab» prave siadne kave, bodi-ai v zdravstvenem, kakor v denarstve-nern oziru. Tvrdki Kathreiner gre zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom „Kneippova kava" dobro znano pristno sladno kavo, katera ima okus prave kave in se jo prav zato zelo vdomaeila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj ве ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj isone rabiti toliko zdravo in okusno pristno Kneippovo kavo. Svarimo p» tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne poda onega, kar ве pričakuje od prave Kneippove siadne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v zavitkih s podobo župnika Kneippa is z imenom Kathreiner. Drugače zavito ali celo nezavito blago nsj se ne sprejme. Hudovoljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega g. prelat» Kneippa dobila z» vse č»se pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaj» kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. 639 6—3 Umrli ao: 13. sentembra. Henrik baron Test», stotnikov sin. 3 let» 8 mesecev, Nove ulice 6, vnetic» možganske mrene. — Stanko Plorj»nčič, kroj»čev sin, 14 dnij, Vodm»t 42, Pemphygus. — Ignacij Pogačar, fin. koncipist» sin, 12 dnij, Kolodvorske ulice 11, Pemphygui. 14. septembra. Jožef Jeras, prepenjača sin, 4 mesece, Vodmat 81, božjftst. - Martin K»peli, stol»r, 31 let, Vodm»t it. 62, jetika. V h i r a 1 n i o i: 14. septembra. Martin Jeras, delavec, 61 let, vsled raka. Tržne cene v Ljubljani dni 15. septembra. gl.|kr. I Bi- kr. Pgenica, m. st. . . "I _ Špeh povojen, kgr. . — 72 Re2, n • • • 7 00 Surovo maslo, „ . — 84 Ječmen, „ . . . 6 30 Jajce, jedno . . . — 3 Oves, .... Ajda, „ . . . 6 20 Mleko, liter . -. . — 10 8 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, .... 8 £0 Telečje — 6ГЈ Koruza, „ . . . 6 20 Svinjsko „ — 56 Krompir, „ . . 2 80 KoStrunovo „ „ . 38 Leča, bktl. . . 12 — Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 12 — Golob..... _ 18 Fiiol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . I 7o Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 601 Mast, „ . . — 74 Drva trda, 4 kub. m. 6 60l Speh svež, „ . . 68 „ mehka, 4 „ „ 4 i Meteorologi бпо porodilo. 9 a v* i * бм op»-iov»nj» Stanje barometra v mm. Temperatura ' po Celzija Vetrovi Nebo iti > 16 9. zvečer 7358 131 sr. szah. neviht» 16 7. zjutraj 2. popol. 731-8 730-7 130 161 si. svzh. sr.vzhsvzh. obl»čno del. jasno 34-2 Srednja včerajšnja temperatur» 13 7°, z» 1*2 pod normalom. Sinoči od 6. do 10. ure večkr»tn» neviht» in ploh». kateri bi hotel takoj priti ▼ «rad Haasberg, da bere sv. mašo knežji rodbini Windlsch-Graetzovl vsak dan do božičnih praznikov. Prosto stanovanje, hrana in primerna nagrada. — Zglasila na župni urad v. Planini. J. Podboj, župnik. 630 3-2 V 626 3—2 Sest dijakov ■e sprejme na stanovanje in na hrano. Več zvč se v Jenko-vi novi hlii v Predllnih ulicah. Iran Škerjaneo, gostilničar v LJubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, priporoča 624 6-3 ШЈ iz zanesljivega prašičjega mesa, lastnega izdelka. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošta proti povzetju. Vsak torek- in petek večer dobi se sveie klobas« aa роЈОДа, prokajene p» vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno, naravno vino. Ker vsled potresa pri vsem svojem prizadevanji nisem mogel dobiti primernih prostorov, moral sem opustiti svojo kavarno. Danes pa mi je čast, naznaniti svojim p. n. [gostom in častitemu občinstvu sploh, da sem otvoril na Sy. Petra nasipu št. 2, y novi Mayr-jevi hiši, na vodo kavarno „Valvasor". Zagotavljam, da se bom potrudil, slavnemu občinstvu vsigdar postreči z dobro kavo, z izvrstnimi pijačami in z dobro postrežbo. Na razpolago imam tudi razne slovenske, nemške, italijanske in francoske časnike. Prosim mnogobroj-nega obiska ter beležim z vsem spoštovanjem Andrej u |»|kiii. va» St. 117 pr. Razpis službe. 60) 3-2 Pri upravitelj stvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani izpraznjena je služba kontrolorja z letno plačo 1200 g!d., s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld. ter s prostim stanovanjem. Prosilci za to službo vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje do 1. oktobra 1897. I. pri podpisanem deželnem odboru. Ocl clež. ooi'a kranjskega, v Ljubljani, dne 6. septembra 1897. ffi^r* Zajamčeno samočista odlikovana z najvišjimi odlikovanji Tomaževa fosfatna iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse supferfosfate. Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj sa pošiljajo 56 36—27 prodaj ališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Marienjrasse 11. Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-15 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka : Iz lireme vsak torek in soboto zvečer. Iz Soutlianiptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Do Buenos-Ayres. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani s ■ :«fl « si-«I Tavć:»!». ■ [ Jt^iajigajma, Kleinmayrja & Bamberg-a v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 p r i p o r o č a s v o j o 825 6—3 popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. P g£š§ I> u n a j e k a borza. Dne 16. septembra. Skopni driavni dolg т notah 8kupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Leadon vista.......... . Heaaiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. tO mark............ K) frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ O. kr. cekini........' . . 101 gld. 95 ki. 102 124 101 121 99 942 369 119 58 11 9 45 5 05 76 75 70 45 75 7C 67'i 73 52', 05 65 Dn6 15. septembra. 4% driavne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko delelno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 £ 98 Prijoritetne obveznice državne ieleznice . . . , juine ieleznice 3% . . . južne ielexnice b% . • . dolenjskih Ieleznic 4 % 159 160 189 99 141 129 1C9 112 182 125 99 gld. - kr. . 25 . . 50 . . 80 . . 25 . 50 50 65 90 50 80 50 Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 k'. 4 % srečke dunav. parobr. drulbe, 100 gld. 156 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 , 25 Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 26 . 50 Salmove srečke, 40 gld........ 72 St. Genćis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke..................22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 164 Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v, 3395 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 404 Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . . 86 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — Montanska družba avstr. plan.....137 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rublje* 100........127 25 60 25 50 30 25 __Nakup la prodaja _ vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev Ud. Zavarovanj« " «tube pri žrebanjih, pri izžrebanji najmanjšega dobitka,. Ksiantna i s v r s i t e v narodll na boni. Menjarnlćna delniška družba „M E! R C U Wolizeili it. 10 DnnaJ, RiriihiHiritratii 74 B. 66 mmm Pojasnila vvseh gospodarskih in flnaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Jpokulaol|silh vrednostih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooegn obrestovanja pri popolni varnosti Г naloienih (f 1 um 1 o.